102. številka. V Trstu, v soboto 20. decembra 1890. Tečaj XV, „E D I N O S T" 7ha>H dvakrat n» teden. v*nko gr»de in »obotc oh 1. ni*t pnpoludA* „Edinost" stane : '.a vh« loto jjl. 6.— ; izven Avst. 9,— gl. za polu leta , 3.—; „ „ 4.50 , ».a četrt leta „ 1,50; , „ 2 25 „ PoHH:ni<'ne številke se dobivajo v pro-dajulnicah tobaka v Tritr po nov.. v Grorioi in v Ajdovščini po «t nov. Ma naročbe brez priložene naročnin« ■• ipravniitTo no osira. EDINOST Oglasi in oznanila ne rakune po K mr)f vrsiira v petitu ; z« nailove r dehelimi črkami plačuje prnator, kolikor bi ga obnosio navailiiih vr»tio. Poslani, jame zahvale, osmrtnice itd rarune po pogodbi. V h. -lopmi hh pošiljajo iiredniAtvn v ulifli Carmtia št. 25 V mik o pi*mo mora biti frnnkovano, ker nefrankovanu nu ti« upre-jemajo. KnknpiHt m> ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejetim lipravniStvo v ulici Carintia ;.'8. Odprte reklamacije to proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. ■ V fdilf.st jr m i Vabilo na naročbo. Ob bližajočem se koncil leta obračamo so po stari časnikarski navadi do naših Častiti h naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naioeniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravništvo. Resna beseda ob resnem času. (Dalje.) Recimo torej, da se po odpravi proste luke s pripomočjo odločilnih faktorjev in od državnega zbora potem zakona privo-Ijenih olajšav po tržaški okolici res razvije velika industrija ; da bodo ros visoki dim-niki raznih tovarn puhali umazani svoj dim v ozračje. Potem pa moramo vprašati : bodo-li ta podjetja res vspevala, bodo-li res donaSala sadu v toliki meri, da bi sad ta odškodoval vso okolico za vsa nova velika bremena, naložena jej po odpravi proste luke iu nje uvrščenju v zaprto mesto P — Jasno smo že povedali, da nimamo vere v prospeh teh^podjetij, ker jim nedostaje potrebnih pogojev. Podjetja ta vidijo se nam umetna rastlina, ki se morda v prvem začetku burno razvije, ki pa začne hirati in se sušiti, predno se nje gojitelji tega zavedo. Umetno rastlino, koji zemlja, v PODLISTEK. Dva večera na grajskem sprehajališču. (Dalje.) Po kratkem prestanku vsklikne on atrastn o * „Razumem te, razumem! Vse sem že Čul, vse, ali hotel sem čuti iz tvojih lastnih ust. Pomisli vender: tisti človek bi bil lahko tvoj — oče ! Da bi me težilo samo ločitve gorjč, I>i še pretrpel; ali zavest, da bodeš trpela in da bodes nesrečna vse žive dni ; da ti bodo življenja dnevi pusti in prazni — zavest, da vidim pred sabo krasno razvito cvetko, katero bode v kratkem razsul življenja vihar — razsul za vedno — zavest ta boli, zavest ta me peče do dna moje duše." „Ivan miruj ! Ne žali me! Vera v božjo previdnost in božjo voljo me krepi sedaj, ko ravnokar zagrebam vse svoje dekliške srčne nade in ta vera krepila me bode tudi v bodoče, da mi bode mdei točno vršiti dolžnosti svoje na strani onega, ki mi poda svoje ime. Zavest, da točno izpolnjujemo dano nam dolžnosti, je pa toli izdatna moralna opora, da ne omagujemo pod življenja težo, da se torej ne čutimo nesrečne. In zato tudi jaz ne bodem ne- kateio so jo posadili, ni primerna in jej ne more podajati — ker jih nima —• uga-jajočih jej redilnili sokov, je pač moči nekoliko časa pri življenju vzdržati, ali to življenje je le navidezno ; to življenje ni življenje, ampak vegitiranje. Kaj nam hasne pisani cvet, ako ni sadu?? In sadu potrebuje naša okolica ; dohodkov, zaslužka, kruha potrebuje naša okolica, ako hočemo, da ne obnemore in da bodo mogla prenašati velika, nova bremena. In ta bremena bodo res velika. Pomislimo le! Ako se uvede nova užitninska linija, kakor,-na je srčna želja naših finančrih oblasti, ne narastejo samo davki na užit-nine, ampak pridružijo se jim tudi oni veliki davki, ki so v zaprtih velikih mestih neizogibni, da pokrivajo mestna obla.