o c s ^ c ^ « Glasilo Zveze sindikatov Slovenije Glavni urednik Franček Kavčič Odgovorni urednik Marjan Horvat Ljubljana, 29. januarja 1988 številka 4, letnik 47, cena 300 dinarjev te- j« iit Kako iz paralize v preporod s ^plsoročni cilj, ki naj bi ga dc j »,ln kije zapisan prav v vse! resotoskihlidfi (kon.grtSn^ vao+ >• ,-SK. ltcld Je večja kake vi in dela’ali’kot pr£ eastv ? nK KCan’ socializem v bc nrpn ^osegli, moram riikoZUnan^ih isvciovoik) deja\ —ocinosu, gioome i Početja, mora, hočeš, - nočeš, "Povati pogum in voljo slo\ Kih komunistov, konkretno .njegovega predsedstva, k Oločen ugrizniti v to debele Kl?i° jabolko. V centralnem rmtei,. .. , ____-i. j^neju pa tudi v vodstvih dn družbenopolitičnih organizac , Pravijo, da ne bodo zap vrat nikomur, ki bi hotel in gl strokovno sodelovati in daritvi fnkC1iLZaPrenovogo fi^zvoj m prenovi gosp< ca. To nalogo je kot eno n; n^mbnejših začrtal že 10. in a uo vecJe KaKovosti zn dela obravnavajo tudi c LimLZ?J in d.rugih. druži v ob-i euui lanKO vk Pn Ki0? ^em 0 prenovitvi (di „°s.Podarstvo, kmetijstvo, temkrhekologiia itd-) se Je ^elhteje lotila obravnave ki zadevajo razvojno p co gospodarstva. Pri tem godilo, kar je bilo pravz jnoc pričakovati: že na zače u§otovila, da so ta vprc ^anjši del skale, ki trdn c kolesnicah in ovira naš c Prihodnost. Odnosi v dru nikmS dimŽbe d0 zunanjih < nomskS3 Ld° Političnih ii stvonS ,glbanJ v Evropi, nih un^lproblemov m n omenjenega jabi P°udarek, ki gaje razvo. samo gospodarst1 I tl tj stvu CK ZKS pree i dn:.1 poudarek slovens: sefc:¥iba Ravnik je uu s strokovnega, znai s«, hkrati pa tudi z družbi Onega vidika Tr^oniniT ko kriznimi razmerami. ra, ivj;5cUd resni v naai naprave o prenovi. Da i L ez globokih spremem carskega in tudi politič (v smislu večje de .iasn¥ zie dve,letl P° k mmm kakor potrebuje svobodo odločanja in tveganja hkrati, samostojne banke, potrebuje tržne ekonomske zakone s stvarno vrednotenimi proizvodnimi tvorci, stabilne pogoje za gospodarjenje, ki naj bi bili v Jugoslaviji in med panogami čimbolj enotni. Potrebuje gmotno (in družbeno) podporo za odpiranje v svet. Kako brez omenjenih (in še drugih) temeljnih pogojev in spodbud pripraviti vodstva in delavce v tozdih in ozdih, da bodo razmišljali o razvojni prenovi svoje delovne organizacije, ob tveganju, ki ga prenova nosi s seboj? Akcija za prenovo se tako širi z gospodarskega na družbeno in politično področje, z ozemlja Slovenije na področje medrepubliških odnosov: odnosa republika - federacija, na področje odnosa do manj razvitih območij države. In na področje nekaterih ideoloških ovir, zlasti tistih v vlogi zasebnega kapitala, drobnega gospodarstva, vnosa in uporabe tujega kapitala v naložbah ter ideoloških zavor, ki nam branijo, da bi se tvorno vključili v nova gospodarska gibanja v Evropi. Sistemske spremembe so torej nujne, čeprav bodo hkrati najteže je uresničljive. Ne samo zato, ker bo pri tem tudi slovenska ZK morala ne samo v posameznih primerih nastopati proti svojim dozdajšnjim prepričanjem, ampak bolj zato, ker so ta vprašanja rešljiva samo v jugoslovanskem prostoru, tu pa so stare (zastarele) ideje še mnogo trdneje zasidrane (tako ugotavljamo) kot v Sloveniji. Prav tako v naši republiki lahko terjamo, da morajo ustavne spremembe zagotavljati prehod, denimo, v inovacijsko družbo; ali da smo za reprogramiranje zunanjih dolgov šele potem, ko bomo imeli trdno zagotovilo, da bomo ta sredstva porabili res za razvoj. Toda kako to uveljaviti v zvezi, če, denimo, tam ne bi bilo volje za kaj takega? So pa to vprašanja, ki bodo še kako vplivala na ritem razvojne prenove gospodarstva. Nemara bi bilo dobro, če bi v Sloveniji razjasnili podobo stanja v gospodarstvu in njegovih (kot pravi slovenska zbornica: vse manj uspešnih) poskusov preustroja. Zato, da ne bi nemara trditve, da je primerov razvojne prenove pri nas vendarle več, kot priznavamo (Dušan Šinigoj je pripravljen našteti sto ali celo 200 primerov v združenem delu) in da so nekateri ozdi pri vključevanju v svet izjemno uspešni, da ne bi torej takšne trditve dobile neželenega prizvoka. Gre za potrditev, daje razvojna prenova mogoča v obstoječem gospodarskem in političnem sistemu, brez omenjenih sprememb (in še katere druge, seveda). Vsi poskusi, pa čeprav je dvesto ali več uspešnih, so vendarle premalo, da bi se popeljali v inovacijsko družbo 21. stoletja in delavcem zagotovili večjo kakovost življenja in dela. Boris Rugelj Ustavne spremembe CIUI JASNEJŠI OD SREDSTEV ZA NJIHOVO DOSEGANJE RS Zveze sindikatov Slovenije POZIV NA OBRAVNAVO REZULTATOV GOSPODARJENJA Mnenja ZAHTEVE IN OPOZORILA PRED STAVKO SO OBIČAJNO BOB OB STENO Spremembe obračunskega sistema DRŽAVA VZAME, KAR JE »NJENO« Iz soboške bolnišnice BO POTREBNO ZDRAVLJENJE S PRISILNO UPRAVO Mladina zahteva zdravo in varno okolje JEDRSKE ELEKTRARNE NA LEDU DO LETA 2000 DRUGA STRAN Ljubljana, 29. januarja 1988 Delavska enotnost 2 ^ Z macolo nad migreno Med zadnjimi razpravami o načrtovanju gospodarskega razvoja v naši republiki za letošnje leto je znova prišlo do izraza naše ozko gledanje na zapletena, a tako soodvisna razmerja v naši družbi. Še zmeraj zaradi dreves ne vidimo gozda, pri čemer imamo pri gozdu v mislih splošno blaginjo naše družbe oziroma vse tisto, kar nas bo približalo pragu 21. stoletja. To se je pokazalo tudi na zadnji seji predsedstva RK SZDL, na kateri so razpravljali o predlogu slovenske resolucije. V zelo živahni razpravi je bilo večkrat slišati opozorila, da seje beseda prestrukturiranje spremenila v vsakdanjo frazo, ki izgublja pravo vsebino. To še zlasti velja tedaj, ko prestrukturiranja ni mogoče izpeljati, če mislimo samo na njegovo gmotno plat v gospodarstvu, pozabljamo pa na široko področje družbenih dejavnosti, od izobraževanja in kulture do zdravstva in znanosti. Še nadaljnje omejevanje znanosti, kulture, izobraževanja in drugih družbenih dejavnosti namreč pomeni coklo za razvoj materialne proizvodnje. Kajti brez ljudi, ki bodo vsesplošno spodbujeni za razvoj - da bodo zdravi, imeli urejene življenjske razmere, da bodo čutili potrebo po izobraževanju in raziskovanju - si ni mogoče zamisliti prenove gospodarstva in s tem boljšega življenja. To velja seveda tudi za zdravstvo. Te dni je namreč po Sloveniji potekala razprava o programu ukrepov in aktivnosti, s katerimi naj bi omilili finančno stisko pri financiranju zdravstva. Ti omejevalni ukrepi naj bi, kot so poudarili na terenu, v marsičem ogrozili zdravstveno varnost delavcev in njihovih družin. Še več, lahko bi, kot so opozorili v Titovem Velenju, vrnili zdravstvo v obdobje spred 20 let. Skratka, znova seje pokazalo, da tisti, ki načrtujejo podobne ukrepe, često ne vidijo njihove posledice, ampak jim gre predvsem za začasne rešitve. Priložili niso nobenega računa, iz katerega bi bilo videti, kakšni bodo učinki posameznih ukrepov in kdo naj nosi odgovornost zanje. Vzrok za takšne rešitve gre prejkone iskati v pretogem administrativnem urejanju zdravstva, saj je najlaže zmanjševati pravice zavarovancev in administrativno predpisovati delo zdravstvenim delavcem. Nedotaknjen pa ostaja organizacijski in birokratski model našega zdravstva. Ravno regionalna zaprtost zdravstva ovira ureditev razmer na tem področju. Največje »notranje rezerve« pri korenitih spremembah zdravstvene politike ostajajo predvsem v organizaciji zdravstvene dejavnosti, sodobnem upravljanju in vodenju, spodbudah za dvig strokovnosti in kakovosti dela. Za rešitev tega vprašanja bi morali že zdavnaj vključiti interdisciplinarno znanje različnih izvedencev z mejnih področij zdravstva. Žal ne premoremo takšne temeljite analize stanja zdravstvene dejavnosti v družbeni reprodukciji. Zdravstvo bodo rešili le takšni predlogi, ki bodo pripravljeni na vsestransko pretehtani strokovni podlagi in katerih cilj bo gospodarno, a učinkovito zdraviti in preprečevati bolezni po sodobnih metodah. Zdi se, kot da se včasih lotevamo migrene z macolo, toda migrena, ki jo tačas preživlja naša družba z vsesplošno krizo, zahteva bolj tankočuten in predvsem dolgoročno usmerjen prijem, sicer nas bo glava še dolgo in še bolj bolela. Marija Frančeškin Za šolstvo premalo denarja V predlogu resolucije za leto 1988 je predvideno, da so gmotne možnosti za vse oblike porabe (osebno, splošno, skupno - razen sredstev SPIZ) v letu 1988 toliko zožene, da se morajo ob enoodstotnem realnem povečanju dohodka gospodarstva realno zmanjšati za tri odstotke. Doslej smo bili vajeni napovedi o 3-do 4-odstotni rasti družbenega proizvoda in je bil tudi delež razpoložljivega družbenega proizvoda večji, zdaj pa se je ustavil pri 87 odstotkih družbenega proizvoda za vse oblike končne porabe. Na podlagi zveznih ocen o gibanju inflacije v letošnjem letu so v naši republiki izračunali, da se bo dohodek slovenskega gospodarstva povečal za 82 odstotkov. Če upoštevamo osem indeksnih točk zaostajanja sredstev za porabo za nominalno rastjo dohodka, potem to pomeni, da se bodo sredstva za družbene dejavnosti, s tem pa tudi za osnovno in srednje šolstvo, lahko povečala za 74 odstotkov. Očitno je, da bo denaija za takšne programe, kot smo jih uspeli gmotno zagotoviti v minulem letu, premalo. Nekatere nove naloge so lani teijale dodatna sredstva šele v zadnjih štirih mesecih - z novim šolskim letom - in bodo teijale sredstva - kljub potrebnim racionalizacij skim in varčevalnim ukrepom - vsaj do konca tega šolskega leta. Druga realnost delitve »šolskih« sredstev pa je, da ogromen delež denaija pomenijo osebni dohodki zaposlenih. Po ocenah delovanja predloga resolucije za leto 1988 na vzgojo in izobraževanje, ki so jo pripravili v republiški izobraževalni skupnosti, bi obseg racionalizacije v šolstvu moral predstavljati med 10 in 15 odstotki sredstev. Za realnejše cene vzgojnoizobra-ževalnih programov pa bi bila potrebna najmanj 25-odstotna racionalizacija. Ugotavljajo, da v osnovnem šolstvu hitri posegi v zagotovljeni program niso mogoči, ker je ta določen z zakonom. V občinskih izobraževalnih skupnostih bodo moral znova preverjati obseg dodatnih programov, ki pa so večinoma že močno osiromašeni in je vprašanje, kgj se da še omejevati in krčiti. Podobno velja tudi za usmeijeno povečan vpis v srednje šolstvo in spremenjene (dražje) vzgojnoizobraževalne programe. Na področju visokega izobraževanja pa so realno večja sredstva posledica bolj razdrobljenih reformiranih programov v tretjem letu, podaljševanja študija na nekaterih programih in izobraževanja učiteljev na visoki stopnji. Resolucijski okviri za usmerjeno izobraževanje omogočajo za osnovni program razdeliti 214.756 milijonov dinaijev, kar je za 17 milijard ali 7,8 odstotka manj, kot znašajo izračunana potrebna sredstva za to področje. Usklajevanje programov šolstva s predvidenimi gmotnimi možnostmi bo brez dvoma zelo zahtevno in boleče. Na dan bodo znova prihajali stari in znani programi varčevanja in racionalizacij. Večino smo doslej precej zlahka odpravljali in se zadovoljili s površnimi in hitrimi ukrepi. Zdaj bo treba delo zastaviti resneje in temeljiteje. Znana so stališča sindikata do predloga resolucije. Lahko rečemo - kljub črnim pikam, ki si jih je prislužil s svojim »razumevanjem« za nujnost zaostajanja sredstev za družbene dejavnosti - da njegova opozorila doživljajo podporo. V zahtevanih dogovorih o resnično pametnem, pretehtanem in čimbolj smotrnem načrtovanju v družbenih dejavnostih, tudi šolstvu, pa bo moral pomagati izluščiti še marsikateri konkreten odgovor. Igor Žitnik Naš novinar oproščen Včeraj (27. januarja) je ljubljansko temeljno sodišče na glavni obravnavi oprostilo obtožbe našega novinarja Iva Kuljaja, ki jo je zoper njega sprožil novomeški javni tožilec Niko Bricelj. Za osvežitev spomina: naš novinar je bil obtožen lažnivih in izmišljenih trditev v članku Afera in demokratizacija (Delavska enotnost, 8. maja, 1987), v katerem je razmišljal o vzrokih za tako imenovano novomeško gradbeno afero in o čudnih merilih novomeškega javnega tožilstva, s čimer ngj bi huje vznemiril javnost. Na sodišču smo lahko sledili zelo zanimivim izjavam. Tako smo med