375 Letnik 42 (2019), št. 2 v ladnimi or g ani in gospodarskimi or g anizacijami (G2B) t er znotr aj v ladnih or - g ano v (G2G). V Sr biji si na t em podr očju prizade v ajo za vzposta vit e v sodobne e-upr a v e, kjer bi bili v si r egistri dost opni »na enem mestu«. Hkr ati s t em si pri - zade v ajo za r ešitv e njiho v e dolgor očne e-hr ambe. Z doseg anjem t eh cilje v imajo v R epubliki Sr biji pr a vno os no v o v Zak onu o inf ormacij sk em sist emu in v Zak o - nu o elektr onski upr a vi. O »ar hi v ski samor eflek siji« v sodobnem času je spr ego v oril Jugoslav Veljkovski (Sr bija). Pri t em si je zasta vil t eor etično vpr ašanje: Kaj po papirju? S pod vpr ašanjem g lede pisanja zgodo vine 21. st oletja, na podlagi elektr onskih vir o v . V t em k ont ek stu je isk al odgo v or e na vpr ašanja v zv ezi z vr ednot enjem gr adi v a za digitalizacijo in ustr eznostjo izv edbe digitalizacije ar hi v sk eg a gr adi - v a. Dotaknil pa se je tudi pr ocesa pr eoblik o v anja pr ofilo v ar hi v skih str ok o vnih dela v ce v in s t em po v ezanih pr aktičnih r ešit e v upr a v ljanja dok umentacije, v se od pisarnišk eg a poslo v anja pa do hr ambe e-dok ument o v v prist ojnih ar hi v skih institucijah. O virih za pisanje zgodo vine 20. st oletja je spr ego v oril dr. Gašper Šmid (Slo v enija). Pr edsta vil je pomembno ar hi v sk o gr adi v o, ki g a hr ani Ar hi v R epu - blik e Slo v enije in je zbr ano v Zbir ki st enogr af skih beležk zapisnik o v sej pr ed - sta vništ e v , senata in sk upščine Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v ozir oma Kr alje vine Jugosla vije 1919 –1939 (SI A S 2058). Gr adi v o je digitalizir ano in je dost opno ja vnosti na spletu. Drug primer zagota v ljanja dost opnosti posebnih oblik ar hi v sk eg a gr adi - v a pa pr edsta v lja ur edit e v in r esta vr acija t er digitalizacija neg ati v o v st eklenih plošč Geodetsk e upr a v e Slo v enije (SI A S 1138). Zanimi v o post opk o vno in t ehno - lošk o r ešit e v ar hi v sk eg a str ok o vneg a pr oblema sta pr ed sta vila dr . Gašper Šmid in Žarko Štrumbl (Slo v enija). S t em je bil zaključen tudi zadnji v sebinski sklop t e k onf er ence. Medijsk o dobr o pokrit dogodek lahk o umestimo v širši ar hi v sk o-str ok o v - ni k ont ek st , ki k aže t endenco odmik a od klasične ar hi v sk e str ok o vne par adigme v smer i pr oti njeni pr oakti vni izv edbi. Pr oces t eg a pr eoblik o v anja pa zaht e v a potr ebna znanja in spoznanja t er spr etnosti kritične množice ar hi v skih str o - k o vnih dela v ce v . S t eg a stališča je imela mednar odna ar hi v sk a str ok o vna k on - f er enca z naslo v om T uzelski ar hi v ski dne vi potr eben ar hi v ski str ok o vni naboj in tu di s v ojo dinamik o v smeri r azv oja ar hi v sk e pr oakti vne par adigme. Za t o so poskr beli pr ed a v at elji, ki so izv edli kv alit etne pr edsta vitv e zaht e vnih ar hi v skih str ok o vnih v sebin. Pr edsta vit e v v sebinsk o zanimi v eg a in str ok o vno t er or g anizacijsk o odlično izv edeneg a dogodk a v T uzli lahk o zaključimo z ugot o vitvijo, da na sr ednjee vr opsk em zemlje vidu str ok o vnih ar hi v skih do godk o v z mednar odno pr epozna vnostjo ne najdemo pr a v v elik o tak šnih, ki bi si dolgor očno ustv arili pr epozna v en slo v es v str ok o vni ja vnosti. Mednje pa got o v o lahk o prišt e v amo t eg a, ki g a pripr a vijo tuzelski ar hi v ski str ok o vni dela v ci, or g anizir ani v Društv o ar hi v skih dela v ce v tuzelsk eg a k ant ona. Mir osla v No v ak 4. mednarodna konferenca projekta e-ARH.si: 2016–2020, Austria Trend Hotel, 20.