-1 v« stroške, neločljivo združeno z moderno upravo. Ali mestno prebivalce ne bolo toliko ti stroški, kajti donašajo jim z druge Btrani celo vrsto ugodnostij: slade jim življenje. Uvaževati nam je pa še nek drugi prevažni moment — in ta je : mestni prebivalec — in naj je hišni posestnik, trgovec, uradnik, obrtnik, rokodelec, ali pa težak — ima nerazmerno večje dohodke, nego prebivalec „na deželi", opravljajoč rešpektivni posel. In okolica tržaška ima — tega ne smemo pozabili — po veliki večini absoluten značaj „dežel e". Kolika je torej razlika mej plaČevalno zmožnostjo meščana in ono seljaka na deželi, in če se ta tudi prišteva preroožnišim ! Plačevalna zmožnost okoličana se torej niti primerjati ne da plačevalni zmožnosti meščana. Naravno je torej, da taka velika bremena, neprimerna njega dohodkom in njega ekzistenčnim pogojem, ugonobe okoličana in ga morajo ugonobiti. In pri t< m j« absolutno izključen od uživanja učenih ugodnostij, koje uživa meščan, ker ugodnostij mesine moderne uprave imajo za okoličana vrednost jedne ničle. Ni-li to žalostno razmerje: srečna. Prihodnji moj mož je poštenjak in me ljubi odkritosrčno — in tudi jaz njega — spoštujem. Ivan, pameten bodi, vsaj si inenda razsoden človek ! Pokopljivu vse te sladko spomine, spojene z nade-jami, o katerih veva, da se nama ne izpolnijo nikdar; dajva slovo hrepenenju po onem, kar je nama nedosegljivo. Pameten hodi torej in ko pride tvoja ura — izbiraj drugje!" Govorila je tako pogumno, odločno iu trdnim naglasom, da sem Bi mislil: ta ženska je res pozabila, ali pa ni nikdar ljubila. Morda, morda ima pa odločnost -arno na jeziku — v prsih pa jej krvavi razmesarjeno dekliško srce? Kdo vč, kdo ve?! — „Izbiraj si drugje" — ponavlja Ivan, kakor bi sanjal, zadnje besede Helenine. „Drugod izbirati P Denimo, da bi res hotel: ali ne bi šlo. Kajti v istem trenutku, ko bi hotel dotienici ponuditi roko in — srce. stopila bi jasna tvoja podoba pred moji očesi, primerjati bi začel in posledica primerjanju bi bila, da bi jej morda res ponudil roko — a srca nikdar! In tedaj bi bil jaz grd lažnik in slepar. To nisem in ne bi hotel biti, ker v svesti sem si. da človeško srce ni rožica, cvetoča ob stezi, katero sme vsakdo vtrgati in — streti. Pozabim naj, pruviš; znebim naj se vBega del stroškov vzorni okoličan na svoje rame, pot. do uživanja teh dobrot mu je p« zaprta. Ali vrnimo se k indu«trijalnim podjetjem. Recimo torej, da bodo ta podjetja vspevala, recimo celti, da bodo donašala velikih dobičkov. V čega v žep bodo leteli ti dobički ? Na to vprašanje odgovoriti bi nam mogel vsak otrok : sad bodo uživali oni, koji so dali na razpolaganje svoj kapital, da so se osnovala ta podjetja. Kapitala pa okolica nima, ergo, tudi ne bodo v svoje žepe spravljala procentov, izvirajoči!) iz industrijahiih podjetij. Čujemo že ugovor : ljudje bodo denar služili pri teh podjetjih. Dobro, služili bodo res, ali služili bodo b; posamič-ii i k i; mi pa imemo okolico v nje celokupno «t i pred očmi. In »ko je res, da je tržaška okolica polje- in vinorejska pokrajina, mora okoličan — pravi okoličan, ki ima še pod zemlje v evo ji lasti — s tem večjo skrbjo gledati v bodočnost, kajti skušnja nas uči, da tovarne gojo mržnjo do poljedelstva. Mržnja ta izpodrezala bi žilo življenju okoličana kot takega ter bi značila za našo okolico začetek konca. Vsaj