drugim od novomeškega javnega tožilca (zaslišan kot priča) tudi zvedeli, daje bila delitev avtomobilov Renault mimo vrste v IMV dolgo let stalna praksa, da so posamezniki (med njimi tudi zelo ugledni občani) skušali priti do njih tudi z nenehnimi pritiski na občinske može v Novem mestu itd. Za marsikoga med zbranimi poslušalci v sodni dvorani pa je bila nedvomno največja poslastica razvpiti »spisek 481«, ki je nekaj let buril duhove in ki je v dobršni meri pripomogel k padcu nekdanjega odgovornega urednika Pavlihe Bogdana Novaka. Iz spiska, ki ga je po dolgih petih letih le dal iz rok novomeški javni tožilec (kaj drugega mu kot priči niti ni preostalo), lahko ugotovimo, da je bilo v glavnem vse res, kar je leta 1983 pisal Bogdan Novak. Sicer pa je ta spisek spričo nekaterih zelo uglednih političnih imen in drugih zanimivosti, vsekakor vreden posebne novinarske obdelave. Uredništvo Teater v mariborskem teatru V mariborski Drami SNG je po kratkem zatišju ponovno počilo. Izvršni odbor sindikata je na minuli seji izrekel nezaupnico umetniškemu vodji Viliju Ravnjaku. O njej bo tekla razprava tudi na gledališkem svetu in še kje. Po »zaslugi« Vilija Rav-njaka so medsebojni odnosi v Drami povsem skrhani, veliko je gostov igralcev iz drugih mest, vse stroške pa je treba poravnati iz vreče, v kateri že primanjkuje denaija za normalne plače. Na občinskem sindikalnem svetu Maribor Rotovž sp nam povedali, da se tudi oni strinjajo z nezaupnico Viliju Ravnjaku, ker zapleti trajajo že predolgo, in da čakajo, kaj bo o sindikalni ne- Razpis Ščukovih in Siratkovih priznanj Vse zainteresirane vabimo, naj nam do konca februaija sporočijo imena in priimke tistih slovenskih (jugoslovanskih) posameznikov (ali skupin), ki so si po njihovem mnenju lani zaslužili eno od omenjenih priznanj. Predloge s kratko obrazložitvijo pošljitve na naslov: Vinko Vasle, Adamičeva 22, Ljubljana (za priznanje); lahko pa jih sporočite tudi po telefonu 061/219-415 (dopoldan), ali 061/579-596. Odbor za podelitev Ščukovih in Siratkovih priznanj je neodvisna skupina občanov, ki se ukvaijajo z javnim publicističnim, znanstvenim ali umetniškim delom. Ustanovljen je je bil 21. aprila 1986 v Ljubljani. Namen odbora je, da s podelitvijo Ščukovih in Siratkovih priznanj opozoril javnost na publicistična besedila prejšnjega leta, ki v institucionaliziranem prostoru praviloma ostgjajo zunaj javne pozornosti. Ščukovo priznanje je namenjeno kakovostnim, kritičnim in pogumnim publici-tičnim dosežkom, ki pripomorejo k širitvi demokratizacije na podlagi socialističnega pluralizma, k oblikovanju dejavne javnosti in tako širijo meje svobode javnega dialoga. Siratkova priznanja podeljujemo za izgovoijene in pisane besede, ki težijo k nasprotnemu. Letos ta odbor sestavljajo: Draga Ahačič (predsednica), Milan Apih, Manca Košir, Maijan Rožanc, Darko Štrajn, Veno Taufer in Vinko Vasle. Odbor za podeljevanje Ščukovih in Siratkovih priznanj, Ljubljana zaupnici sklenil gledališki svet. Če o njej ne bodo razpravljali, bo treba na sodišče združenega dela, z vodstvom in nekaterimi člani Drame pa se bo treba temeljito pogovoriti, kaj sindikat lahko naredi in česa ne, nenazadnje bi bilo treba razmisliti, ali vsi zaposleni res spadajo v sindikat, ker včasih nekateri že žalijo delovno organizacijo. Na sestanku delovne enote Drame, na katerem je bila sprejeta pobuda za nezaupnico umetniškemu vodji, je Vili Ravnjak nekaterim sindikalnim aktivistom zagrozil s civilno tožbo, ker se na pobudo političnih organizacij ni pripravljen umakniti, temveč samo po zakoniti pravni poti. Piko na i je pribil tudi njegov »odvetnik« Vladimir Novak, ki je dejal, da so »sindikalni funkci-onaiji navadni kontroloiji dela umetniškega vodje Vilija Ravnjaka«, po njegovem mnenju bi moral imeti vsak sindikalni zapisnik tudi podpisa dveh overovateljev. Očitno pa je že pozabil, da ga je sindikat še kako podpiral pri študiju ob delu in redni mesečni plači, to pa je bilo pred desetimi leti. Javnost gotovo ni pravo okolje za pranje umazanega perila, kar se ga je v mariborski Drami v zadnjem času nabralo. Vrhunec genialnosti umetniškega vodje Vilija Ravnjaka pa je vsekakor poteza, da dramski igralci, ki se »preveč« ukvaijajo z delom sindikata, po novem pri predstavah le še statirajo zajčke in druge zveste človekove prijatelje. In da ne bo nesporazuma: Vili Ravnjak ima vse lastnosti sposobnega umetniškega vodje, tudi njegovi pogled' na osamosvojitev umetniških procesov držijo kot pribito. Primanjkuje pa mu izkušenj o odnosih z ljudmi i" vodenjem, kar je v mariborski Drami izbruhnilo na dan že pred poldrugim letom-Delovno mesto dramaturga bi mu še kaka ustrezalo, umetniško vodstvo pa naj vendarle prepusti kom" drugemu. Srečko LogsI PREDLAGAMO. Razprava o stavkovnih pravilih Predsedstvo RS ZSS je pred kratkim sprejelo osnutek Stavkovnih pravil' ki smo jih objavili v prejšnji številki Delavske enot; nosti. Razprava o tej listin1 bo po sklepu predsedstva trajala do 25. februarja le; tos, ko naj bi republiškj svet ZSS dokončno odloči* o vsebini stavkovni*1 pravil. Pozivamo sindikalne organizacije in njihove organe ter posameznike, naj dobro premislijo o tem, kaf nam ponuja predsedstvo RS ZSS pri razreševanj^ sporov v organizacija*1 združenega dela, ocenijo vsebino, predlagajo dopolnitve in pošljejo svoja razmišljanja tudi v naše uredništvo. IV SREDIŠČU POZORNOSTI i», 2, i8„ua«aDelavska enotnost 3 Ustavne spremembe CIUI JASNEJŠI OD SREDSTEV ZA NJIHOVO DOSEGANJE Po mnenju predlagateljev ustavnih sprememb, o kate-nh Poteka zdaj javna razpra-a’ v je bistvo sprememb uružbenogospodarskih od-uosov predvideno večji gospodarski vpliv samouprav-n° organiziranih delavcev na gospodarjenju, ustvarja-nJe in delitev dohodka, in zmanjšanje moči in vpliva statističnih, birokratskih in tehnokratskih sil pri upravljanju z združenim delom in smermi družbene reprodukcije. S predlogi za smotrnejšo samoupravno organiziranje združenega dela naj bi de-aYcl resnično postali glavni subjekti uveljavljanja politike razvoja. Proizvajalci naj bi z ustavnimi spremembami dobili več možnosti, da sami odločajo o tem, kako bodo združili svoje delo in sredstva družbene reprodukcije, katere skupne interese bodo zadovoljili, kolikšna sredstva bodo porabili za kaj in kako bodo čim bolj smotrno odločali o vsem tem. Ali osnutek sprememb res predvideva večjo gospodarsko demokracijo? Osnutek dopolnil ustave SFRJ bi nedvomno morali oceniti ne samo glede na predlagane cilje, ampak tudi glede na to, ali (in koliko) izhaja iz pravilno ugotovljenega stanja. Vse kaže, da so predlogi za spremembe oblikovani brez temeljite razčle- nitve uresničevanja načela o odgovornosti delovnih organizacij ter krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih za svoj razvoj. Pregled predlaganih sprememb namreč predvideva zagotavljanje razvoja posameznim enotam pretežno z razvojem skupnosti kot celote, in to v okviru njihovih drugače zamišljenih pristojnosti, kot jih imajo zdaj in na podlagi poenotenja številnih standardov ter meril. Za o§-nutek je namreč značilno, da na mikro ravni res predvideva nekatere prvine realne ekonomije, na makro pa predvidene spremembe ne omogočajo večje samostojnosti gospodarskih subjektov, zlasti pa ne zagotavljajo prevladujoče vloge združenega dela pri pridobivanju in delitvi dohodka. Na tej ravni namreč predvidevajo spremembe izrazito centralistične oblike odločanja, tako na bistvenih gospodarskih kot na drugih področjih, npr. v izboraževanju in v ključnih ustanovh, kot sta sodstvo in javno tožilstvo do t.i. »velikih sistemov«, ki jim pripada vloga nekakšnih javnih služb. Odločilno vlogo pri usmerjanju gospodarskih tokov naj bi imelo di-rektivno, če že ne v celoti centralistično planiranje. Osnutek tudi ne predvideva nikakršnega bistvenega napredka v nujnem prenavljanju gospodarstva od spodaj, kar je prvi pogoj sleherne sodobne ekonomije, niti v smeri razbremenjevanja gospodarstva. Tako ohraja sedanjo odvisnost gospodarskih subjektov od administrativnih posegov države, in obstoječo gospodarsko sestavo. Govori o uveljavljanju tržnih meril, vendar ne omogoča odmika od sedanjega nelastninskega pojmovanja družbene lastnine, zlasti pa si ne zastavlja za cilj preseganja lažne solidarnosti, marveč nasprotno, dovoljuje še večje nekontrolirano prelivanje sredstev in socializacijo izgub. V tem smislu so predlogi sprememb nedvomno v nasprotju s cilji ustavnih sprememb. Osnutek sprememb torej v resnici ne predvideva večje ekonomske demokracije, ki je pogoj za uveljavljanje trga, na drugi strani pa tudi ne zagotavlja drugega pomembnega pogoja za izhod iz krize, t.j. večje demokratizacije družbenih odnosov. Tako utegne delovna organizacija ostati še naprej skupek formalno povezanih osebkov, kljub nekaterih krepkejšim pristojnostim če na primer ne bo v ospredju njen plan, če jo bo še nadalje lahko zamajal vsakršen namig iz »sedežne« občinske strukture, če povezovanja tja do sestavljenih organizacij ne bo spodbujal predvsem ekonomski interes, dohodkovne, ustvarjalne in razvojne koristi medsebojnih stikov med ozdi, če ne bo jasne, po mandatnem načelu opredeljene politične odgovornosti za vodenje neke organizacije, če ne bo najširših možnosti za pravno organiziranje. Boljše rešitve teh vprašanj pa bi že precej pomagale pri premogovanju sedanjih težav in iskanju novih poti. Zato se v razpravi o ustavnih sprememb še posebno gospodarstvo ne sme izogniti nobenemu vprašanju, za katero meni, da zahteva drugačne rešitve v ustavnih določilih. Vinko Blatnik Administrativno prerazdeljevanje deviz - kako dolgo še? O nadomestilih osebnih dohodkov v PRIMEŽU INFLACIJE IN NERAZVOJNE MISELNOSTI Nedavno je skupnost otroškega varstva Slovenije objavila podatke o material-nem Položaju uživalk nadomestila za čas porodniškega Popusta. Spomnimo se, da Je bilo lani v zvezi s temi Nadomestili precej hude kr-Vl: deklarirano stoodstotno Nadomestilo je zaradi infla-^Je v nekaterih primerih po-memlo komaj polovico pla-Ce- Po vroči razpravi je bilo sprejeto načelo, naj imajo Porodnice v letu, ki jim ga družba priznava kot »dopust« za nego in varstvo kr!t0u'i,i?nako nadomestilo, hnrmi1 bl1 n-j.ihov osebni do-nHi A Ce delale. Takšna odločitev je imela tudi nekaj govorov. Ker noben sistem hi t0,01-.6 tako popoln, da izključeval vsako nepra-j oost, se je kaj kmalu poja-lo tudi nekaj primerov iz-J Nino visokih nadomestil, na primer pri zasebnicah, ki “0. si pravočasno vplačale Prispevke za visoko osnovo. ioda, ali gre res samo za izjemne primere: podatki, ki pN Je zbrala skupnost za leto ^87, kažejo, da velik del nadomestil ne dosega niti povprečnega osebnega dohodka ^ republiki. Pravzprav ti podatki kažejo, naj rečem tako, žalostno resnico o osebnih dohodkih. Dejstvo, da pre-oej žensk, na porodniškem dopustu, kljub temu da do-iva »stoodstotno plačo«, ne dosega meje dohodka, ki bi Ugotavljal pokrivanje mini-Nialnih življenjskih stroškov Zanjo in za otroka, je dovolj zgovorno. Kaže namreč, da 0 Nekateri osebni dohodki Predvsem mladih, ki so po osebnih dohodkih pravilo-ma na repu v svojih organizacijah - takšni, da se upra-iceno lahko vprašamo, ali ima delo realno ceno? Ali, če je ustvarjeni dohodek res tako nizek, da ne omogoča izplačevati dostojnih osebnih dohodkov, ali se, družbeno gledano, takšno delo sploh splača? Načeloma seveda velja, da je »nadomestilo enako osebnemu dohodku«, ki se vse pogosteje zahteva tudi za druge vrste nadomestil, slaba rešitev. Kaj pa te sploh stimulira, da delaš - pogosto težko, neprijetno, monotono, neustvaijalno delo - če tisti, ki dela, dobiva enako, kot tisti, ki ne dela? Tudi to je najbrž en vidik dokaj razširjenega in, na žalost, precej točnega mnenja, da je pri nas nedelo enako plačano kot delo. Vendar pa je ob nizki ravni osebnih dohodkov in v razmerah visoke inflacije takšno dviganje nadomestil praktično skoraj edino možno. Vsaka druga rešitev namreč za vrsto prejemnikov pomeni ne samo občutno izgubo, ampak celo vprašanje preživetja. Kakršno koli preračunavanje in usklajevanje, ki ga je treba opravljati zelo pogosto, pomeni po eni