–21. november 2019 Preteklost na dosegu klika ! je tudi v let ošnjem letu bil slog an, ki je družil obisk o v alce že četrt e mednar odne k onf er ence pr ojekta vzposta vitv e slo v ensk e - g a elektr onsk eg a ar hi v a. Pr ojekt vzposta vitv e slo v ensk eg a ja vneg a elektr onsk e - g a ar hi v a, k at er eg a kr atice e- ARH.si so po štirih letih že dobr o poznane, financi - 376 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences r ata E vr opski socialni sklad in Vlada R epublik e Slo v enije, pri njem pa sodeluje celotna slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služba. K onf er enčni pr ost ori A ustria T r end Hot ela v Ljubl jani so tak o 20. in 21. no v embr a postali »dom« ar hi vist o v , ar hi - v arje v in zaint er esir ane ja vnosti iz v se Slo v enije in tudi tujine. Obisk o v alci med - nar odne k onf er ence, ki je v slo v enski ar hi v ski ja vnosti postala že tr adicionalna, so se seznanili z napr edk om pr ojekta e- ARH.si in izzi vi, s k at erimi se r azlični udeleženci na podr očju e-st orit e v in e-ar hi vir anja sr ečujejo danes in s k at erimi se bodo sr eče v ali v bližnji prihodnosti. Digitalizacija ar hi v sk eg a dela in doba hi - bridneg a nastajanja dok umentarneg a t er ar hi v sk eg a gr adi v a v fizičnem in virtu - alnem s v etu prinašata št e vilne izzi v e za ustv arjalce gr adi v a, ar hi v e, dolgor očne upr a v lja v ce, njego v e v aruhe t er upor abnik e. T udi k oncept same izv edbe četrt e mednar odne k onf er ence pr ojekta e- ARH.si je tak o bil izoblik o v an po t em ključu in je sledil k onceptu odprt eg a ar hi v sk eg a inf ormacijsk eg a sist ema (O AIS). V se - bine k onf er ence, pr edsta vitv e dobrih pr ak s in r ešit e v so tak o bile nar a vnane na v se tri t emeljne udeležence – ustv arjalce, upr a v lja v ce in upor abnik e ar hi v sk eg a gr adi v a. Uv odoma je zbr ane udeležence, t eh se je zbr alo v eč k ot 200 iz Slo v enije in tujine, nago v orila drža vna sekr etar k a na Ministrstvu za k ultur o mag. P etr a C ul - let o. P oudarila je, da je »/…/ konferenca v zadnjih letih postala medij, na katerem se srečujejo različni deležniki s področja arhivske kulturne dediščine – od tvorcev kulturne politike, ustvarjalcev dokumentarnega in arhivskega gradiva, varuhov le-tega in tudi različnih podjetij, ki so skrb za arhivsko kulturno dediščino spre- menili v donosen posel «. V nadalje v anju je v imenu gostit elja Ar hi v a R epublik e Slo v enije, ki je nosilec pr ojekta vzposta vitv e slo v ensk eg a elektr onsk eg a ar hi v a, udeležence pozdr a vil dr . Andr ej Nar ed, namestnik dir ekt orja osr ednjeg a slo v en - sk eg a drža vneg a ar hi v a. Nar ed je opozoril, da se slo v enski ar hi vi danes soočajo z izz i vi virtual izacije s v ojeg a dela, ki zaht e v ajo no v a znanja in no v e prist ope pri v arstvu ar hi v sk e k ulturne dediščine. P ozdr a vnim nago v or om sta sledili u v odni pr eda v anji. Prv o