RAZPRAVE HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI IN KAKOVOSTNO STANJE VODOTOKOV V POVIRJU REKE AVTORJI Tina Počkar Razguri 16, SI - 6210 Sežana, Slovenija poctina@gmail.com dr. Gregor Kovačič Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Titov trg 5, SI - 6000 Koper, Slovenija gregor. kovacic@fhs. upr.si Borut Peric Javni zavod Park Škocjanske jame, Škocjan 2, SI - 6215 Divača, Slovenija borut.peric@psj.gov.si DOI: 10.3986/GV86101 UDK: 911.2:502.51 (282)(497.471) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje vodotokov v povirju Reke Članek obravnava hidrogeografske značilnosti povirnega dela Reke. Predstavljene so vodna bilanca in odtoč ne značilnosti območja. Predstavljeni so rezultati meritev fizikalno-kemijskih parametrov na Reki in izbranih desnih pritokih Reke, opravljenih v štirih različnih vodnih stanjih med avgustom leta 2012 in januarjem leta 2013. Rezultati kažejo, da večina vodotokov nima kraškega zaledja ter, da na kakovost vode v povirju Reke vplivajo neurejene razmere na področju odvajanja odpadnih vod v naseljih. KLJUČNE BESEDE hidrogeografija, onesnaževanje, večparametrske meritve, kakovost vode, Ilirska Bistrica, Reka ABSTRACT Hydrogeographical characteristics and the quality of watercourses in the Reka River headwaters The article deals with hydrogeographical characteristics of the headwaters of the Reka River basin. Its water balance and drainage characteristics are presented. Results of the measurements of physico-chemical para -meters in the Reka River and its selected right tributaries, carried out in four different hydrological conditions between August 2012 and January 2013, are presented. The results show, that most of the watercourses don't appear to have karstic characteristics and that the quality of water in the upper course of the Reka basin is highly influenced by uncontrolled wastewater management in the settlements. KEY WORDS hydrogeography, pollution, multi parametric measurements, water quality, Ilirska Bistrica, Reka River Uredništvo je prispevek prejelo 12. marca 2014. 1 Uvod Porečje Reke je razvito v jugozahodnem delu Slovenije (slika 1). Njegov povirni del je Dleto, kjer se v Reko ali Veliko vodo (»Vjilka vuoda«), kot ji pravijo domačini, združujejo vode, ki pritekajo s številnih grap na flišnih kamninah. Izvirno območje Reke se začne na Hrvaškem. Zgornjemu porečju Reke pripada tudi zahodni del Snežniške planote, od koder se vode podzemno pretakajo proti izvirom njenih desnih pritokov (Hidrografska območja 2011). Čeprav so številni avtorji, na primer Rojšek (1987), Kranjc in Mihevc (1989), Šebenik in Kladnik (1999) ter Kovačič (2001; 2003), nekatere značilnosti povir-ja Reke opisali v sklopu svojih raziskav, pa je le-to s hidrološkega in hidrogeografskega vidika še dokaj neraziskano. Namen prispevka je podrobneje predstaviti hidrogeografske značilnosti povirja Reke, posebej značilnosti njenih desnih pritokov ter ugotoviti, ali izkazujejo značilnosti kraških izvirov. Hkrati podajamo oceno njihovega kakovostnega stanja, kot tudi oceno kakovostnega stanja Reke v zgornjem toku. Vasi, skozi katere tečejo desni pritoki Reke v povirju, namreč še nimajo urejenih kanalizacijskih omrežij, kar predstavlja potencialno tveganje za kakovost omenjenih vodotokov in Reke. 2 Metodologija Vir meteoroloških in hidroloških podatkov je bila Agencija Republike Slovenije za okolje. Nekatere podatke smo pridobili tudi na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije in Geološkega zavoda Slovenije. Izračuni ocene vodne bilance so bili narejeni s pomočjo orodij v programu ArcGIS 9.3. S tem programskim orodjem pa so bili izdelani tudi zemljevidi. Terensko delo je obsegalo meritve kakovostnega stanja vode in zajem vzorcev za fizikalno-kemij-ske