strani nekakšno zakonito zniževanje realne vrednosti prejemka, po drugi pa zahtevo po obsežnem administrativnem urejanju. Če se vrnem k podatkom o nadomestilih za porodniški dopust, moram reči, da kažejo tudi, kako so mladi delavci (posebno ženske) objektivno zapostavljeni pri delitvi osebnih dohodkov. Mlajši rodovi so v povprečju bolj izobraženi in strokovno delo naj bi bilo praviloma bolje nagrajeno. Prav od mladih ljudi pričakujemo, da bodo zrasli v strokovnja- ke, inovatorje, ustvarjalne ljudi, ki naj bi bili naš adut za premagovanje krize. Pri nagrajevanju pa očitno dajemo prednost izkušnjam, stalnosti, zvestobi organizaciji. Najbrž drži, da mlad, še neizkušen delavec tudi objektivno ustvaija manj kot njegov že vpeljani sodelavec, po drugi strani pa tudi drži, da so prav mladi ljudje, ki si ustvarjajo družino, nesorazmerno obremenjeni. Kako naj se mlad delavec posveti strokovnemu delu in izpopolnjevanju, stalnemu obnavljanju in dopolnjevanju znanja, če je obremenjen s skoraj že nepremagljivimi napori, da pride do stanovanja, če mu osebni dohodek komaj omogoča, da vzdržuje otroka? Seveda je razmišljanje takšne vrste - v razmerah, ko je vse treba omejevati in ko praktično za osebne dohodke glede na ustvarjeno in glede na razvojne potrebe že tako delimo več, kot bi smeli - sila nepopularno. Toda, ali ne bi družba, zato da bi sploh nakazovala prihodnost, mogla mladim nekoliko olajšati breme? Če smo »socialne« sisteme skrčili na ljudi, ki so zares socialno ogroženi, osebne dohodke pa delimo po delu - ali nismo tu vmes na nekaj pozabili? . Manja Cigale IZVOZNIKI ČAKAJO NA BOUŠE ČASE V izvoznih organizacijah združenega dela te dni še naprej premlevajo, kaj jim je prinesla nova devizna zakonodaja. Pri tem razočarano ugotavljajo, da je zvezna vlada pri dopolnjevanju omenjene zakonodaje le delno uveljavila interese izvoznikov in da se bo administrativno razdeljevanje deviz nadaljevalo. Del zasluženih deviz bodo namreč lahko porabili za plačevanje dolgov v tujini le tako imenovani neto izvozniki, pa čeprav je GZ Jugoslavije predlagala, naj bi to veljalo za vse izvoznike. Zato je vprašanje, zakaj so bili nekateri člani zveznega izvršnega sveta tako močno proti predlogu, naj bi devize delili le na podlagi ustvaijenega deviznega priliva. Če so se resnično bali preprodaje deviz na »sivem trgu«, zakaj se niso bolj zagnano borili za politiko tržno uravnovešenega tečaja dinarja? Sedanja začasna rešitev, po kateri se devize delijo na podlagi deviznega priliva in tako imenovanih uvoznih pravic, v bistvu pomeni, da bodo devize dobili tudi tisti, ki so devizno in dinarsko premalo likvidni in ki s povečevanjem cen najbolj vplivajo na inflacijo. Realni tečaj dinarja, torej realna cena deviz, pa bi tako imenovani sivi tečaj in nelegalno preprodajo deviz odpravila, obenem pa selila pretežne uvoznike v preustroj proizvodnje in povečevanje produktivnosti dela skladno s povečevanjem v tujini. Očitno je, da potemtakem koncepta GZ Jugoslavije in ZIS za spodbujanje izvoznikov nista združljiva in da se bo morala razprava o dopolnjevanju devizne zakonodaje nadaljevati. Kot je povedal za Delavsko enotnost dr. Miran Mejak, bo želja uvoznikov po devizah nenasitna tako dolgo, dokler bo za nakup deviz dovolj dinarjev. Večja finančna disciplina bi nesporno zmanjšala povpraševanje po njih. Položaj izvoznikov se bo morda deloma izboljšal, če bo dosežena večja liberalizacija uvoza, če bomo uveljavili omejevalno posojilno-denarno politiko in realnejšo tečajno ter če bo bankam uspelo občane pritegniti k večjemu deviznemu varčevanju. Toda neto izvozniki bodo lahko prednostno poravnavali del plačil v tujino le z uporabo 10 do 12 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva, ne pa na podlagi 30 odstotnega ustvarjenega deviznega priliva, kot je predlagala GZ Jugoslavije. Koliko deviz bo izvoznikom in drugim koristnikom na voljo pa po mnenju dr. Mejaka še ni mogoče reči, ker še niso končana naša pogajanja s tujimi upniki o reprogramiranju dolgov. Za zdaj je jasno, da uvoza ne moremo več zmanjševati, kot smo to počeli v zadnjih nekaj letih. Plačilno-bilančno ravnotežje lahko vzdržujemo le s povečevanjem izvoza in to predvsem na konvertibilno območje. Čeprav nas trenutne razmere silijo v izvoz za vsako ceno, pa takšno ravnanje dolgoročno ni v našem interesu. Kot meni dr. Mejak, je naš cilj predvsem čimbolj donosen izvoz tako na konvertibilno kot na klirinško tržišče. Da bi to dosegli, pa bi morali naši izvozniki priti v višje cenovne razrede. Žal jim ob sedanjem administrativnem določanju in zamrzovanju cen to ne bo uspelo. Nujno je torej tržno oblikovanje cen, večja domača in tuja konkurenca in rešitev vprašanja ogromnih tečajnih razlik. Vseh teh ciljev pa za zdaj ne dosegamo, ker so devize prepoceni. Izvozniki bodo torej še naprej čakali na boljše čase. Doklej še? Emil Lah 7 DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 29. januarja 1988 Delavska enotnost 41 Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Poziv organizacijam in organom ZSS na obravnavo rezultatov gospodarjenja za leto 1987 Sindikati moramo z usklajenim sodelovanjem odgovornih družbenih dejavnikov zagotoviti, da delavci kot upravljalci družbenih sredstev v organizacijah združenega dela na podlagi zaključnih računov za leto 1987 čimbolj celovito in kakovostno odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter poslovanja temeljne organizacije. Za strokovno izvedbo te pomembne naloge so odgovorni poslovodni organi. Pripraviti morajo poročila s poslovnimi podatki in kazalci tako, da bo delavcem in samoupravnim organom omogočeno oceniti stanje in probleme svoje organizacije, da bodo seznanjeni z rezultati gospodarjenja sorodnih organizacij združenega dela in najuspešnejših organizacij v podskupini dejavnosti, kakor tudi z doseganjem letnih in srednjeročnih planskih ciljev. Upoštevajoč namen akcije, to je zagotoviti uspešnejše gospodarjenje in nadaljnji razvoj samoupravnega odločanja delavcev, je potrebno posvetiti pozornost tudi doseganju globcdnih rezultatov gospodarjenja v letu 1987 in vplivu intervencijskih ukrepov na pogoje za gospodarjenje v letu 1988. Sindikat v organizacijah združenega dela mora zahtevati od poslovodnih organov, da so delavci pravilno seznanjeni z vsemi poslovnimi odločitvami in predlogi, o katerih bodo odločali. 1. Pri obravnavi finančnih rezultatov poslovanja kaže posvetiti pozornost temu, ali je dohodek rezultat večje proizvodnje, produktivnosti dela, boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, manjših materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, lastnih razvojnih dosežkov, posodobitve delovnega procesa, izvoza, in koliko je pridobljen na račun večjih iztrženih cen za svoje izdelke oziroma storitve. Ne glede na velikost dohodka, ki je rezultat inovacij in drugih tehnično tehnoloških izboljšav, je treba vztrajati, da se ta del dohodka posebej prikaže in da delavci posebej oziroma ločeno odločajo o njegovem razporejanju. 2. Ocena poslovnih rezultatov mora vsebovati tudi oceno posledic splošnih pogojev za gospodarjenje: 4. V organizacijah združenega dela, v katerih bodo pripravljali sanacijske programe, naj bodo delavci pozorni predvsem na to: • ali so v sanacijskih programih opredeljene trajne rešitve za odpravo vzrokov izgub in nosilci za sprotno spremljanje rezultatov sanacije; • ali je nadaljevanje obstoječih programov, na katerih so poslovali z izgubo, gospodarsko in družbeno utemeljeno, ali jih je treba bolj spremeniti ali celo opustiti; • ali je sanacijski program v skladu s planskimi razvojnimi cilji in zahtevami po prestrukturiranju gospodarstva; • ali so predloženi sanacijski programi strokovno in znanstveno utemeljeni in ali so predložene alternativne rešitve. Osnovne organizacije zveze sindikatov Sindikat delavcev v prometu in zvezah VSE SLABSA PROMETNA VARNOST \ V Sloveniji zahtevajo prometne nezgode vedno več žrtev. Smrtnost v cestnem prometu v naši republiki je nekajkrat večja kot v prometno najnevarnejših državah. Stroški zdravljenja poškodovanih, nadomestila za invalidnost, izpad dohodka zaradi odsotnosti z dela, zavarovalnine in drugi stroški dosegajo v Sloveniji že približno tri odstotke bruto družbenega proizvoda, medtem ko v drugih republikah ne presegajo enega odstotka. Prometna varnost pa se iz meseca v mesec slabša. V prvih devetih mesecih le-tošjega leta se je število prometnih nezgod v primerjavi z enakim obdobjem leta 1986 povečalo za 6,4 odstot- ka, imeli smo 409 mrtvih (17%) in 6341 poškodovanih (9,4 odstotka več kot lani). Kljub tem vznemirjajočim podatkom pa se sploh ne spreminja naš odnos do prometne varnosti, bilanca ob koncu leta pa bo še slabša. V republiškem odboru sindikata delavcev v prometu in zvezah z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu redno spremljajo prometno varnost. Žal so njihovi pozivi in pobude vse premalo odmevni. Zato so se na nedavni seji izvršnega odbora dogovorili ponovno pozvati delavce v organizacijah, ki opravljajo javne prevoze, da okrepijo notranjo kontrolo, izboljšajo tehnično stanje vozil, bolj preverjajo usposobljenost voznikov in jih • kakšen je vpliv sprememb v gospodarskem sistemu (obračunski sistem...) • kolikšen je vpliv spreminjanja ukrepov tekoče ekonomske politike, še zlasti na področju cen, posojilno-denarnih pogojev in gospodarskih stikov s tujino. 3. Osrednja pozornost v letošnjih razpravah naj bo namenjena nujnemu izhodu iz krize z odpiranjem perspektiv razvoju, ki ga bodo omogočili tehnično-teh-nološka in kadrovska prenova gospodarstva, razvijanje tržnih in tehnološko perspektivnih programov, intenzivno gospo-darjenje in učinkovit prodor na svetovni trg. Ugotoviti je treba, ali so v posamezni organizaciji združenega dela že začeli: • organizirano oblikovanje posameznih prodornih in dohodkovnih intenzivnih razvojnih programov; • spreminjati in opuščati ekonomsko in družbeno neperspektivne programe, ki ne prinašajo ustreznega dohodka ali ustvarjajo celo izgube; • kadrovsko prenovo, usposabljanje, preusposabljanje in prezaposlovanje delavcev; • pravočasno kakovostno pripravo sanacijskih programov in sočasno prezaposlovanje delavcev, katerih delo na novih programih ne bo več potrebno; • vlaganje proste akumulacije v perspektivne naložbe v lastni OZD, poslovno povezanih organizacijah združenega dela ali kjerkoli v gospodarstvu; • odločno zmanjševanje vseh stroškov, ki so posledica neproduktivnega in slabega dela, zlasti stroškov transporta in energije. Delavci naj od poslovodnih organov zahtevajo takšne ukrepe za zmanjševanje vseh vrst stroškov in izboljšanje likvidnosti, ki bodo neposredno vplivali na povečanje dohodka. naj predlagajo, da se v samoupravnih aktih opredelijo kriteriji in merila za ugotavljanje odgovornosti, predvsem pa postopki in vrste ukrepov proti organom in delavcem, za katere se ugotovi, da so odgovorni za nelikvidnost, motnje pri poslovanju in izgubo, ali za neizpolnjevanje predsanacijskih in sanacijskih programov. Organizacije zveze sindikatov naj od samoupravnih organov zahtevajo dograjevanje samoupravnih splošnih aktov, ne glede na to, ali je organizacija združenega dela poslovala z izgubo oziroma je imela motnje v poslovanju ali pa uspešno poslovala. V samoupravnih splošnih aktih je treba širše opredeliti ugotavljanje odgovornosti za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi. Vztrajati je treba pri takem sistemu delitve osebnih dohodkov, ki bo resnično spodbujal ustvarjalno in inovativno delo v proizvodnji in poslovanju. Akcija zaključni računi poteka operativno enako kot prejšnja leta, zato opozarjamo, naj se vanjo tvorno in odgovorno vključijo vsi dejavniki, ki morajo opraviti to nalogo. Republiški odbori sindikatov delavcev dejavnosti morajo zagotoviti primerjavo rezultatov gospodarjenja organizacij združenega dela sorodnih dejavnosti in tudi v reprodukcijskih povezavah, še posebno se morajo vključevati pri obravnavanju pogojev in rezultatov gospodarjenja v organizacijah z motnjami v poslovanju in izgubami. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo na podlagi poročil organizacij zveze sindikatov ocenil uspešnost akcije zaključni računi 1987 in sprejel usmeritve za izboljšanje samoupravnega položaja delavcev pri gospodarjenju v združenem delu. Seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSS iz Šaleške doline VSAKA OO ZS MORA OPRAVITI SVOJ DEL NALOG I bolj vzgajajo. Občinske sindikalne svete in svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so ponovno pozvali, da si povsod bolj prizadevajo za prometne varnosti-V pomoč naj bi jim bila tudi glasila delovnih organizacij, v katerih naj bi objavili pozive na večjo prometno varnost. Že znane ugotovitve, da k večji prometni varnosti pripomorejo boljše ceste, za katere namenjamo bistveno manj denarja kot v drugih evropskih državah, a o premilih kaznih, nujnih dopolnitvah zakona o prometni varnosti in druge še niso zdramile odgovornih. Odnos do prometne varnosti bo potrebno torej korenito spremeniti, sicer bodo ceste zahtevale še večji davek. Sašo Novak Občinski svet ZSS Velenje je v petek, 22. januarja, v Topolšici pripravil celodnevni seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Uvodni, dopoldanski, del seminarja so namenili predstavitvi sozdov Gorenje in REK Franc Leskošek Luka ter Zdravstvenega centra Velenje in njihovih razvojnih usmeritev. Predstavniki Gorenja so govorili o uresničevanju zahtevnih razvojnih načrtov in podrobneje predstavili izkušnje, ki so si jih doslej pridobili s pripravo in izpolnjevanjem posameznih naložbenih nalog. Uvajanje novih proizvodov in tehnologij je za Gorenje nujno, če želi zadržati prodajni delež, ki ga ima na tehnološko najzahtevnejših tujih trgih. Predstavniki REK Franc Leskošek Luka pa so udele- žence seminarja seznanili tudi z reševanjem ekoloških vprašanj Šaleške doline. Ob tej priložnosti so sindikalni aktivisti tudi slišali, da ima ta slovenski elektroenergetski velikan precejšnje težave zaradi večanja zalog lignita na deponiji. Zdravstveni center Velenje pa tare, kot so povedali njegovi predstavniki, predvsem pomanjkanje prostora. Popoldanska tema je bila še posebej aktualna za nove predsednike osnovnih organizacij ZSS; teh sta dobri dve tretjini. Franc Hribar, sekretar republiškega sveta ZS Slovenije, je govoril o vlogi in nalogah zveze sindikatov v političnem sistemu, posebej še v sedanjih zaostrenih razmerah. Prenehati moramo iskati vzroke za slabosti samo zungj sindikata, zunaj delovnih kolekti- vov. Videti moramo, katere so najpoglavitnejše naloge posameznega okolja in se dogovoriti, kako se bodo lotili njihovega razreševanja, da bo delo uspešnejše. Predsedniki osnovnih organizacij ZSS iz šaleške doline so del seminarja namenili tudi dogovoru za aktualne naloge sedanjega obdobja. Govorili so o obravnavi zaključnih računov za leto 1987, pripravah na volitve nosilcev najodgovornejših dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, o javni razpravi o osnutku dopolnil ustave SFRJ h1 o izobraževanju sindikalnih delavcev. Beseda pa je tekla tudi o pripravah na letno volilno sejo občinskega sveta ZSS Velenje. M. L- č E n! 4 y Dm V SINDIKATIH Ljubljana, 29. januarja 1988 Delavska enotnost 5 Sindikat v sistemu obveščanja v združenem delu UPORABLJAJMO RAZPOLOŽUIVE VZVODE Pretežni del zagat, sporov in spopadov, v katere se prej .} slej zapletejo zlasti zelo dosledni novinarji v organizacijah združenega dela, izvira iz različnosti v pojmovanju obveščanja v združenem delu. Drugače pojmuje obvešča-bje poslovodsko-upravljalski podsistem, drugače tisti, ki s° resno vzeli naloge posrednika informacij in jih želijo Pošteno opraviti. Na žalost opažamo, da je delegatsko-samoupravljalski podsistem do tega konflikta domala ravnodušen, čeravno vse poteka v njegovem imenu. e-ti. di ij. d-x-e, iti ia .Mislim, da bi se morali no-l0 Vlnarji, zlasti tisti, ki delajo ih y S°sPodastvu enkrat za vse-e. icj nehati slepiti, da je mogo-il- ta temeljni konflikt, zaradi di različnih teženj v zvezi ;o 2 jnformacijami kot takimi, )S odpraviti. Različno pojmo-3- Vanje informacije je ima-e- b^otno vsakemu od opisa-i- nib Položajev. Poenostavljena shema je naslednja: infor- samoupravnih orli ov ln vodstvom sestav-p ,e orSaruzacije združene-nir 6a Mkra, ki sojih sezna-‘;1U z svojim tekočim delom «1 razvojnimi željami. *°t so pokazali sklepni govori, je ZS Jugoslavije rV.onomna organizacija, ki zeh takšna tudi ostati. Ven-jugoslovanski sindikati ~ kot je dejal Maijan Orožen 'spremljajo družbeno-poli-icna dogajanja v Zahodni •^Vropi in se zavzemajo za Ovijanje sodelovanja Evropsko konfederacijo fodikatov, ki vključuje 35 udikatov iz 21 zahodnoe-^opskih držav s 43 milijoni ueiavcev. V tem delu Evro-Pe namreč potekajo procesi tenzivnega prestrukturirala in integracije proizvod-iJJe’znanstvenih raziskovanj avjjo zanimivi, saj pri nas ekonomske integracije še 7 Prtšlo. Naše zanimanje za Evropo pa je raz-nujivo tudi zato, ker smo •“J®tesno povezani. Kar tri-^ skupne blagovne me- njave, 72 odstotkov patentov in licenc, 72 odstokov sporazumov o kooperaciji in 75 odstotkov vseh sporazumov o skupnih vlaganjih je Jugoslavija sklenila z zahodnoevropskimi državami. Pomembno je še, da več kot milijon jugoslovanskih delavcev dela v tem delu Evrope, da več kot 90 odstotkov deviznega priliva od turizma in transporta zaslužimo s sodelovanjem s tem koščkom sveta in da smo največ konvertibilnih deviz dolžni zahodnoevropskim upnikom. Splošno znano je, da se je naše gospodarsko sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo dobro razvijalo do leta 1985, odtlej pa menjava zastaja. Podatki kažejo, da se je trgovinska menjava zmanjšala, jugoslovanski trgovinski primanjkljaj pa povečal, težave pa so nastale tudi zaradi omejevanja našega izvoza v EGS in nesporazumov o človekovih pravicah. Lani se je trgovinska menjava malo izboljšala, naš trgtovinski primanjkljaj v menjavi z EGS pa se je zmanjšal. Kljub temu ostajajo nekatera vprašanja nadaljnjega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in EGS nerešena, k njihovemu reševanju pa bi brez dvoma pripomoglo intenzivnejše sindikalno sodelovanje. Kot je bilo poudaijeno v pogovorih med Marjanom Orožnom in delegacijo Evropske konfederacije sindikatov, ovira naše sodelovanje z EGS omejevanje izvoznih kvot, prepoved izvoza kmetijskih pridelkov, nizka raven kooperacije in premalo višjih oblik gospodarskega sodelovanja, številni protidumpinški postopki, k večji demokraciji, k večji svobodni iniciativi, k večji izvirnosti, k zdravi pameti. Tako so v naš sistem obveščanja že z ustavo, konkretno pa z zakonom o javnem obveščanju, vgrajeni povsem legitimni vzvodi, ki jih bo pameten graditelj sistema obveščanja v združenem delu upošteval. V prvi vrsti je to tako imenovani družbeni organ za obveščanje. Ravno tega organizatorji obveščanja v večini delovnih organizacij v svojo škodo ne uporabljajo. Štejejo ga celo za motečo samoupravno navlako in organizacijsko gnjavljenje, namesto da bi ga priredili tako, da bi podpisal napredne težnje. To pa je mogoče zagotoviti samo z ustrezno sestavo takega organa in ustreznimi pooblastili. Ker je sindikatu kot najbolj množični organizaciji v združenem delu poverjen mandat za sestavo takih organov, so vsi vzvodi za pametno ukrepanje na voljo. Ko sem bil pred dvajsetimi leti urednik začetnik v neki gospodarski delovni organizaciji z dokaj grobim poslovnim slogom, me je po nekem sestanku proti oportunizmu v delavskem svetu skušal vzeti v roke sekretar. Po prvem zastrašujočem verbalnem obračunu je zahteval, da poslej pred objavo prebere vsak prispevek. Izdajatelj je bila tedaj sindikalna organizacija. (Družbenega organa za obveščanje pred letom 1973 namreč še nismo poznali, pač pa samo uredniški odbor, kakor še danes večina delovnih organizacij). Naključje je bilo, da smo imeli pametnega predsednika sindikata. Dogovo- neurejen status naših delavcev na začasnem delu v Zahodni Evropi in podobno. Jugoslavija je na primer dobila 550 milijonov ecujev posojila za izgradnjo avtoceste, obljubljena so tudi nova posojila sklada za reintegracijo, vendar je že zdaj menda jasno, da bodo preskromna. Izmenjava študijskih delegacij, predavateljev in koristnih informacijskih gradiv med Evropsko konfederacijo sindikatov in jugoslovanskimi sindikati naj bi bile oblike nadaljnjega sindikalnega sodelovanja, ki naj bi pripomoglo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in premagovanju skupnih težav. Kot je pojasnil Mathias Hintersheid, se tudi na strani Evropske konfederacije sindikatov kaže zanimanje za razvijanje sodelovanja z jugoslovanskimi sindikati. Toda, pustimo času čas - je dejal Mathias Hintersheid - tako glede najustreznejših oblik sodelovanja kot intenzivnosti teh stikov. Jugoslovanski sindikati že prejemajo različne publikacije posebnega inštituta EKS, redne stike pa naj bi imeli vsaj enkrat na leto. Popolnoma jasno je, da so tudi zahodnoevropski sindikati proti protekcionizmu EGS, toda jugoslovanska stran bi se morala bolj zavedati, da morajo naša podjetja evropskemu trgu tudi kaj kakovostnega ponuditi, ne pa samo zahtevati nova posojila. Od Evropske gospodarske skupnosti torej ne bi smeli pričakovati daril, ampak pripravljenost za enakopravno uveljavljanje skupnih gospodarskih interesov. Emil Lah rila sva se, da tovariša sekretarja na naslednji seji sindikata imenujemo v uredniški odbor. Poslej je sedel z ostalimi šestimi in sedmimi na sejah in si je moral kot član med skupnimi člani odbora izboriti svoje stališče v razpravi o objavi. Ta prilika je zgled delegiranja v uredniške odbore, kjer vlada mešano delovno-delegatsko načelo tega telesa, in sestave izdajateljskih svetov, odborov za obveščanje ali kakorkoli jih že imenujemo. Kadar namreč določimo in uzakonimo sestav takega organa, se ne branimo udeležbe tistih, ki so najbolj zainteresirani za to, katere informacije bodo objavljene in katere ne bodo, pač pa uzakonimo vključitev prav teh. Hkrati pa moramo v teh organih dovolj okrepiti zastopanost vseh drugih sil, subjektov v komunikacijskem procesu - pa ne količinsko, ampak po strokovni avtoriteti. Zlasti sindikalna organizacija mora delegirati močnega človeka. Ta je po svoji vlogi v zvezi z obveščanjem v ozdih tisto, kar je SZDL pri množičnih medijih. Ko bomo torej oblikovali družbene organe za obveščanje, mora sindikat vplivati že na to, da bodo v njih zastopani vsi sestavni deli in-formacijsko-komunikacij-skega procesa, kar mora biti uzakonjeno v pravilniku ali statutu, obenem pa zelo odgovorno izbirati tiste, ki jih bomo delegirali v takšen svet. Sindikat bo moral tam zaščititi informacijske tokove, moral se bo boriti za odprtost virov informiranja, moral bo terjati javnost dela in biti v oporo delavcu ali delavcem, katerih naloga je zbiranje, obdelava in razširjanje informacij, če to delo opravljajo v skladu s kodeksom novinarske etike oziroma s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami. Za novinarje v združenem delu mora veljati: stanu se svojega spomni - ne daj nikoli miru! Jaro Novak Ob 10-letnici aktiva novinarjev v združenem delu meščanske občine POGUM ZA ISKANJE RESNICE IN NOVEGA Že samo to, da se neka svobodna oblika delovanja in povezovanja ohrani deset let, potrjuje domnevo, da je omogočala uveljavljanje dejanskih interesov, da je torej bila pravilna in da se je verjetno prilagajala življenju. Prav to je potrdila nenavadna obletnica v združenem delu: aktiv novinarjev in organizatorjev obveščanja iz delovnih organizacij v občini Ljublja-na-Moste-Polje se je zbral na slavnostni seji ob 10-letnici. V letu euforije ob sprejemanju zakona o združenem delu so se začeli dobivati, da bi »se zmenili kot ljudje in potem tisto naredili - brez zapisnikov in aktov«, uredniki zdaj že uveljavljenih časopisov Emone, Gradisa, Izolirke, Kolinske, Saturnusa, -Papirnice Vevče, Žita in še marsikaterih organizacij v občini. Oporo za svoje delo so dobili v občinskem svetu zveze sindikatov in v SZDL. To pokroviteljstvo je aktivom omogočilo ne samo varno zaslombo, marveč tudi novo vsebino dela in širšo družbeno razsežnost. Več nekdanjih članov tega aktiva