imamo vzgledov v obilici: oni okoličan, ki se jo krčevito držal starih običajev, ohranil si jo še nekaj; vsi drugi, ki so začeli kot težaki loviti krajcarje po mostu — nimajo nič. Denar ta nima blagoslova — kakor pride, tako izgine. Sodba naša je torej izražena v malo besedah: industrijalno podjetja v tržaški okolici najbrže ne bodo vspevala in ako bodo vspevala, ne bodo to v korist celokupni okolici. Pozval bi nas laliko kdo na odgovor: Nespametni ljudje, vsaj govorite kot meščani na svojo lastno škodo. Morda je to res, ali čut pnivicoljubja in bojazen pred pogibelje, ki preti lepemu delu naroda našega, zavzimajočemu jedno najvažnišib pozicij, zahtevata od nas apodiktično, da svojega čutstvovanja, kakor slečemo vsakdanjo suknjo in jo zamenjamo s pražnjo. Helena, da bi bilo to mogoče, sama ne veruješ !" „Ivan, vsaj sem ti rekla, da tudi jaz trpim ; ali trpim voljno in udano v božjo previdnost. Kdor pa voljno trpi, niti na pol ne trpi. Zakaj bi neki obupavalapt Glej jo naravo, kako !epo se vse vrsti v njej ! Danes ti je odičena s krasnimi pisanimi cvetkami in veseli slavčevo žvergo-ljenje vda rja nam na uho v jasni poletni noči in se slastjo dihamo va se prijeten vzduh take noči. Toda vse to miuo prav v kratkem : narava vrže raz sebe vso to krasoto, ptičji pevci nas zapuste — iu pride jesen in pride zima. Ali tudi ta ne traja vedno; sledi jej zopet pisana spomlad z veselim ptičjim žvergolenjem. Zato človek ne obupu j nikdar !* „Da, prav imaš Helena, v naravi vrača se spomlad redno — ali najine spomladi, najine sreče, najine ljubezni ne bode nikdar več. In je tudi no sme biti, ker bila bi pregrešna, bila bi zločinstvo." Nato sta obmolknila oba. Mislim, da so čisto jednaka čutstva pretresala duši njuni. Srce je izvostno krvavelo tudi njej, dasi se je delala pogumno. Potem povzame on prvi besedo, toda dokaj mirne jim glasom : „In kedaj pride govorilno resnico, da branimo ljudi, katere hočejo udariti z očividno krivico. Zato smo povzdignili svoj glas; dal Bog, da bi ne bil glas vpijočega v pušravi ! Sedaj pa je treba, da motrimo stvar z druge strani — politične. Ko se jo podpisovala peticija okoličanov na državni zbor, begali so nasprotni agitatorji uboge okoličane, češ, da se s podpisom na rečeni peticiji odpovedo starim pravicam, da se pretržejo vse zveze z mestom in da prenehajo biti Tržačani. Marsikoga jo zbegalo to slepenje, ker ljudje naši se z ljubeznijo drže starih tržaških tradicij. Čeravno bi lahko na te nasprotniške laži prav na kratko odgovorili, da peticija ne na-merava nikacih radikalnih sprememb, ampak jej je smoter le ta, da obvaruje okolico velikanskih bremen s tem, da se je ne deklarira g ledje užit-ninskegadavka kot zaprto mesto, to je, da bi ostala izven užitninske linije : hočemo vender dotekniti se tudi tega vprašanja. Prvič naj bi se okoličani v bodoče nikakor tako krčevito ne držali starih tržaških tradicij, kajti položenje se bode v kratkem do tal premenilo, in Trst po odpravi proste luke ne b ode več isti T r b t, ki jo še sedaj. Sicer pa §. 6. mestnega štatuta sam priprznava, da se posamične občine po tržaški okolici morejo samostojno konstituirati in si osnovati lastno upravo in istotako pravi član 7 I. postavo z dne 5. marca 1802. leta, da ni izključena lastna uprava posamičnih občin, združenih prej v jedno občino, ako financijalni oziri tako zahtevajo. Postava poslednja je seveda veljavna tudi za tržaško mesto, odnosno okolico, Iz tega je razvidno, da je osnova samostojne uprave za tržaško okolico mo-goču, bodisi potem državne postavodaje (tj. 2. mestnega statuta), ali potem deželue postavodaje (§. 