pr eda v anje je podal pr of. dr . Miha Šk er la v aj z Ek onomsk e f ak ult et e Uni v erze v Ljubljani. Na prim eru podjetja Marv el, ki je v zadnjih desetletjih doži v elo pr epor od in se u v elja vilo k ot eno najbolj pr epozna vnih s v et o vnih podjetij, je opozoril na tank o ločnico med vzpodbujanjem ino v ati vnosti in tv eg anji, ki podjetja ločijo od uspe - ho v in neuspeho v . Šk er la v aje v emu pr eda v anju je sledilo pr eda v anje doc. dr . T a - tjane Hajtnik, sicer v odje pr ojekta e- ARH.si, ki je spr ego v orila o prvi gener aciji slo v ensk eg a elektr onsk eg a ar hi v a za ustv arjalce, ar hi v e in k ončne upor abnik e. Hajtnik o v a je v s v ojem pr eda v anju opozorila na t ehnološk e možnosti in pr a vne podlage e-pos lo v anja. S s v ojim pr eda v anjem je hkr ati pr edsta vila tudi k oncept k onf er ence, ki je prilagojen v sem tr em t emeljnim sk upinam, ki jih u v aja O A SI: t or ej ustv arjalcem, ar hi v om in upor abnik om. Prvi k onf er enčni dan, 20. no v ember , je bil pos v ečen ustv arjalcem dok u - mentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er izzi v om, s k at erimi se soočajo. Pr eda v a - nje Alek sandr e Mr da v šič, v odje pr ojektne sk upine, ki se ukv arja s pr oblematik o gr adi v a pri ustv arjalcih je otv orilo ta sklop. V pr eda v anju z naslo v om Izzivi pri upravljanju digitalnega arhivskega gradiva pri ustvarjalcih in predaji v e-arhiv je spr ego v orila o t em, k ak o ustv ariti v ar en ži v ljenjski cik el v er odost ojnih inf or - macij, ki danes kr ojijo naša ži v ljenja in bodo v prihodnosti k ot primarni zgodo - vinski vir izhodišče za r azisk o v anje zgodo vine in soustv arjala nar odno identit e - t o. Kak o digitalno gr adi v o sploh tr ajno ohr aniti in pri t em zagota v ljati njego v o v er odost ojnost in upor abnost? Mag. Aida Šk or o Babić iz ist eg a ar hi v a se je v s v ojem pr eda v anju, ki je sledilo Mr da v šiče vi, spr aše v ala, k ak o lahk o dela vnice v or g anizaciji slo v enskih ar hi v o v ustv arjalcem pomag ajo pri vzposta vitvi sist ema e-hr ambe. P oudarila je, da sta ustv arjalec ar hi v sk eg a gr adi v a in ar hi v pri zago - ta v ljanju v arstv a k ulturne dediščine partnerja – ar hi vi nimajo le nadzorstv e - ne v loge. V elik o v eč, ar hi vi na podlagi pridobljenih izk ušenj služijo k ot učit elji in podajajo do br o pr ak so, ki zagota v lja dolgor očno v arstv o ar hi v sk e k ulturne 377 Letnik 42 (2019), št. 2 dediščine. Pr a v , izk ušnje pridobljene pri v sak odne vnem delu, so pripomog le k oblik o v anju no v eg a Pr a vilnik a o enotnih t ehnoloških zaht e v ah (pETZ) na po - dr očju e-hr ambe, e-st orit e v . O t em je spr ego v orila dr . T atjana Hajtnik. Pr edsta - vila je pot od pripor očil ETZ do pETZ, ki je bila trno v a, a prinaša pomembne poslo vne, or g anizacijsk e in t ehnološk e no v osti. Sledile so pr ed sta vitv e dobr ih pr ak s sodelo v anja med ar hi vi in ustv arjalci. Anne A une iz Norv ešk eg a drža vneg a ar hi v a je spr ego v orila o ar hi vir anju social - nih medije v . Pr edsta vila je pilotski pr ojekt , v k at er em je norv eški drža vni ar hi v leta 2017 ar hi vir al ja vne obja v e v odilnih norv eških politik o v na F acebook u, In - stagr amu in T witt erju ob par lamentarnih