analize na devetnajstih lokacijah. Od avgusta 2012 do januarja 2013 smo ob različnih vodnih stanjih izvedli štiri meritve fizikalno-kemijskih parametrov na desetih pritokih Reke: na Sevščku, Potoku v Pod-grajah, Vikerniku, Potoku v Trpčanah, Bobniškem potoku, Goričniku, neimenovanem potoku v Vrbici, Vrbovskem potoku, prvem Jarku v Jasenu in Pili, s tem, da smo na pritokih, ki tečejo skozi naselja, meritve in vzorčenja opravili tako gorvodno kot tudi dolvodno od naselij. Hkrati smo merili tudi kakovost Reke. Merilni mesti na Reki sta bili v Dletu in pri Novakovem mlinu dolvodno od Ilirske Bistrice, kjer Reka že zapusti povirni del. V času pretočnih viškov smo meritve opravili takoj po obilnejših padavinah. Uporabili smo dve prenosni merilni napravi, večparametrsko sondo Hydrolab MS5, s katero smo merili temperaturo, specifično električno prevodnost (SEP), pH in vsebnost nitratov, ter merilec vsebnosti raztopljenega kisika v vodi (Oxi 315i DurOx 325). Odvzete vzorce vode smo analizirali s pomočjo prenosnega laboratorija MACHEREY-NAGEL visocolorECO Analysenkoffer. Določali smo vsebnost nitratov, amonijevih ionov, fosfatov ter celokupno in karbonatno trdoto vode. Kakovost vodotokov smo opredelili na podlagi mejnih vrednosti fizikalno-kemijskih parametrov, določenih v posameznih zakonskih določilih (Zakon o vodah 2002; Pravilnik o pitni vodi 2004; Uredba o emisiji... 2005; Uredba o oskrbi. 2012) ter po Urbaniču in Tomanu (2003), ki podajata mejne vrednosti parametrov v odvisnosti od vzroka onesnaženja površinskih voda. 3 Hidrogeološke in hidrološke značilnosti povirja Reke Povirje Reke od izvira do njenega sotočja z Moljo meri 143,3km2 in predstavlja 31,7% celotnega porečja Reke v Sloveniji (Hidrografska območja 2011). Del povirja na hrvaški strani (3-4 km2 v flišnih kamninah) v tej številki ni upoštevan. Največji del povirja pripada zakraseli Snežniški planoti, kjer je Slika 1: Hidrogeološka karta povirja Reke v Sloveniji. P O < s s. J 1P rt >N a co K C 2 „i S "S T3 | § £ g g M O -M O a 3 g 8 ^ | § j D i! « P o £ > a " o o o o S o čp ^ b ^ fe ti t oP o o o o ^ o i; > Cp > CP CP CP CP □ □ ■ zaradi kraškega površja hidrološka razvodnica težko določljiva. S Snežniške planote podzemne vode namreč odtekajo v različne smeri, tako v jadransko kot v črnomorsko povodje. Iz obravnavanega dela Snežniške planote, natančneje njegovega jugovzhodnega dela, vode podzemno odtekajo tudi v porečje Riječine na Hrvaškem (Kovačič 2003; Petrič 2009; Ravbar 2011). Snežniško planoto gradijo pretežno kredni in jurski apnenci. Globoki kras s kraško razpoklinsko poroznostjo in dobro prepustnostjo omogoča, da padavine hitro poniknejo v podzemlje in napajajo obsežen kraški vodonosnik, z značilnim pojavom izdatnejših kraških izvirov na njegovem obrobju (Ravbar 2011). Gre za najpomembnejše vodoz-birno območje v povirnem delu. Topografska razvodnica povirja Reke je enostavno določljiva na njegovi levi meji, na območju Jelšanskih brd. Na jugu in zahodu se Snežniška planota v izraziti stopnji prevesi v dolino Reke, ki jo pokrivajo eocen-ski flišni sedimenti. Ravnico ob Reki in njenih večjih pritokih prekrivajo kvartarni rečni nanosi, v katerih je razvit vodonosnik z medzrnsko poroznostjo (Šikic, Pleničar in Šparica 1972; Šikic in Pleničar 1975). V flišnih kamninah je oblikovan plitev vodonosnik z medzrnsko in razpoklinsko poroznostjo majhne izdatnosti z lokalnimi ali omejenimi viri podzemne vode (Hidrogeološke značilnosti 2007). Rečna mreža je na vododržnih kamninah dobro razvita. Če upoštevamo vse nestalne vodne tokove je gostota rečne mreže 2,4km vodnih tokov na km2 (Digitalne informacije o vodah 2001). Reka ima dežni režim (z odtenki dežno-snežnega režima s sredozemskim poudarkom) (Frantar in Hrvatin 2005). Visoke vode se pojavljajo od novembra do aprila, z viškom v novembru, nizke pa od maja do septembra, z izrazitim nižkom v juliju (Kolbezen in Pristov 1998; Plut 2000; Frantar in Hrvatin 2005; Frantar 2007). Na vodomerni postaji Trpčane je srednji letni pretok 1,32 m3/s, najmanjši le 0,0 m3/s, največji pa 139 m3/s (obdobje 2000-2010). Reka ima hudourniški značaj in se zelo hitro odzove na močne padavine, kar dokazuje razmerje med povprečnim letnim največjim in najmanjšim pretokom, ki znaša 1: 105 (Podatki o srednjih... 