so danes znana imena v slovenskih množičnih občilih. Gibalo uspešnega dela tega aktiva je bilo na eni strani poklicno zavzemanje novinarjev v združenem delu, na drugi strani pa politični interes občinskega sindikalnega vodstva, ki navzlic kadrovskim menjavam ni uplahnil. »Kot sindikalni delavci smo novinarje vedno šteli za svoje; s tem ko so vplivali na javno mnenje, so delovali kot mi, aktivisti, samo plače so imeli manjše,« je dejal nekdanji predsednik občinskega sindikata v občini Andrija Vlahovič. Prav ta aktiv je bil poglavitna opora pri akciji slovenskih sindikatov pod geslom »Tisoč de-lavcev-sodelavcev«, ki je uspela razširiti so-delavsko zaledje delavskega tiska na najbolj avtohtone vire informacij. Tako so ta občila postala res množična in so se približala idealu, da bi bil uporabnik informacije obenem njen vir. Pobirali smo izkušnje drug od drugega, so povedali gostom na slovesni seji. Njihovi časopisi so danes tisto, k čemur so z druženjem in izmenjavo izkušenj težili: kritični, pogumni in iščejo resnico, kakor jih je označila sedanja predsednica občinskega sveta zveze sindikatov, Marija Fedran. Obema partnerjema v tej uspeli simbiozi političnih prizadevanj in strokovnega dela lahko ob obletnici samo čestitamo. Drug drugemu sta omogočala uresničevanje poslanstva, katerega cilj je svobodna človeška ustvarjalnost. J. N. MNENJA Ljubljana, 29. januaija 1988 Delavska enotnost Zahteve in opozorita pred stavko so običajno bob ob steno Stavke so stvarnost. Naj jih imenujemo kakor koli, naj jih sindikat skuša uveljaviti kot zakonito obliko protesta, upora, ali zgolj »nezadovoljstva«, stavke so in ostajajo zunanja oblika posledic bistveno globljih vzrokov. Neposredni povodi zanje so prenizke plače. Nima posebnega pomena, če tisti denar, ki ga delavci dobe ob mesecu, imenujemo kako drugače. Osebni dohodki so to samo teoretično, mezde, pa čeprav so delavci bliže mezdnemu položaju - pa tudi ne. Delavci - pri tem pa sploh ne mislimo samo na tiste klasične proizvajalce, ki tako impozantno poosebljajo delo med povojno obnovo - žal ne odločajo o svoji usodi tako, kot smo zapisali v programske in normativne velike bule. Plače so majhne, draginja je iz dneva v dan hujša - vse to so točke, na katerih tudi naša velika pisanja in zamisli padejo ali obstanejo. Vse drugo je obilo leporečja, filozofije in kar je še takih - včasih tudi koristnih reči. Idejne dileme o stavki so razjasnjene Nekako tako razumejo in reagirajo tudi nezadovoljni delavci, ne glede na to, ali spadajo v sloj delavske inteligence, med strokovnjake ali pa so to povsem zdravi rokodelci. Dokler nam ne bo uspelo ustaviti generatorjev družbene krize - za to pa so prej-koslej najbolj odgovorni »mašinisti« (slovensko: strojevodje), toliko časa bodo delavci iskali bližnjice, pritiskali na neposredno ali posredno odgovorne - tudi s stavkami. V tem pogledu v mestni organizaciji zveze komunistov Ljubljana, ki je minuli ponedeljek na predsedstvu obravnavala vlogo in vpliv komunistov v konfliktnih situacijah v ljubljanskih delovnih organizacijah, ni izrazite idejne neenotnosti. Ta poudarek je videti sformaliziran - vendar je - glede na različne idejne poglede na stavke v preteklosti, takšna ugotovitev tudi pomembna. Nekatere dileme - na primer: kadar delavci štrajkajo, je to štrajk proti samemu sebi; ali pa - stavka je izrazito protisi- težno notranji, da izhajajo iz neurejenih razmer v delovni organizaciji. Mednje sodijo predvsem slabi poslovni rezultati, ki so posledica neizpolnjevanja načrtov, ti pa povezani s prevelikimi zalogami, predolgimi plačilnimi roki, neplačevanjem obveznosti tujim dobaviteljem, slabo organizirano proizvodnjo, nabavo in prodajo, neustreznimi cenami, občutkom za tržna spoznanja in podobno. Akumulacija je slaba, lastna sredstva so minimalna, (premostitvena) posojila so vse prej kot ugodna, poslovanje je oprto na zastarelo tehnologijo, razvojno zanimivi kadri bežijo tja, kjer so boljše plače. stemsko in protisamoupravno dejanje, in podobno - so bile s plenumom CK ZKS v novembru 1986 - vsaj razjasnjene, če ne že odpravljene. Dandanes, ko imamo s tem že kar nekaj pomembnih izkušenj, smo se prepričali, da si delavci ne izmišljajo nasprotnikov. Vzrokov za štrajke je skoraj toliko, kot je stavk, prekinitev, izrednih zborov in podobnega. Dejstvo, da nezadovoljstva izbruhnejo v dneh, ko se bliža izplačilni dan ali tedaj, ko v tovarni ali delovni organizaciji delijo denar ali plačilne lističe, potijuje trditev, da so plače le povod. Zato moramo vsako stavko posebej razčleniti, - pa ne zato, da bi odkrivali krivce in kolovodje ali mogoče celo pohvalili stavkokaze - ampak zato, da bi odpravili prave vzroke. Ti pa tičijo v kolektivu pa tudi zunaj njega. Da, izraz »tičijo« bo kar pravšenj. Običajno gre namreč za stvari in razmere, ki niso nastale ali se zapletle šele včeraj. V Ljubljani je bilo lani 28 stavk, skupaj pa kar okrog sto različnih oblik nezadovoljstva delavcev. V različnih »konfliktnih dogodkih« pa je v Ljubljani leta 1987 sodelovalo okrog deset tisoč delavcev. Dosedanje analize so pokazale, da so vzroki za stavke pre- Država pomemben krivec za nezadovoljstvo delavcev Že marsikateri od teh »notranjih« vzrokov je tesno povezan s tako imenovanimi zunanjimi dejavniki in posrednimi povzročitelji stavk. Predvsem so to nelogična, linearna in omejitvena poseganja državne adtninistracije v poslovno in gospodarsko življenje. Nezadovoljstvo delavcev je doseglo vrhunec v dneh po sprejetju dveh oziroma treh svežnjev zvezne vlade. Bržčas ni treba zdaj podrobneje opisovati vsakega omejitvenega zakona ali ukrepa, ki je močno omejil poslovno svobodo gospodarskih subjektov. Dovolj je, če omenimo mesece, ko se je nezadovoljstvo kopičilo: februar-marec, julij in zlasti druga polovica novembra. Državno in tudi domače, toz-dovsko in ozdovsko administrativno urejanje in birokratiziranje odnosov so tisto zlo, ki bi ga morali čimprej ozko omejiti ali vsaj spraviti na razumno mero, pa bi odpravili precej vzrokov in povodov za nemire. Vplil delavcev pa naj bi bil v resnici večji, odgovornost med poslovodstvom in samoupravo pa točneje razmejena. Logična posledica vsega tega bi namreč bilo tudi uspešnejše poslovanje, dejansko pa bi se povečal tudi vpliv delavcev na pogoje in sredstva za delo in njegove sadove. nestavkajoče. Poskuse take delitve S£ v analizi in ob ocenjevanju dogodkov ori ločno obsodili tudi na sestankih osnovni)1 organizacij ZK in političnega aktiva oziN ma koordinacije v kolektivu. Glede tega sc izrazili popolno enotnost delavcev ter otos^j dili kakršne koli pritiske na stavkovni oo bor ali njegove člane. Prekinitev dela s£ ocenili za logično posledico razmer, v katf rih seje znašla vsa delovna organizacija. P( pregledovanju dela zveze komunistov oz1 roma petnajstih osnovnih organizacij v D' tostroju dve leti pred stavko pa ugotovim^ da se je posamezna osnovna organizacija sestala približno trikrat ali štirikrat na letoj so pa med njimi tudi take, ki so se v dve)1 letih sestale samo dvakrat, najaktivnejša P8 celo dvanajstkrat. Še bolj je zanimiva vsebi' na sestankov. Nekatere rezultati gospoda1: jenja, ukrepi za sanacijo razmer, odnos1, v tozdih in delovni organizaciji sploh nisc zanimali, druge pa so ta vprašanja redi)? obravnavale. Povprečje pa pokaže, da jf usoda kolektiva vznemirjala osnovne orga nizacije ZK nekako dva in polkrat letnfl(j Tako statistika. Kaj pa stvarna vsebin Prav na kratko: skoraj povsod, čeprav bi štiri od petnajstih osnovnih organizacij k ko rekli, da so neaktivne - so govorili opozarjali na večino problemov, ki so se k< izjemno kritično in kot globlji vzroki zS stavko pokazali ob razčlenitvi dogodkov Opozorjali so na nepravilnosti nasploh, leta 1986 so obravnavali akcijski prograb1 za izboljšanje težkega položaja, opozorja*-so na ozka grla v proizvodnji, na slabo delP nedonosnost, dohodkovno neučinkovitost neizpolnevanje nalog, slabo organizacij8 proizvodnje in drugih poslovnih opravil ^ podobno. Komunisti in odgovornost Dvomili so o sposobnosti kadra, ki je b}' tostroj pripeljal v slab položaj, da bi ga njega tudi izvlekel. Opozorjali so tudi na 1 Pritisk po pravilih Dandanes je dobro znana izjava, da ni dovolj, če samo misel teži k stvarnosti, pač pa da mora hkrati stvarnost težiti k misli, tako aktualna, kot še ni bila nikoli doslej. Velja za vse naše velike in majhne dileme in teme pa tudi za vse tisto, kar je šele pred nami. Primerov je veliko, toda omenimo le enega, ki je izzval precejšnje nelagodje v do nedavna rutinskih sindikalnih aktivistih. Beseda je seveda o prekinitvah dela ali o stavkah. Še dobro pomnimo tiste, ne tako oddaljene čase, ko je iz sindikalnih forumov prihajala čista in revolucionarna misel o stavkah. Sredi in proti koncu sedemdesetih let smo živeli na veliki nogi in prekinitve dela smo lahko iskali z lučjo, čeprav so bile. Tedanje sindikalno vodstvo Hrvatske pa ni izpuščalo priložnosti, da se ne bi opredeljevalo celo do najbolj obrobnih pojavov. Ngjvišje sindikalno vodstvo republike je tedaj jasno in glasno reklo, da je prekinitev dela oblika razrednega boja, po kateri delavci sežejo takrat, kadar postanejo »neprehodne« redne samoupravne poti. Toda že čez nekaj let je bila ta sicer izvrstna misel hote ali nehote potisnjena v ozadje, in sicer v času, ko smo se soočili s pravo povodnijo prekinitev dela. Še več, rekli bi lahko, daje v sindikalni organizaciji nastala prava zmeda misli, atrofija aktivnosti in splošno nelagodje v večini stavkovnih dogajanj. »Teoretično« razmišljanje v slogu: »Proti komu stavkajo delavci? V samoupravni družbi, tako kaže, proti samim sebi!« zgovorno priča, zaradi česa se je sindikat do konca pasiviziral glede prekinitev dela. Niti »stavkokaz« ni bil, kar bi bilo povsem naravno, če bi držalo, da delavec stavka proti samemu sebi. Prekinitve dela so bile tedaj zgolj uzurpacije skupin in skupinic, kar je bilo tedaj poluradno mnenje pristojnih o nemajhnem številu prekinitev dela. To seveda ni res. Nekaj let življenja z večjim številom prekinitev dela to najbolj potrjuje. Toda po svoje je bila lažna tudi misel, da so stavke oblike razrednega boja, saj njeni tvorci niso imeli priložnosti, dajo preizkusijo. Vse za in proti v treznem premisleku o prekinitvah dela kot dejstvu v samoupravnem sistemu in poskusi normativnega urejapja, skratka vse to je bilo slišati tudi med javno razpravo o spremembah zakona o združenem delu. Toda spet je - na našo srečo ali žalost - posvetilo malo luči iz SR Slovenije. Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Slovenije je prejšnji teden sprejelo osnutek »Stavkovnih pravil«, o katerem se je tako začela javna razprava. Iz njega je zelo dobro razvidno, daje misel tokrat zelo upoštevana stvarnost, zato to srečanje vzbuja optimizem tudi zastran drugih, daleč bolj pomembnih vprašanj. V razpravi je bilo jasno in glasno rečeno, da sindikat mora promovirati in varovati interese delavcev, in sicer tako po redni poti kot s pritiskom, če to zahtevajo okoliščine. Kako bodo slovenske sindikalne organizacije na »papirju«, predvsem pa v praksi »pritiskale«, ko bodo imele opraviti z državo, poslovodnimi in tehno-birokratskimi sestavi, bomo seveda šele videli. Toda dejstvo, da se jim je za to prižgala zelena luč, po določenih »pravilih« pomeni zmago socialističnega razuma in civiliziranosti. Toda če hočemo ostati zvesti izreku z začetka tega sestavka, moramo seveda ostati daleč od tega, da propagiramo slovenske rešitve, saj morebitno prepisovanje »Stavkovnih pravil« lahko v drugih okoljih, in sicer navzlic temu, čemur pravimo realno razmerje sil, pomeni samo novo misel, ki šele čaka na svojo uresničitev. Miljenko Malnarič, Radničke novine Državno poseganje v delavsko razpoloženje je še posebej značilno za kolektive, kot je zdaj že znameniti (in po svoje vzorčni) Litostroj. Čeprav tam ne manjka notranjih slabosti, brez katerih bi tudi delavcem šlo bolje, je med osrednjimi tudi država. Posel, v katerega je Litostroj vključen v Iraku (HE Haditha), bi pri sprotnem poravnanju obveznosti do tega ljubljanskega kolektiva pomenil veliko olajšanje in boljše razmere zanj in za slehernega prizadevnega delavca. Do takega, relativno drznega sklepa pridemo ob podrobnejši analizi razmer in dogajanj v Litostroju v dneh in mesecih pred stavko. V poslovnem smislu je bil Litostroj predmet mnogih razprav že leta 1986, lani, ko so se razmere še zaostrovale, pa toliko bolj. Litostrojski primer O vsem tem se je mnogo pisalo in razpravljalo, tudi v Delavski enotnosti. Tokrat se bomo omejili zgolj na delovanje zveze komunistov in njenih osnovnih organizacij v Litostroju. Tako imenovani subjektivni dejavnik naj bi imeli namreč odločilen vpliv na razmere v slehernem kolektivu in ne šele, ko se odnosi zaostrijo. Zato bi morale biti prav družbeno politične organizacije tiste, ki naj bi poskušale razvozlati zaostrene razmere po normalnih, samoupravnih poteh. Prav v takih trenutkih oziroma razmerah se namreč pokažejo stvarno mesto, vpliv in vloga sindikata in zveze komunistov v kolektivu. O litostrojskem sindikatu je bilo že precej napisanega, o zvezi komunistov pa bolj malo, kar samo po sebi ni greh, prav lepo pa tudi ni... še posebej, če naj bi delavska avantgarda udejanjala svoje napredne misli v neposrednih okoljih na nov, sodobnejši, tudi prenovljen način: Še vse prevečkrat se razmišljanje o tem ustavi pri preštevanju sestankov, udeležbi in delu komunistov v sindikatu, samoupravnih organih in podobno. Da ne bo pomote - med litostrojsko stavko ni bilo delitve in preštevanja na člane in nečlane, stavkajoče in zunanje vzroke, a vse skupaj ni obrodil8 kakih užitnih sadov. Zakaj? Zlasti žara1 neustreznega načina in metod delovanj8 zveze komunistov. Osnovne organizacij8 v Litostroju (in bržčas še mnogokje) ra2 pravljajo, ugotavljajo, ocenjujejo, meni)8 -------j, ---------------------• • • -reff pripominjajo, včasih tudi ocenjujejo, prt lagajo in zahtevajo... Le malokdaj in m8 lokje tudi kaj sklenejo, prav redke med nj1 mi pa samokritično ocenijo svoj delež odg8 vomosti, nimajo izdelanega načina - np( uveljavljanja vsaj svojih mnenj, če že sklf pov nimajo. Kako naj bi delovali v odnos8 do samoupravnih organov, kako naj se zav zamejo v sindikatu - o tem pa razpravljaj1, bolj malo ali nič. Mimogrede - med člani izvršnih odborov litostrojskih sina1 kalnih organizacij je samo 21 članov zve8' komunistov, pa še ti so »razporejeni« tak8 daje po eden v vsakem. Kako naj potem)8 kem zveza komunistov vpliva na razmet6 kakšno vlogo in ugled naj ima med delava' če se še sama ne more postaviti pred oglf dalo, ki bi ji ne ponujalo izkrivljene podob6 In kako naj ob vsem tem sploh zahtev' odpravo zunanjih vzrokov za slabe razmet6 katerih povzročitelj in krivec je v dobršf8 meri tudi država s svojimi različnimi obra2 in podobami. Zdi se, da so naredili prav, kf so se (ne da bi to sklenili na sestanku) k8 munisti pridružili stavkajočim. Delavcist ob (kasnejši) podpori vseh družbenopolitk nih in samoupravnih dejavnikov sprej6' zavezujoče sklepe. Pa ne zgolj zase, mats' kaj so naložili svojim vodilnim, nemalo bt6 mena so pustli »zunanjim« dejavnikom. tostroj ska stavka bo imela svoj notrafl!1 ;£> smisel le, če bo dala rezultate: sodobfl' tržno zanimivo in dohodkovno uspešij8 proizvodnjo. Potem bodo tudi plače bolj6' in bi si bilo za morebitni novi povod 28 stavko treba izmisliti kaj drugega. Potek tudi za predloge, kot ga je ob koncu sklep nega zbora delavcem ponudil predsedik? stavkovnega odbora, češ naj bi podpk ustanovitev nove politične stranke, v Lk8 stroju (ali v kakem drugem kolektivu) ne b" prostora ne možnosti. Andrej Pengov-BiteV' \ £0 SLEDEH DOGOVARJANJA Lukana 29 anua^ i988 Delavska enotnost 7 St >d' lit1 rO' s« ;0' >d' St te >zi' u- O spremembah obračunskega sistema DRŽAVA VZAME, KAR JE »NJENO« Obračunski sistem ureja ugotavljanje in formalno azporejanje dohodka. Pri uas ga kar pogosto spremi-Hiamo, nazadnje smo ga, in "P Precej, pa smo ga pred pobrim letom. Tako naj bi ugotavljanje dohodka bolj Prilagodili inflacijskim raz-"^ram. Dokaj ostro so spre-luenibe zadele tudi delitev oohodka, še posebno finan-ciranje skupne in splošne Porabe. Odzivi na te novosti s° bili zelo različni. Pred-sem gospodarstvo je novi _ ^računski sistem sprejelo dokajšnjo naklonjenostjo, X!P^av tudi tu ni manjkalo Petkov, predvsem zavoljo katerih tehničnih rešitev, ki so preveč zapletene ali pa o celo vsebinsko vprašljive. Negospodarstvo pa ga v Povprečju obravnava pre-ceJ bolj kritično, kar velja še Predvsem za dehtev dohod-Ka. Nasploh prevladuje mnenje, da novi obračunski i it Sl.stem pomembno spremi-n? splošne pogoje za gospo-- uaijenje. Razlike so tudi ^vrednotenju teh sprmemb. Nekateri namreč menijo, da i plujejo v prid večji gospi darski učinkovitosti, druj M pa jib, nasprotno, proglaša ' za dejavnik še večje nest j i zanesljivo pr sodila sama praksa. Ta pa t Preveijanja veijetno r 00 zmogla, ker ji tega pr Prosto ne bomo dopusti Novega obračunskega sist 1113 namreč še nismo ni 'f celoti uveljavili, in ga i se pogosteje popravljam kar vse otežuje presojo nji govega delovanja. Zadnj Premembo je doživi pre enim mesecem, v kratkei Pa bi ji naj sledila še ena. Pomik v pravo sme -e gič, kajti prvič referenduU1 ska odločitev tudi ni bil* polnoštevilno izglasovan^ Od 705 volilnih upravičen; cev jih je glasovalo 516, mec njimi 272 za in 235 proti, de vet glasovnic pa je bilo n e ve Ijavnih. Po zakonu o reft' rendumu bi se morala z* pravilnik izreči najmanj p° lovica volilnih upravičen cev, torej 354 zaposlenih, d* bi bil sprejet. Gre za tista de ločila, ki se nanašajo na del>' tvena razmeija in nagrajevf nja zaposelnih, o katerih jc očitno še vedno veliko ne' sporazumov. Posebno so z2 skrbljeni zaradi množid o tistih, ki na referendum sploh niso prišli - kar 189 jH1 je bilo. Ko smo se pogovaij8 li s predsednikom delavsk6, ga sveta Evgenom Kuzme je ta menil, da bo treba reft rendum ponoviti, vendd o podrobnostih in postopki!1 še ni mogoče nič zanesljiv^ ga poročati. Direktor bolniš' niče dr. Rudi Mikolič je ni mreč odločno odklonil, da d1 nam o tem kaj povedi medtem ko nas je direktor Pomurskega zdravstvenega centra dr. Jože Šumal' spravljivo odpravil, češ d2 bomo vse zvedeli ob svojem1 času. Najbrž si takih skrival; nic ali prepovedi odgovora1 v tej delovni organizaciji me bi smeli privoščiti, posebu0 ne zdaj, tip pred vselitvij0 v nov kirurški blok, za kate rega je zbiral denar velik d® Slovencev. Zvedeli smo tudi, da se namerava v prihodnjih dneh v dogajanje v soboški bolnišnici vključiti tudi družbeni pravobranilk samoupravljanja Franc Kolarič. Razmere so tako napote in odnosi tako moteni, d8 utegne priti do ukrepov O0 zunaj - v skrajnem primem tudi do začasnega ukrep8 družbenega varstva. Škrat' ka, kot na dlani je jasno, d8 bo treba v soboški bolnišnici hitro, odločno in učinkovito ukrepati. Branko Žunec Mladina zahteva zdravo in varno okolje JEDRSKE ELEKTRARNE NA LEDU DO LETA 2000 Pripravil: Vinko Blatnik Strah pred morebitnim novim Černobilom se v Evropi in po svetu še ni polegel, tudi pri nas ne. Energetiki so v hudem precepu: razvoj zahteva vse več energije, mladina vsega sveta pa protestira in demonstrira proti jedrskim elektrarnam. Ljudje vseh barv in prepričanj vsak dan glasneje terjajo varno in zdravo okolje, odpor javnosti proti nuklearkam narašča. Tudi pri nas smo doživeli nekaj takšnih protestov; zadnjega v Titovem Velenju proti napovedanemu odlagališču jedrskih odpadkov... Protestom proti gradnji jedrskih elektrarn, ki jih je pri nas sprožila slovenska mladina, se pridružujejo tudi drugod po državi, še najbolj odločna je mladina sosednje republike. Rezultati prve znanstvene raziskave ekološke zavesti mladih v Jugoslaviji, ki sta jo pripravila delovna skupina RK ZSM Hrvatske in Zavod za sociologijo na filozofski fakulteti v Zagrebu, so skoraj neverjetni: mladi rod se raje odloča za zdravo okolje kot za možnost zaposli- tve. Večina anketiranih je namreč nasprotovala »umazanim« tehnologijam, ki zagotavljajo zanesljiva delovna mesta. Mladina proti jedrskim elektrarnam Anketiranci so na prvo mesto postavili strupene industrijske odpadke, sledijo zastrupitev voda, smeti, zastrupitev zraka, na šestem mestu pa so odpadki jedrskih elektrarn. Po njihovem mnenju je še najmanjša ekološka grožnja naraščanje prebivalstva. Večina anketiranih tudi meni, da namenjamo za varstvo okolja premalo denaija. Samo 6 odstotkov mladih v jedrskih odpadkih ne vidi nevarnosti, tri četrtine anketiranih pa je proti gradnji jedrskih elektrarn. Kaj pravi srbska mladina Raziskovalno-izdaj atelj ski center ZSM Srbije je anketiral 150 mladincev v Srbiji, v glavnem delavcev, dijakov in študentov; samo vsak peti anketirani redno spremlja prispevke v časopisih o mnenju občanov glede gradnje JE pri nas. Kljub te- mu pa 55% mladih meni, da je treba sprejeti moratorij za gradnjo jedrskih elektrarn, 77% pa jih ne soglaša s trditvijo, da posledice Černobila »niso tako velike«. Kar 68% anketiranih je prepričanih, da problemi trajnega odlagališča jedrskih odpadkov niso v celoti rešeni, 50% pa jih ne soglaša s trditvijo, da so »protinuklearci iracionalni, da sledijo čustvom, ne pa razumu«. V odgovorih na vprašanje o ekologiji so bili mladi še bolj odločni. Več kot polovica jih meni, da ekološki problemi niso samo vprašanja, za katera bi moralo skrbeti gospodarstvo, skorgj 60% mladih pa ne soglaša z mnenjem, da v kriznih razmerah ne moremo zahtevati denar' ja za varstvo okolja. Tudi naši sosedje so previdni Nasprotovanje jedrsk* energiji je čutiti po svetu j11 kot kaže, so mnenja različn8 tudi pri naših sosedih. Pone' kod so dosledno proti nukk; arkam (Avstrija, Grčija), al pa jim postavljajo ovire (It8' lija), v drugih državah to n*-' zanesljivo »energijo prihod' nosti« celo sprejemajo, če' prav z nejevoljo (Madžarsk8: Bolgarija), ali pa z majhnin11 rezultati (Romunija). Tako Italijani ne samo d> v bližini svojih domov ne želijo jedrskih central, ne žel1' jo niti termoelektrarn n8 premog. V Avstriji so edin0 nuklearko zaprli, še prede8 je začela obratovati. N* Madžarskem ni protinukk arnega gibanja, prebivalstvo sprejema jedrske elektrarn6 kot jamstvo za trajno pre' skrbljenost z elektriko, ek°' logi pa so se uprli le hidrO' elektrarni na Donavi. PrV° jedrsko elektrarno so v RO' muniji začeli graditi že pre8 desetimi leti, spoznali pa sOj da so zanemarili nevarno8 potresov. Pozneje so zače*1 graditi drugo, skupaj s K8' nadčani, a so šele pri zemelj' skih delih. Torej je še dal®1 tisti trenutek, ko bo proi8' vodnja prve kilovatne ur6’ čeprav je elektrika iz ato mov, kot kaže, edini izhod z. Romunijo. Tudi Bolgari n1' majo iluzij o nuklearka1! pravijo pa, da je najtežje f1' veti v hladnih in neosvetlF nih stanovanjih. Na jug I Kako gospoparimo Ljubljana, 29. januarja 1988 Delavska enotnost 9 jjf Balkana, v Grčiji, pa se ved-ra no bolj usmerjajo k neizčrp-rlj nun virom energije, ki jih ni ifl prena uvažati, kot so sonce dl*' ln veter. Gradnje nukleark na ne načrtujejo. .eč ie l/C' fe- P jo- 10' ;li' irS’ j« 10 Z3' id j’*1 ja- ko no- :fe id cif ve- liš' aa- ib' lal> to' ;gk iaš da eJf ral' riii n« m« rjjO de- de1 tu- od- so- tu- lec čo- Pf da g da ;ni- ko- Ljudem natočiti čistega vina Poglejmo zdaj, kakšni so odmevi naše »uradne javnosti« na proteste mladine proti gradnji jedrskih elektrarn 'Konkretno na novembrske-l.a, v Titovem Velenju), v dnevnem tisku smo lahko ^Pre)brali, da »nasprotniki Jedrske energije verjetno ntalce naivno pričakujejo, da bi lahko s protestnimi zborovanji dosegli zaprtje elektrarne Krško, kar je si-eer »ideja«, ki so jim jo prinesli Avstrijci. To pa pomedi« da bomo morali sami poskrbeti za odpadke iz te elektrarne, kakor tudi, da borno do lokacije tega odlagališča prišli po normalni Poti, za katero se ve, da pelje Prek strokovnih in kasneje ddr skupščinskih odloči-ev«. In še: »Dogodki v sve-tu kažejo, daje ,efekt Černo-ze precej pozabljen in da agio raste število naročil za nove jedrske elektrarne. Tega ne bi smeli razumeti kot zagovarjanje takih načrtov v Jugoslaviji, marveč tako, da se jedrski energiji v prihodnjih desetletjih morda de bomo mogli izogniti. Naši sKi in« ;nf ne- de; ai [ta- ne- od' čc ka- iiu' ds že- svoje načrte prilagajajo zg« bačrtom predvidene gosp darske rasti. Hkrati pa ima Pripravljenih izredno ma načrtov za zmanjševanje p rabe energije na enoto pro Voda, kjer smo še vedno (' porabi) med prvimi na s\ tu. Tako v bistvu ne ven ali smo v tem trenutku te noioško in finančno sposc f11 speljati programe za sir lrnejšo izrabo električ energije.