v olitv ah. Obja v e na socialnih omr ežjih namr eč postajajo pomemben pospeše v alec ja vneg a mnenja, zat o je neobhodno, da se z njimi soočajo tudi ar hi vi, ki jih je A uneje v a poimeno v ala »orodja za spo- minjanje «. Bojan K osi iz R TV Slo v enija je v nadalje v anju pr edsta vil prizade v anja slo v ensk e ja vne t ele vizije pri digitizaciji in dolgor očni hr ambi zv očnih zapiso v slo v ensk e ja vne t ele vizije, ki, podobno k ot socialna omr ežja, sooblik uje slo v en - sk o ja vno mnenje. Sklepno pr eda v anje prv eg a dne k onf er ence je bila pr edsta vit e v pripr a - v e in pr e vzema digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a s pomočjo pr ogr amskih or odij, r azvitih v okviru pr ojekta e- ARH.si, v slo v enski elektr onski ar hi v . Jože Gla vič iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubl jana, Damjan Lindental iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju, Bojan V er bič iz Drža vneg a zbor a R S in mag. Maja F er le iz podjetja Noema consulting d. o. o. so pr edsta vili delo v anje or odja ur eje v alnik SIP kr eat or . Pr ed - sta vit e v je zajemala pr eg led post opk a in sodelo v anja med ustv arjalcem ar hi - v sk eg a gr adi v a in prist ojnim ar hi v om pri r eše v anju izzi v a pr e vzema digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Zanimi v ost je bila pr ed v sem ta, da so akt erji pr edsta vit e v izv ajali »v ži v o«, s čimer so obisk o v alci k onf er ence dobili neposr eden vpog led v delo vne post opk e, delo v anje or odja in tudi izzi v e, ki pri t em nast opijo. Drugi dan k onf er ence, 21. 11. 2019, se je začel sklop pr eda v anj, pos v eče - nim r ešitv am za hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a. Sklop je s pr eda v anjem Izzivi pri hrambi digitalnega arhivskega gradiva v arhivih začel doc. dr . Mir osla v No v ak iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . Opozoril je na v elik e k oličine nastaleg a in ohr a - njeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a v fizični in elektr onski obliki, pr ed v sem pa na hit er t ehnološki r azv oj na podr očju pisarnišk eg a poslo v anja in int enzi vne digitaliza - cije sodobne slo v ensk e družbe. R azlični deležniki vzpodbujajo int enzi v en r azv oj na podr očju slo v ensk e ar hi v sk e t eorije in pr ak se. »Pro-aktivnost se v tej zvezi pojavlja kot eden od dejavnikov oblikovanja sodobne slovenske arhivske doktri- ne «, je opozor il dr . No v ak. V nadalje v anju sta Tine Za vršnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije in dr . Mir osla v No v ak pr edsta vila izzi v e, s k at erimi so se slo v enski ja v - ni ar hi vi soočali pri zagota v ljanju infr astruktur e za slo v enski elektr onski ar hi v , in zdru že v anja podatk o vnih baz slo v enskih ja vnih ar hi v o v . Obe akti vnosti sta ključneg a pomena za zagota v ljanje dolgor očneg a delo v anja sist ema e- ARH.si. Sklop je zaklju čila pr edsta vit e v dobr e pr ak se iz tujine. Martin R echt orik iz češk eg a drža vneg a ar hi v a v Pr agi je pr edsta vil pr ojekt k on v erzije med ana - lognimi in elektr onskimi oblik ami v češki eVladi. R epublik a Češk a gr adi e-ad - ministr acijo od leta 2005. Njena osno v a je elektr onski inf ormacijski sist em za upr a v ljanje