6. istega statuta). Okoličane toraj naj ne strese mršča- tisti strašni dan, ko podaš roko onemu — — — — — p Tistega dne pridem te pogledati, da vidim tvojo nevestino opravo. Dozdevalo se mi bode, vsaj vem, da oprava tvoja je mrtvaška oprava in cvetko, ki te dičijo, so mrtvaške cvetke. Podobo to si vtisnem trdno v spomin — podobo svojo mrtve neveste." „Kmalo, kuialo — le še nekoliko dni mi je odloga." Preobdala ju jo bol ločitve — ločitve za vedno — in molčala sta. Glasno ihteuje nesrečne deklice naznanjalo mi je, da so je približal najbrit-kejši trenotek, ko poseže v roko dragemu mladeniču zadnjikrat iu v slovo....... * * * Tudi jaz sem se dvignil raz sedež ter podal k počitku. Ali pretreslo je tudi uiene to, kai sem slišal. Cestokrat naletimo v življenju na dogodke, kateri nas sicer ne zadevajo neposredno in ki nam vender segajo do srcu. Tudi meni je bilo tesno pri srcu. Obžaloval sem mladeniča prijatelja, obžaloval ljubečo ga deklico, ali kaj, ko tudi jaz nisem vedel pomoči. Mnogo-mno-gokrat spominjal sem se v tujini tega dogodka in vsakokrat me je prevzel tožni čut. Ali poročila o njiju usodi nisem prejel. » * (Daljo pri h.) lic«, ako le čuje jo o tem vprašanju, ampak motre naj je mirno in razsodno in uver-jeni smo, da po treznem premišljevanju pridejo do povsem druzih nazorov glede tega, kar ugaja njih koristim. Prazen strah je le, ako se kdo boji, da prenehajo zveze z mestom, ko bi se okolica samostojno administrovala ; strah ta pa zlorabijo naši nasprotniki v njih posebne namene. Razloček bil bi le ta, da bi potem okoličani sami gospodarili z občinskimi do-kladami, ki jih plačujejo, dočim gospodarijo sedaj — d r u g i. Predno zaključimo, motriti nam je to vprašanje z vzvišenega državnega stališča. Toda o tem prihodnjič. —t— (Konec prih.) Slovenskim delavcem. VII. Videli smo, da se delavci le počasi zavedajo svojih skupnih interesov ali dobičkov, ki bi jim nastali, ko bi se primerno združevali isti skupni dobički ; videli smo da si le polagoma snujejo društva, da je daleč do tega, da bodo imeli povsod lastna društva, in da bodo ta društva in združevanja v zvezah med seboj od dežele do dežele, od države do države in naposled od jednoga civilizovanega sveta ali kontimenta do drugega. Vsled tega, ker take velike organizacije še ni med delavci, posreči se jim le redkokrat in samo sem ter tje, da prisilijo svoje najemnike ali gospodarje za povišanje dnine ali v obče vsakdanje plače. Ravno zato je delavcem gledati, kako bi si pomagali tudi drugače; pomagati si morejo na razne načine s tem, da svoj sedanji zaslužek porabljajo kar mogoče najprimerniše. Kjer je kak delavec osamljen, ali kjer je malo deiavcev na jednem in istem kraju ali mestu, tam so ve da ni mogoče snovati društev, vsaj velikih ne. Tu ne ostane drugega, kakor da si ti osamljeni ali na samotah brez večega števila tovarišev delajoči delavci prizadevajo, varčiti ali dobro gospodariti s svojim zaslužkom; da se torej ogibljejo izdaji 1, ki niso neizogibno potrebna za življenje. Ta dolžnost veže sicer vse delavce, tudi v najboljšem stanju, katero morejo doseči dandanes ; vendar pa je delavcem, ki si n e morejo snovati društev, to dolžnost še posebe potreba spolnjevati. Boljše razmere za snovanje društev v namen dobrega gospodarjenja z dosedanjimi plačami so tam, kjer je delavcev sploh v velikem številu, naj si bodo ti delavci samo jedne vrste ali pa raznih vrst. V takih razmerah si morejo snovati in si tudi snujejo delavci taka društva, katera skrbe, da dobivajo oni razno blago, torej živež, obleko in cel<5 stanovanja