« " tej oceni je nedvom: kot samo zrno resnic Protestna zborovanja pr< Jedrski energiji bi bilo za treba razumeti tudi kot žel dudi, da bi dejavno sode! vali pri odločanju o razrr rah za njihovo življenje: ve dar bi zato morali b “opremljeni« s pravimi p datki. Takšno obveščan seveda izključuje vnapre; ije diskvalifikacije, dem Sogijo in pravljice o žele dolini; bolje bi bilo, če bi Ij dem povsem konkretno p Vedali, kdo, denimo, ovi anacijo termoelektrarn tevilnih drugih onesnai vali. Ali pa imajo ljudje rei oznosti, da bi zvedel Prave podatke? n« Uspešni samo ino dogovori o cenah g lh plačah . ^.e samo navadni ljudje, tvo mdr strokovnjaki, odgovor-rne ni za ves razvoj energetike ,re- me samo gradnjo jedrske ko- elektrarne), jih nimajo. [ro- Ze desetletje se namreč rv° Predstavniki elektrogospo-Ro- darskih organizacij republik ref ln pokrajin niso uspeli dogo-s°: voriti niti o tem, da bi gradili s^dpne elektrogospodarske , jdJekte tam, kjer so viri. To fča- dolgoletno dogovarjanje je el)' sprožilo zastoj v razvoju Je£ elektroenergetike, to zaosta-jti' Janje pa bo povzročilo teža-ire' Ve Pri preskrbi z električno it°' energijo tudi po letu 1990. \p Najpogosteje so se pojav- nf 1. j dvomi o pravici do izko-ak riscanja neobnovljivih in ob-®1 n°vljivih naravnih virov lje 'Premoga in vode). Razviti igi* antevajo namreč spremem- bo ustave in enako dostopi-nost do vseh virov v državi. Nesoglasja nastajajo tudi glede časa izkoriščanja skupno zgrajenih zmogljivosti in amortizacije. Sporno je še vprašanje oblikovanja cen električne energije in kgj vse naj bi ta cena vključevala, pa tudi vprašanje skupnega tveganja, pogonskega in poslovnega. Po vsem tem sodeč se je bati, da bi bilo treba skupne megavate predrago plačati in da se bodo vlagatelji glede planiranja, dogovarjanja in upravljanja s skupnim objektom znašli na stranskem tiru. Na nedavni seji zveznega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko je generalni direktor jugela izjavil, da elektrogospodarske organizacije, združene vanj, ne morejo same rešiti teh vprašanj, brez tega pa ni mogoče določiti gradnje objektov v skupnem planu razvoja elektrogospodarstva, kar pa je zakonska obveznost. Jugel namerava o vseh svojih težavah obvestiti,najvišje državne organe, in tako vse kaže, da se bo to vprašanje končno rešilo »na najvišji ravni«. Desetina energije se porazgubi po žicah Medtem ko prepiri o gradnji elektrarn nikakor ne ponehajo, pa se v Jugoslaviji res bolj malo zanimamo za to, kako energijo sploh izkoriščamo. Podatki o tem so nadvse osupljivi, saj govorijo, da se vsaka deseta kilovatna ura električne energije, ki jo proizvedemo, v naših elektrarnah, izgubi nekje na poti do zadnjega porabnika. Očitno gre za izredno slabo prenosno mrežo, račun za to pa plačajo porabniki. Med 24 evropskimi državami (brez Albanije) je tako Jugoslavija po izgubah pri prenosu električne energije na 22. mestu! Izgube so - s tem pa soglašajo tudi energetiki - nedopustno visoke, četudi upoštevamo naše številne »specifičnosti«. Splošna neugodna podoba tega stanja se v primarjavi z evropskimi elektrogospodarstvi že leta bistveno ne spreminja. V prihodnje lahko celo povsem upravičeno pričakujemo, da se bodo izgube pri penosu energije zaradi specifičnosti naše države (porabniki na enem, proizvajalci električne energije pa na drugem koncu Jugoslavije), še povečale. Pri tem nam ne bo veliko pomagal niti sodoben 400-kilovoltni daljnovod Nikola Tesla, ker imata narava in stroka enostavno svoje zakonitosti. Po zadnjih podatkih se v daljnovodih Jugoslavije povprečno izgubi 3,7% električne energije, podatki po republikah pa so takile: BiH izgubi 3,03%, Črna gora 2,9%, Hrvatska 3,1%, Makedonija 5,05%, Slovenija 3,6%, Srbija brez pokrajin 3,15%, Kosovo 3,4% in Vojvodina 2,7%. To pa je šele vrh ledene gore. Glavne izgube v elektrogospodarstvu nastanejo namreč v distribuciji. Tudi te izgube so povsem logične in v skladu z naravnimi zakonitostmi, vprašanje pa je, ali morgjo biti res tako visoke (povprečne so 6,6%, v BiH 7,47%, Črni gori 5,5%, Hrvatski 7,05%, Makedoniji 5,45%, Sloveniji 1,9% (!), ožji Srbiji 3,27%, Kosovu 1,8% (porabnik je zraven elektrarne), v Vojvodini pa celo 9,5%. Podobno kot o prednostnih gradnjah elektrarn se posamezni sektorski direktorji že več let dogovarjajo tudi o tem, ali bomo več denarja namenjali za postavitev novih elektrarn ali za posodobitev distribucijske mreže, čeprav je jasno, da za enakomeren razvoj obeh področij ni dovolj denarja. Zato se zatekamo k bolj ali manj uspešnim kompromisom. Zadosten znak za alarm je nedvomno podatek, da se od 85 milijard kilovatnih ur električne energije izgubi več kot desetina. Porabniki bi res lahko nekoliko bolj varčevali pri porabi električne energije, povsem upravičeno pa zahtevajo, naj elektrogospodarstvo najprej pomete pred svojim pragom. Šele ko bo tam čisto, pa naj zahteva višje cene in si odmerja višje osebne dohodke. »Ure« brez uporabnega dovoljenja Namesto da bi energetiki izkoristili vse možnosti za Za našo prvo JE v Krškem z neprikritim ponosom poudarjamo, da že pet let obratuje kot »ura«. Zamolčimo pa, da še vedno nima uporabnega dovoljenja, da spušča v Savo več radionukle-idov, kot je dovoljeno. To pa še ni vse. Po priporočilih mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju bi morala imeti vsaka država v razvoju za vsako JE v organih uprave zaposlenih 14 vi-sokostrokovnih in 6 srednje-izobraženih delavcev, ki bi morali stalno spremljati njeno delo. Zdaj pa v upravi JE Krško iz SR Hrvatske za to skrbi samo en človek. Z gradnjo novih JE ne bi postavili na kocko samo denarja (ki ga še niti nimamo) marveč tudi varnost prebivalstva. okoli 100 milijard kWh letne porabe. Nihče tudi točno ne ve, koliko stane ena JE. Če namreč potrebujemo za gradnjo ene termoelektrarne vsaj 3,2 milijarde dolarjev, od kod pogum nekomu, da javno izjavi, da predlagane JE ne bodo stale več kot 800 milijonov dolarjev? Vodilni ljudje v Krškem so povedali,. da je njihova elektrarna samo na podlagi tujih posojil zadolžena za 515 milijonov dolarjev (po reprogramiranju znaša sedaj dolg že 1,2 milijarde dolarjev). Nismo pa še odplačali niti dolarja osnovnega dolga! Vsako leto mora Jugoslavija samo za takšno reprogramiranje plačevati 1,5 milijarde dolarjev (do leta 1992) samo za obresti. Ob izrecni trditvi zagovor- optimalno izrabo energetskih proizvodnih zmogljivosti, raje fantazirajo o gradnji novih jedrskih elektrarn. Hrvaški in jugoslovanski energetiki vztrajajo pri gradnji serije jedrskih elektrarn in trdijo, da je to edino jamstvo, da ne bomo v mraku pričakali leta 2020. Pri tem pa pozabljajo, da bi lahko potrebno energijo dobili iz številnih drugih virov. Znano je npr. da v Danski in še nekaterih drugih državah Zahodne Evrope in celo v nekaterih državah nerazvitega Juga farmarji, ki imajo 200 krav, samo iz hlevskega gnoja proizvedejo toliko bioplina, da lahko z njim krijejo ne samo svoje energetske potrebe, temveč presežek prodajajo celo državi! Da ne govorimo o izkoriščanju potokov, vetra, moči morskih valov in sončne energije. Pozabili so celo na to, da so pri koncu priprave na gradnjo prvega mednarodnega fuzijskega centra, in na »detajl«, da bo ta, mnogo čistejša tehnologija, najkasneje v desetih letih pogasila ogenj v reaktorjih sedanjih nukleark. V želji po naglem zaslužku so se naši energetiki opredelili za nuklearke in vse, ki so proti njim, proglašajo za nevedneže, »zelene« in sovražnike razvoja. Tako etiketirajo celo tiste, ki ne dvomijo o njihovih argumentih in strokovnosti, a so upravičeno previdni samo zato, ker so, preslepljeni z dobro pripravljenimi elaborati in »neizpodbitnimi« dejstvi, glasovali za Obrovac in številne druge naše zgrešene naložbe. Že krška jedrska elektrarna je en sam dolg A energetiki se ne dajo. Prav zdaj, ko je dinar izgubil 160 in več odstotkov svoje zunanje vrednosti, ko še nimamo določene energetske politike države do leta 2000, ko mladina pričakuje odgovor na svojo pobudo glede moratorija za gradnjo nukleark, komisija Jugela predlaga ZIS štiri najbolj ugodne tuje partnerje za gradnjo JE v Jugoslaviji. Pri vsem tem pa najbolj preseneča široka akcija zagovornikov JE pri nas. Zapisali smo že, da se nikakor ne moremo dogovoriti o tem, koliko električne energije bomo pravzaprav potrebovali do konca tega stoletja. Tega ne vemo zato, ker tisti, ki bi morali s svojim znanjem zagovarjati objektivno tezo, kot kaže, popustijo globalnim ocenam tistih, ki niso vešči takšnih mojstrovin. Ti namreč trdijo, da bo družbeni proizvod naraščal od 5 do 6% letno, zato mora tudi energetska poraba rasti v tem okviru. To pa je teza za majhne otroke. Če je namreč že zdaj naš družbeni proizvod na »pozitivni ničli«, poraba energije na enoto proizvoda pa trikrat večja kot v razvitem svetu, ti argumenti postanejo protiargumenti. Po prvi tezi bi morali namreč vsako leto zgraditi po eno elektrarno z močjo 1000 megavatov, tako, da bi leta 2000 znašala poraba električnega toka 240 milijard kWh. Zadnje čase smo že nekoliko bolj realni; ocene se namreč gibljejo nikov gradnje JE, da bomo nuklearke odplačevali z lastno proizvodnjo, je vprašanje, s katerim blagom, ko pa še vedno v glavnem izvažamo surovine in polizdelke in to po smešno nizki ceni. Po njihovi trditvi naj bi bila to kovinska industrija s proizvodnjo jedrskih sestavin in druge opreme. To sicer lepo zveni, vendar pa je račun napačen. Sedaj npr. industrija Srbije na dolar proizvoda povprečno porabi 15 kWh električne energije in 8 kWh druge energije. V kovinski industriji pa je stanje še slabše. Torej bi nuklearka proizvajala elektriko samo za proizvodnjo blaga, s katerim odplačuje sama sebe. Kdo pa bi plačal vloženo delo, surovine in vse drugo?! Posluh »po črki ustave« Načrtovati razvoj, graditi proizvodne zmogljivosti - to je pravzaprav »službena dolžnost« naših energetikov, zato jim niti ne velja prehudo zameriti. Zato pa je toliko bolj resno vprašanje, kakšen je »posluh« pristojnih za vso to zapleteno problematiko, kako se vanjo vključuje ZIS, ki je v sedanjem mandatu pred skupščino odgovoren za razvoj Jugoslavije. In kako se? Zakonodajnopravna komisija zveznega zbora skupščine SFRJ je lani oktobra, na zahtevo ZIS, ponovno razpravljala o zahtevi ZK ZSMJ o sprejemu zakona o moratoriju za gradnje JE, vendar ni spremenila svojega prejšnjega stališča, ki se je glasilo: »Določbe zvezne ustave federacije ne dajejo možnosti za sprejem takšnega zakona«. Po mnenju komisije lahko federacija v okviru svojih pristojnosti zaostri samo pogoje za gradnjo JE. Nekatera vprašanja s tega področja pa že ureja zvezni zakon o varstvu pred sevanjem in posebni varnostni ukrepi pri uporabi jedrske energije, navaja komisija in opozarja, da obstaja možnost, da se vprašanja lokacije, izgradnje in uporabe jedrskih objektov opredeli v posebnem zakonu. Če zvezni zbor skupščine SFRJ oceni, da v Jugoslaviji ni treba graditi novih JE, lahko zboru republik in pokrajin predlaga spremembo družbenega plana države, ki predvideva gradnjo JE kot sestavni del skupnega razvoja energetike. To pa da je tudi edino, kar v tem trenutku ni sporno. In vendar se premika ZIS bi moral do 26. januarja 1988 objaviti rezultate mednarodnega natečaja za gradnjo JE v Jugoslaviji. Zanesljivo bi lahko pričakovali ob tem datumu spet burne odzive tako nuklearcev kot tudi njihovih nasprotnikov. Če do tega datuma ZIS ne bo objavil svoje odločitve, bi imeli vsi tisti, ki so se prijavili na natečaj, pravico do spremembe pogojev, v glavnem finančnih. Žarko Petrovič, koordinator delovne skupine za pripravo gradnje JE Prevlaka, je v pričakovanju odgovora ZIS med drugim poudaril, da so vse odločitve, na osnovi katerih je bil razpisan natečaj, še vedno veljavne - čeprav je skupščina SFRJ načelno sprejela pobudo mladine za sprejem zakona o moratoriju za gradnjo nukleark do konca stoletja. Dodal je, da družbeni plan razvoja SR Hrvatske do leta 2000, ki vključuje tudi 500 nuklearnih megavatov, ni spremenjen. Znano je tudi, da IS Hrvatske in sabor nista sprejela razvojnih planov jugoslovanske energetike, v katerih gradnja nukleark ni predvidena. Žarko Petrovič je opozoril, da ni splošnega soglasja o tem, ali so JE res škodljive za zdravje. Prej bi celo rekel, da je prav nasprotno, da so termocentfale na premog za okolje bolj škodljive kot nuklearke. Posebno vprašanje pa je gospodarsko. Po revaloriziranih proračunih izpred dveh mesecev je v ceni kilovatne ure električne energije, proizvedene v JE Krško, gorivo udeleženo s 3,3 din, pri električni energiji npr. iz bosansko-herce-govske elektrarne pa so stroški za gorivo 10-krat večji. Toda zgodilo se je nekaj nasprotnega od pričakovanj Žarka Petroviča: ZIS je na pragu novega leta obvestil delegate zbora republik in pokrajin, da podpira pobudo skupščine SR Slovenije za moratorij za gradnjo jedrskih elektrarn do leta 2000. Za ustrezne spremembe družbenega plana in dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije pa poskrbi zvezni zavod za planiranje. ZIS je ob tem poudaril, da je pobuda slovenske skupščine v skladu z »osnutkom programa razvoja energetike SFRJ z vizijo razvoja do leta 2000«, ki ga je podprlo tudi predsedstvo Jugoslavije. Mar bi po vsem tem namesto sklepnih misli ne kazalo zdaj zapisati tiste znane Galilejeve: »In vendar...