dok ument o v . R echt orik je pr edsta vil ambiciozen načrt elektr onsk e - g a poslo v anja, od zak onodaje do pr aktične aplik acije, ki je se je izk azala k ot bi - stv eno širša, k ot so jo pr ed videli pr a vni pr edpisi. T r etji sklop pr eda v anj je bil pos v ečen dost opnosti ar hi v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki. Uv od v sklop je pripr a vil doc. dr . Gr egor Jenuš iz Ar hi v a R epu - blik e Sl o v enije. Spr ego v oril je o izzi vih pri zagota v ljanju dost opnosti in upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih . P oudaril je, da je ar hi v sk o gr adi v o k ot zapuščina časa most s pr et eklostjo. Na podlagi ar hi v sk e zak onodaje in stano v sk e etik e g a slo v enski ar hi vi obr a vna v ajo k ot k ulturni spomenik in s t em ja vno dobr o. Služi k ot gr adnik nacionalne iden tit et e in sr edstv o za d vig pr epozna vnosti drža v e v širšem e vr opsk em pr ost oru. K ot nepr ecenlji v vir inf ormacij ima ar hi v sk o gr a - 378 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences di v o s v oje mest o tudi v izob r aže v anju, r azisk o v anju, v seži v ljenjsk em učenju in pr epr ost o pri odstir anju lastne pr et eklosti. Opozoril je, da slo v enski ar hi vi dost opnost ar hi v sk eg a gr adi v a zagota - v ljajo na v eč načino v – od str ok o vneg a ur ejanja in popiso v anja do zagota v ljanja upor abe t eg a v ar hi v skih čitalnicah. Upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a skri v a v sebi v elik o izzi v o v . Lahk o so pr aktične nar a v e: Kak o zagot o viti dost opnost ar hi v sk e - g a gr adi v a v elikih f ormat o v ali pošk odo v aneg a gr adi v a? Kak o zagot o viti sočasno upor abo t očno določene listine, ur barja d v ema upor abnik oma hkr ati? Lahk o je bolj zaplet ena in poseg a na podr očne pr a vne v arnosti oseb. Kak o zagot o viti v ar - stv o osebnih podatk o v , ki se v ar hi v sk em gr adi vu nahajajo oz. k ak o učink o vit o izv ajati zak onsk o določeno anonimizacijo? Sočasno z že u v elja v ljenimi str ok o vnimi vpr ašanji g lede upor abe ar hi - v sk eg a gr adi v a pa je opozoril, da se slo v enski ar hi vi sr ečujejo tudi z no vimi, ki zaht e v ajo int er disciplinarno sodelo v anje in pr ed v sem r azmišljanje zunaj cone udobja. Kak o zagot o viti dost opnost k ulturne dediščine r anlji vim sk upinam? In - v alidnost namr eč ne sme biti o vir a, da posameznik ne bi mogel spoznati s v oje pr et eklosti in slo v ensk e k ulturne dediščine, ki jo hr anijo v ja vnih ar hi vih. Sledilo je pr eda v anje Dostop do zasebnih podatkov kot temelj digitalne- ga totalitarizma . Za pr o v ok ati vnim naslo v om se je skri v al pr oniclji v in luciden antr opolog dr . Dan P odjed iz Znanstv enor azisk o v alneg a centr a Slo v ensk e ak a - demije znanosti in umetnosti. Opozoril je, da ži vimo v s v etu, v k at er em je dok u - mentir an in ar hi vir an v sak naš k or ak. »Na javnih površinah nas spremljajo nadzorne kamere, med katerimi je vse več takšnih, ki samodejno prepoznajo obraze, šolarji nosijo s sabo prenosne telefone z aplikacijami, po katerih jih spremljajo starši, državne ustanove pa lahko kadar koli preverijo, kakšno je stanje na posameznikovem ban- čnem računu .