2012). Vsaj enkrat letno Reka v povirnem delu tudi poplavlja (Kranjc in Mihevc 1989). 3.1 Odtočne značilnosti in vodna bilanca S celotnega povirnega dela Reke povprečno letno odteče približno 1600 mm (69%) ali 229.000.000m3 (51 l/s/km2) vode, samo z območja z razvito rečno mrežo pa 1130 mm (61 %) ali 54.320.000 m3 (36 l/s/km2) vode (Raster specifičnega odtoka... 2008). Odtočni količnik je v obeh primerih velik zaradi velike količine padavin in sredozemskega padavinskega režima (višek padavin je v jesenskim mesecih, ko je izhlapevanje manjše). Na območju Snežniške planote (2300 mm padavin letno) k povečanemu odtoku prispeva tudi zakraselost (zelo prepustna karbonatna kamninska podlaga omogoča hitro pronicanje vode v podzemlje) ter zaradi nižjih temperatur (večje nadmorske višine) nekoliko skromnejše izhlapevanje. Na območju z razvito rečno mrežno v povprečju letno pade okrog 1800 mm padavin (Povprečna letna... 2007; Raster realne evapotranspiracije... 2008). 3.2 Desni pritoki Reke in njihova porečja Reka ima v povirnem delu 27 desnih pritokov (preglednica 1). Dolžine vodnih tokov večinoma ne presegajo 2km. Najdaljši so: Kolaški potok (3,2 km), Sevšček (1,9km), Potok v Podgrajah (2 km) in Vrbov-ski potok (1,9 km). Večina njihovih izvirov je v točkah slabše prepustnosti v apnenčastem pobočnem grušču (Kovačič 2003). Zaradi reliefnih značilnosti so strmci pritokov zelo veliki, kar se odraža v njihovi veliki erozijski moči, čeprav so malo vodnati. Največje strmce imajo pritoki v Dletu (do 263,3 %%), Bobniški potok (120 %), Goričnik (100,6 %) in Vrbovski potok (120 %), najmanjšega pa Pila (29,4%). Večina pritokov teče le spomladi in jeseni oziroma v času obilnejših padavin, medtem ko so stalni oziroma skoraj stalni le trije nekoliko večji: Kolaški potok, Sevšček, Potok v Podgrajah in en manjši: Pila. Pretoki desnih pritokov nisi poznani, razen ocena izdatnosti izvira pritoka Hrvatice, ki je zajet za vodooskrbni sistem Kuteževo in katerega minimalna izdatnost znaša 0,3 l/s (Digitalne informacije o vodah 2001). OS o o -d g c o • s- o ^ O M g £ • 2 s ^ I iT i3i5 £ - iS 2 "g ° S J2 £ CD & >5 J o ® -5 ¡5 ^ jš 3 o iS 11= O g s ^ -s .s .S o tu o Q Q c c £ g o o c c o O) 53 6 1263 1253 lO^fi 1199 i^nn 5 Tf -> MD C 31 H O C 5 ^ Lf 31 5 co M 21 66 25 ^ oo a H o c 69 DO r< 5 -H C 63 33 5 O C 49 24 5 O C - Tf o > 0\ 0\ ro 00 0< H C^ - 5 H -H 5 ^ C^ - 3 4 H r- H v£ \ c<\ ^^ ro -H - H cS cS O CD CD O C S CD C > O C 5 O C p CD c S cS C ^ CD C 5 CD C 5 C^ C 5 CD C > O o 62 . o H o O N Ln r< 94 65 ^ r- ^ Tf o. O O C S O "v M O ^ M CD - H o C S cS ^ H c^ C 5 C 5 C 5 c^ r- O C"^ C ^ CD V£ 2 r 4 Ln c 5 - H C 5 C 5 Ln M: 5 Lf ^ c^ c > CD CD Ln MD C ON 50 O i o Lf 92 12 ^ C 54 ■T ^ a % Tf CK S O D Ln en ^ C D ^ a S C ^ r 5 C 24 5 VO -5 00 t- H r^ c - o. r- > cS 4 00 !>• ViD \iD f ^ . C- 54 ^ r^ T: s ^ C 55 M CD a 54 \ oo r^ ^ 00 !>• 644 ^ U _ ""o ""o "c 2 O £ g p : S i J £ S neimenovan 3 (Dlei neimenovan 4 (Dlei noimotinvin £ fnUi J o 1B 56 nn nva nav oo n n ee = § - J '3 ^ nn Š £ 0 ^ p ( % ¿A >1 3 O >5 1 £ 5 H P-l C/ "O o ( n nav i ge > a f ^ c > C 3 C P ^ ^ H ^ ( ^ 1 ^ j 3 D £ H K- ^ 1 1 ( S ^—( > -C i ^ c HC^ a n al D 3 ^ P £ . 2 Si - S C r 3 ^ C t X £ C i C 3 ^^ § 3 1 : C^ C > ( 3 1 - ' ^ = S = -C > ^ K*" : > > ž o i- ^