po kar možno nizki ceni. Kjer se delavci zjedi-njejo v takih društvih, jemljejo ta društva raznovrstno blago za delavce na velikem, in že vsled tega je možno dobivati delavcem raznovrstno, od njih potrebovano blago boljši kup. Delavska društva so v takem slučaju primerjati velikim kupcem ali trgovcem, ki jemljejo blago na debelo in dobivajo vsled tega isto blago po nižih cenah. Dobiček, ki ga ima tak trgovec od tega, da razprodaje na drobno blago, katero je kupil na debelo, ostaje v takih slučajih delavskim društvom, torej nekoliko tega dobička tudi vsakemu delavcu posebe kot členu takih društev. Vidi so torej v takih društvih namera, vsaj malim kupcem odtrgati dobiček, ki bi Ostal drugače njim. Vidi se, da taka društva imajo namen, trgovino z živežem, obleko vsaj za delavce uničiti ali dokazati, da jo taka trgovina za nje nepotrebnu. Taka društva so znana kot k o n sumna društva, ker priskrbujejo ko nsum ali tako blago, ki se potrebuje za hrano, obleko itd. Taka društva dokazujejo dejanski, da je možno omejiti posrednike med poljedelci in fabrikanti z jedne strani in med odjemniki poljskih pridelkov in raznih izdelkov z druge strani. Dobiček za pridelke in izdelke še vedno ostaje pri zemljiščnih posestnikih in fabrikantih, s kratka, pri proizvajajočih kapitalistih ; ali konsumna društva imajo to dobro, da uničujejo bolj ali manj dobiček vsaj male trgovine. Vsekakor delajo konsumna društva ne sicer na povišanje delavskih plač, pač pa na zmanjšanje dobička, ki bi ga morali dajati kapitalu, kapitalu trgovinskemu, pri nakupovanju raznega blaga za svoje potrebe. Da so konsumna društva na korist ne le delavcem, ki delajo z rokami, ampak tudi drugovrstnim delavcem, znanim kot privatnim in javnim uradnikom, razume se samo po sebi. In v resnici se potegujejo za konsumna društva v.si oni, ki se morejo mučiti z raznovrstnim delom za svoj vsakdanji zaslužek. Še večega pomena so za delavce druge vi>te društva. Kjer se mnogo delavcev združujejo tudi v ta namen, da si n. pr. pečejo sami kruh, namesto da bi ga jemali od pekov. Iz svojo srede izberejo peke, najmejo poslopje za to, kupijo s pomočjo svojih društev moko na debelo, plačajo svojega peka kot delavca, ki bi delni drugod za plačo, in dobiček, ki bi ga imel navadni pek, ostane delavcem. V tem je še boljše gospodarstvo z delavskimi plačami, nego v samih konsumnih društvih. Kajti v konsumnih društvih, kakor srno videli, odjemljejo delavska društva dobiček samo mali trgovini; v društvih, ki imajo svoje peke in druge rokodelce in obrtnike za delavske potrebščine, pa odpade delavcem na korist tudi dobiček, ki bi ga imeli obrtniki in rokodelci, kateri drugače dajejo delavcem svoje izdelke za primeren dobiček : dobiček, ki bi ga imel pek kot pek in poteiu kot trgovec svojim hlebom. Ravno pri peku se vidi, da delavec ne kupuje vselej neposredno od njega kruli, ampak od trgovca s kruhom, ki ni vselej pek. Jednaka je zjobleko, ako si jo da-jajo krojiti delavci po lastnih krojačih ali krojaških delavcih, ki bi drugači delali za j velike zaloge obleke, torej za kapitaliste. Tu je dobro ločiti priskrbovanje potrebščin po lastnih delavcih od tovaren, katere bi delavci snovali z isto namero, kakor kapitalisti. Spominjamo se, da delavci nimajo kapitala toliko, da bi snovali lastne fabrike in lastna podjetja, s katerimi bi mogli tekmovati s pravimi kapitalisti. To ostane resnica, in tu smo imeli v mislih samo take izdelke, katere potrebujejo delavci sami, in da imajo ali morajo delavci imeti toliko kapitala, je razvidno iz tega, da si morajo kupovati potrebni kruh, potrebno