« Ali v s v etu, v k at er em nenehna vidnost postaja no v a normalnost , sploh še lahk o vzdržujemo ločnico med ja vnim in zasebnim? Pr a v t o vpr ašanje pa je srž pr oblema, s k at erim se bodo v prihodnjih letih mor ali ukv arjati ja vni ar hi vi. Dost opnost inf ormacij v edno in po v sod, br ez omejit e v njenih upr a v lja v ce v ali nosilce v , na k at erih se t e nahajajo, je bilo v odilo tr etjeg a pr eda v anja t eg a sklo - pa. O t eh izzi vih so spr ego v orili dr . Žig a K oncilija iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije in Da vid Or ešič t er Boštjan Pr aznik iz podjetja Comtr ade d. o. o. Pr eda v at elji so »v ži v o« pr edsta vili upor abo digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Virtualna ar hi v sk a či - talnica (V A Č) je eno od ključnih pr ogr amskih ok olij, ki bo v prihodnosti spr eme - nilo dost op do ar hi v sk eg a gr adi v a slo v enskih ar hi v o v in opr edelje v alo njego v o upor abo. Na t o pr oblematik o se je na v ezal tudi Vladimir T or o v z Ministrstv a za pr a v osodje R S. T or o v , ki je do neda vneg a bil član pr ojektne sk upine, je pr edsta - vil r ešitv e slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a g lede dost opa do e- A V gr adi v a. T o bo možno s pomočjo pr ogr amskih r ešit e v v prihodnosti upor abljati s pomočjo V A Č. P opoldansk a pr eda v anja tr etjeg a sklopa, pos v ečeneg a dost opnosti ar hi - v sk eg a gr adi v a v digitalni obliki, sta otv orila Primož T ank o in dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije. Pr edsta vila sta Cent er za digitalizacijo in dilemo g lede hr ambe digitalizat o v . Pr o v ok ati vno pr eda v anje z naslo v om Digitizacija ar- hivskega gradiva, zakaj to ni in ne bo dostopno v javnem računalniškem oblaku se je dotaknilo s v et o vneg a tr enda hr ambe podatk o v v oblakih. »Oblačno poslo - v anje« je s v et o vni tr end, zat o bi bil lahk o logičen odgo v or na vpr ašanje, k am z gr adi v om, »pa dajmo gradivo v oblak «. V pr edsta vitvi sta pr eda v at elja pojasnila, zak aj t emu ni tak o in tudi ne bo. Hajtnik o v a je opozorila, da »oblačne hr ambe« ne o vir ajo le slo v enski pr ed pisi, ampak dejstv o, da je »/…/ hramba gradiva v računalniških oblakih sicer lahko zelo priročna in poceni, po drugi strani pa po- vezana z množico tveganj pri njegovem dolgoročnem ohranjanju in zagotavljanju zaupnosti, ki si jih, kot javna arhivska inštitucija, ne moremo privoščiti «. 379 Letnik 42 (2019), št. 2 Pr aktično v se vrst e ar hi v sk eg a gr adi v a je mogoče prilagoditi tak o, da je dost opno pripadnik om v seh r anlji vih sk upin. Antun Smer del in Mojca K osi iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije sta spr ego v orila o pr oblematiki, s k at er o se slo v en - ski ar hi vi do začetk a pr ojekta vzposta vitv e slo v ensk eg a ar hi v a niso ukv arjali. Pr edsta vila sta pr oblemati k o prilag ajanja ar hi v sk eg a gr adi v a za dost opnost r anlji vim sk upinam. Sklop je zaklju čila Kristina V alenčič z Ministrstv a za ja vno upr a v o, ki je pr edsta vila ze lo aktualen pr oblem slo v ensk e ja vne upr a v e. Spr ego v orila je o centr alnem inf ormacijsk em sist emu KRP AN za upr a v ljanje dok umentarneg a gr adi v a v drža vni upr a vi. Opozorila je, da je »/…/ digitalizacija poslovanja je že tako daleč, da