obleko tako ali tako. Ako si morejo in morajo pritrgati in pri varčiti toliko, da se prežive vsaj z naj-neizogibnimi potrebščinami, in to » tem, da te potrebščine kupujejo za veči ali manjši dobiček onim, ki jim oddajejo za denar take potrebščine, je pač razvidno, da si toliko laže priskrbe te potrebe, ko odpade njim na korist dobiček, ki bi ga drugače imel n. pr. pek in poleg tega še oni, ki posreduje med pekom in delavcem. V društvih delavskih torej, katera imajo namen, skrbeti za potrebščino delavske s tem, da uničujejo ali manjšajo dobiček, ki bi drugače odpadal na razne posrednike med imetniki potrebščin za delavce, iu delavci, v takih diustvih, pravimo, je možno nujprimernišo gospodariti z dosedanjimi plačami za delavski trud. Taka društva je po takem snovati, kjer koli je delavcev v dovoljnem številu. S takim gospodarstvom je mogoče celo prihraniti kaj od zaslužka za poznejše dneve. Privarčeni denar, kakor se ume samo po sehi. deva moder delavec v poštno hranilnico. Poslednja daje majhne (»bresti; ali je za delavca kakor nalašč vstvarjena, ker more naložiti od tednu d<< tednu tudi najmanjši prihranjeni znesek. Tu je denar shranjen bolje, nego v vsaki drugi hranil- nici, tu vrnejo za potrebo vsak hip in obresti, da-si majhne, ne izgubč se niti od jednega dneva. Poštne hranilnice so velika dobrota ravno za delavce, ker se človek privadi kar možno odtegati si so-sebno od onih užitkov, ki so bolj razvada, nego prava potreba. Človek dobi po poštni hranilnici veselje do varčenja, ko vidi, da si z malimi, pa bolj ali manj rednimi doneski v hranilnico, prihrani veče svotice ; s tem človek gleda pogumniše v bodočnost, ko bi se pripetile nesreče ali ko bi opešale roke za delo. Primerni pomočki za hude dni so tudi delavska podporna društva, v katera oddajamo po obrokih majhne doneske, za nje pa dobivamo podporo in pomoč za čas boleznij, nesreč, in dobivajo se naše rodbine podporo, v najhujšem slučaju : ko nas previdnost Božja pokliče v drugo življenje. Zato tudi delavci povsod snujejo podporna društva s takimi blagimi namerami za delavce, in kjer ni dobre volje ali spoznanja pri delavcih samih, silijo delavce njih prijatelji nato. Vsled tega, in ker je državam mari, da ostanejo delavci krepki in preskrbljeni tudi za čas nesreč, boleznij in starosti, so tudi države posegle vmes. Dandanes se uvajajo zakoni, da bi si delavci zasnovali primerne zaloge ali fonde ravno za take slučaje. Takim zakonom se ni protiviti ali upirati, pač pa delati na to, da jih kar možno dobrih zasnujejo delavcem, v tem pa tudi državi iu ostalim državljanom na blagor in tolažbo. Iz dosedanjih naših pojasnil je razvidno dvoje : prvič, da je glavna potreba za delavce v tem, da se trudijo za povišanje svojih plač ali odškodnin, in to s pomočjo prikladnega združevanja ; drugič, da si snujejo društva raznih vrst tudi z namenom, da bi mogli zmanjšati dobičke kapitalistom, ko ti oddajejo tudi delavcem svoje pridelke in izdelke proti dobičku, in da bi tako s svojo dosedanjo plačo gospodarili najpametnejše. Oba namena združevanja sta si bo-rodna, pa je težanje po zvišanju delavske plače važnejše, nego gospodarjenje s to plačo, in je laže doseči razum za uzorno gospodarstvo, nego pa povišanje plače za to gospodarstvo. Na obe strani je treba delavcem v istem času, v isti namen skrbeti, se primerno organizajejo in že doseženo organizacijo pospešujejo za nadaljni njen razvoj. Oba namena se Bučeta okoli skrbi za gmotno zboljšanje delavskega stanu. To gmotno ali materijalno poboljšanje svojega stanja dosežejo delavci najprimerniše in naj