se je digitalno okolje zažrlo v vse pore našega življenja «. Hkr ati je dodala, da Ministrstv o za ja vno upr a v o digitalizacijo vidi tudi k ot priložnost za posodobit e v upr a vnih pr oceso v s ciljem zagota v ljanja k ak o v ostnih, hitrih, do - st opnih, jasnih in enosta vnih st orit e v za drža v ljane in gospodarstv o. S t em se je zaključil še zadnji sklop k onf er enčnih pr eda v anj in sledila je okr og la miza, pos v ečena izz i v om in dilemam v f azi r azv oja prv e gener acije, in pr edlogi za drugo gener acijo slo v ensk eg a elektr onsk eg a ar hi v a. K ot r azpr a v lja v - ci so nast opili dr . Dan P odjed, Anne A une, Martin R ech t orik, dr . Nada Čibej, dr . T atjana No v ak in dr . Mir osla v No v ak. Okr og lo mizo, podobno k ot tudi celotno k onf er enco, je po v ezo v al Jur e Longy k a. R azvila se je zanimi v a r azpr a v a o polo - žaju ar hi v o v v družbi, njiho v em delu in poti, ki se zar adi digitalizacije post opk o v k aže v prihodnjih letih. Četrta mednar odna k onf er enca pr ojekta e- ARH.si je postr eg la s št e vilni - mi zanimi vimi pr eda v anji in pr edsta vitv ami dobrih pr ak s iz tujine in zlasti iz Slo v enije. R ez ultati pr ojekta vzposta vitv e slo v ensk eg a ja vneg a elektr onsk eg a ar hi v a k ažejo smer , ki slo v ensk e ja vne ar hi v e čak ajo v prihodnjih letih. K er pr o - jekt počasi pr ehaja v s v oje zadnje let o in s t em s v oj zaključek, ostaja upanje, da bodo njego v e r ešitv e uspele zaži v eti tudi v pr ak si. Hkr ati pa ostaja tudi upanje, da bodo tv or ci slo v ensk e k ulturne politik e znali zagot o viti njego v o dolgor očno financir anje. Ali bo tak o pa bo zno v a pok azal čas; gr adi v o, ki bo o t em pričalo, pa bost e sk or aj zagot o v o lahk o našli v slo v enskih ja vnih ar hi vih. Gr egor Jenuš Gradnik eArhiviranje – eArchiving Building Block: Poročilo o aktivnostih v letih 2018 in 2019 P o uspešno zaključenem e vr opsk em pr ojektu E- ARK leta 2017 je pr ojek - tna sk upina zbr ala zadostn o podpor o drža v članic E vr opsk e unije za zagon in vzposta vit e v e vr opsk eg a gr adnik a eAr hi vir anje, ki se je pridružil že obst oječim gr adnik om, k ot so eP odpis, eDosta v a, eR ačun in drugi . Sr edstv a za delo v anje gr adnik a črpamo pr ek Instrumenta za po v ezo v anje E vr ope (ang. Connecting E ur ope F acility , CEF). Sk ozi CEF pot ek a izgr adnja enotneg a e vr opsk eg a digital - neg a tr g a, na k at er em r azv oj lastne e vr opsk e infr astruktur e in or odij pot ek a s sodelo v anjem med ja vnimi in zasebnimi partnerji, na območju celotne E vr opsk e unije, s ciljem zagot o viti int er oper abilna or odja in st ori tv e v digitalnem ok olju. Akti vnosti CEF -a se izv ajajo znotr aj tak o imeno v anih gr adnik o v (ang. Building Block s). St orit v e in or odja gr adnik o v so pr ost o dost opni, pono vno upor abni v r azličnih pr ojektih, njiho v namen pa je prihr aniti čas in denar , ki bi ju t erjal r a - zv oj lastnih r ešit e v . Upor aba sk upno r azvitih r ešit e v pa med drugim tudi omo - goča v ečjo čezmejno po v ezlji v ost in zagota v lja k ompatibilnost med ist o vrstnimi akti vnostmi, ki se sicer od vijajo v r azličnih drža v ah. Gr adnik eAr hi vir anje upor abnik om ponuja nabor pr ogr amskih or odij in