«?! PO SLEDEH DOGOVARJANJA Ljubljana, 29. januarja 1988 Delavska enotnost 10 Kakšno pot bo ubralo kmetijstvo NE SMEMO Sl PRIVOŠČITI PRAVNIH ZALETAVOSTI Na čem graditi odnose v družbeno organiziranem kmetijstvu; kako bolje gospodariti z zemljo in čemu sploh predpisovati zemljiški maksimum; kako kmetijstvu končno priznati, da je gospodarska dejavnost; kakšno vsebino bo imelo zadružništvo in ne nazadnje, kako se približati znanstveno intenzivnemu kmetijstvu, ko pa je denarja za šolstvo in znanstveno raziskovalno delo čedalje manj. Takšna in podobna vprašanja so zastavljali udeleženci nedavne okrogle mize na ljubljanski Biotehnični fakulteti na temo kmetijstvo in ustava, s katero se je tudi v Sloveniji uradno začela javna razprava o spremembah naše zvezne ustave. Polna dvorana udeležencev pogovora, ki se ga je udeležil tudi Andrej Marinc, čalan predsedstva SRS, je samo potrdila, da je zanimanje za to, kako bo v ustavnih dopolnilih urejeno vprašanje kmetijstva, izjemno veliko. Fakultetni učitelji, študentje, kmetijski strokovnjaki in nekaj kmetov, ki so se odzvali vabilu marksističnega centra Biotehnične fakultete, so v živahnem večurnem pogovoru dokazovali, da jim ni vseeno, kakšno pot bo ubiralo kmetijstvo. Pri tem so seveda izhajali iz sedanjih razmer v družbi in dogajanja v kmetijstvu, kjer razmere niti po prvih ukrepih zveznega izvršnega sveta v tem letu ne obetajo kaj bolj spodbudnega. Delna odmrznitev cen mleka in napovedana za mlečne izdelke, medtem ko pri mesu vlada vsaj za zdaj še noče popustiti dokazom o čedalje večjem navzkrižju cen (in ekonomskih težavah, ki iz tega izhajajo), so namreč stvari, ki živo prizadevajo slovenskega kmeta. Nič čudnega, ko pa je zaradi geografskih, podnebnih, pa navsezadnje tudi zemljiško posestnih razmer in objektivnih gospodarskih možnosti predvsem živinorejec. Prav zato je iz večine razprav bolj ali manj vela težnja po suverenosti Slovenije, s tem pa seveda tudi drugih republik in pokrajin, pri oblikovanju kmetijske politike. To bi namreč lahko pomembno pripomoglo k dru-. gačnemu, naprednejšemu razvoju kmetijstva. Razlike v jugoslovanskem kmetijstvu so prevelike, da bi lahko stlačili to naše jugoslovansko kmetijstvo v en kalup. Zato bi ustavne spremembe morale dopustiti možnost samostojnejšega razvoja. Več svobode in demokracije je tudi pogoj za ustvarjalnost, za hitrejši napredek vseh v jugoslovanski skupnosti. Čeprav je jasno, da ustava sama po sebi ne more rešiti krize, v kateri smo, pa je vendarle zelo pomembno; kako bomo organizirali pravo zadružništvo; kako bomo preobrazili kmetijstvo in zagotovili delovanje enotnega jugoslovanskega trga; kako bomo spodbujali pridelavo hrane v hribovskem svetu in s tem razvoj na tem področju, kako bomo razvijali modele proizvodnih enot, ki bodo omogočali največjo možnost izrabo kmetijskih zemljišč in s tem najbolj uspešno gospodarjenje; kako z več znanja pridelati več in bolje; kako obdržati stik s svetovno produktivnostjo. Najbrž nismo brez vzroka za okroglo mizo slišali tudi zahtevo, da je dopolnila k ustavi zapisati tako, da bo vsakdo vedel, kaj se skriva lahko razlaga zelo po svoje. Takšno je na primer predlagano dopolnilo o zadružništvu. V njem je zapisano, da delovni ljudje in občani svobodno združujejo svoje delo in svoja sredstva v zadruge oblikah združevanja urejajo na načelih prostovoljnosti in enakopravnosti s pogodbo oziroma samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. Nadalje v dopolnilu tudi piše, da je zadruga samostojna samoupravna organi-azcija zadružnikov, s čimer je (po mnenju ustavne komisije) odpravljena možnost manipuliranja s samoupravnimi pravicami zadružnikov. Odpravljeni naj bi bili tudi nesporazumi, ki so nastajali . zaradi dosedanje opredelitve zadruge kot organizacije, ki »ima v načelu položaj organizacije združenega dela«. želja ne vidijo pravih možnosti v kmetijskem poklicu zaradi česar se povečuje število mešanih kmetij. Zadružništvu se ponuja velika priložnost Tako kot je res, da v našem kmetijskem prostora prevladujejo mešane kmetije (dosedanja kmetijska it' gospodarska politika j£ pravzaprav to spodbujala) ia kot je res, da imamo čiste kmetije z omejenimi proiz; vodnimi možnostmi, zaradi omejene lastnine zemljiške Skoraj polovica gospodarstva je tako ali drugače odvisna od kmetijstva, kruh pa ta dejavnost reže dobršnemu delu Jugoslovanov. Zato so kajpak številna tudi vprašanja, na katera naj bi odgovorila javna razprava o ustavnih spremembah na področju kmetijstva. Te pa prinašajo novosti predvsem na področju zadružništva in lastnine, družbenoekonomskega položaja kmetov ter lastnine z zemljo (zemljiški maksimum). pod za zdaj še preveč zapletenimi formulacijami v osnutku ustavnih sprememb, ki si jih navsezadnje vsak in druge oblike združevanja, določena z zakonom. Delovni ljudje in občani svoja medsebojna razmerja v teh Pripravljen projekt zapiranja mežiškega rudnika RUDARJI PRAVIJO, DA SE MOŽNOSTI VEDNO NAJDEJO Sindikat na Koroškem se je lani, ko je bil v mežiškem rudniku aktualen ukrep družbenega varstva, pogosto poglabljal v razvojno perspektivo tega dvatisoč-članskega kolektiva. Sindikat je sodeloval pri oblikovanju predloga za uvedbo »izrednega stanja« in prednovoletnega sklepa, da bi ga odpravili. Kot se je pokazalo, je bil predah nujen, saj vse kaže, da so v rudniku zajeli sapo, čeprav so imeli še v prvem polletju lani vodo že do grla in čez. Kako je zdaj v Mežici? Strokovnjaki so predlagali, naj jamo V 15 letih zaprejo in naj v tem času poleg projekta zapiranja opravijo nujne rudarske in geološke raziskave in pripravijo selektiv-nejše izkopavanje svinčeve in cinkove rude. Ta naj bi poleg ekonomskega (pozitivnega) rezultata omogočil izkoristiti narodno bogastvo, ki bi bilo sicer potopljeno hkrati z 800 km rovov, ki so jih rudarji v preteklih letih izvrtali pod Peco. Ekološka katastrofa v znani dolini smrti, ki je že nekaj let spreminjala zavest o življenjskem okolju in odloči- tev za smotrnejši odnos do nekoč zelene doline, je bila nujna. Kljub temu da so bile količine žveplovega dioksida mnogokrat manjše, kot jih recimo spušča v zrak bližnja šoštanjska termoelektrarna, so namreč posebne vremenske razmere povzročile prave kislinske požige rastlinja. Svinčev prah so sicer zajeli že pred leti s filtri, z muljem onesnaženo Mežo so zbistrili z odlaganjem separacijskih produktov v opuščenih rovih rudnika, ostal je tako problem primarne predelave koncentratov. Manevrski prostor pač določa ekonomija, tej pa so mnogo pomagali z lastno separacijo sekundarnih surovin - predvsem akumulatorskih odpadkov. Ti postajajo v bilanci delovne organizacije vse bolj pomembni. Med ukrepom družbenega varstva je bilo treba rešiti naštete probleme, saj je grozilo, da se zruši del stavb, ki so jih z leti postavili nad rudnikom. Vedeti je namreč treba, da rudnik že nekaj desetletij ni samo jama in separacija, temveč pridobivajo prihodek predvsem s končnim produktom - akumulatorji. Ni bila torej ogrožena samo socialna varnost rudarjev, temveč so bili v negotovosti tudi vsi drugi delavci, od metalurgov do delavcev dveh tovarn elektrostrojne opreme, ki sta zrasli iz nekdanjih remontnih delavnic, in skupnih služb. Med delavci so krožile vesti o razprodaji, stečajih, cesti... Približno desetina jih je v tem času poiskalo delo drugod. V ravenski železarni in drugih delovnih organizacijah so jih sprejemali z odprtimi rokami, kajti odhajali so v glavnem kvalificirani. V tem času so se za samostojno pot (enovito delovno organizacijo) odločili še v tozdu Vesna, Tovarni akumulatorjev v Mariboru in v tovarni, ki so jo postavili delavci rudnika Mežica. To seje zgodilo tedaj, ko so bile na kocki temeljne odločitve o prihodnosti delovne organizacije. Tako je bilo v mežiškem rudniku konec leta 1888 delavcev. Perspektiva? Na začetku februarja bo skupščina SR Slovenije odločala o predloženih projektih za zapiranje jame, raziskavah, rudarski proizvodnji, sanaciji Mežiške doline. Vodstvo delovne organizacije je sindikalnim delavcem Koroške zagotovilo, da je sprejem teh predlogov temelj za dolgoročnejšo socialno varnost delavcev iz Mežice, Črne in Žerjava. To pa nikakor ne pomeni lagodnega počivanja na doseženem, temveč bitko za vsaka tono koncentratov, za vsak nov izdelek, za delo delavcev ob postopnem opuščanju primarnega rudarjenja, za vsak program. Te pa bo treba šele pripraviti. Sindikat je v delovni organizaciji prvo bitko že izbojeval. Podprl je usmeritev naj ima znanje svojo pravo vrednost, uprl se je težnjam po uravnilovki in podprl strokovno opredeljene strateške cilje ter zahteva vso odgovornost in sprotno ter neposredno seznanjenje delavcev s položajem, v katerem so. Samo tako bo lahko vlak odpeljal naprej. V nekaterih vagonih namreč še sedijo zavirači, ki jih je doslej vlekla naprej inercija. Ponekod pa svoj vlak že zamujajo, in kot je rekel Albert Vodovnik, predsednik republiškega odbora delavcev kovinske in elektro industrije v Mežici: »Zadnji trenutek je, da ujamemo vlak, ki pelje v prihodnost in kdor ga bo zamudil, bo lahko samo še opazovalec.« Delavce mežiškega rudnika čaka torej še trdo delo, toda na trdno postavljenih temeljih bo prav gotovo laže ustvariti delovno organizacijo, v kateri bo prevladovala inovacijska miselnost in bo ta ustvarjala več kot zgolj možnosti za preživetje. Edi Prošt Zemljiški minimum ali maksimum Bolj prožni bi morali biti tudi na področju urejanja lastninskih vprašanj. Po predlaganih ustavnih dopolnitvah bi imeli zasebno lastnino, skupno lastnino zadružnikov, zadružno lastnino in družbeno lastnino. Pri tem se kajpak znova zastavlja vprašanje zemljiškega maksimuma. Po zdajšnjih predlogih ustavnih dopolnil naj bi se hektarski maksimum povečal od 10 na 15 hektarov. V resnici pa po sedaj še ne povsem jasni dikciji predlogov maksimum ne more biti manjši od 15 hektarov, ker pomeni, da gre v resnici za zemljiški minimum. Razumno bi vsekakor bilo, da bi to vprašanje urejali podobno, kot ga je Slovenija že doslej (z upoštevanjem posebnih razmer znotraj republik, na primer zemljišča v hribovskem svetu). Dejstvo je, da si v kmetijstvu ne moremo in ne smemo provoščiti pravnih zaletavosti, so poudarjali raz-pravljalci na okrogli mizi. Pravna stabilnost v sedemdesetih letih je botorovala temu, da so ljudje drugače začeli gledati na kmetijstvo in so vanj vlagali. Za takratno obdobje bi lahko rekli, da je postalo kmetijstvo proizvodno naravnano, temu pa je bila podrejena tudi gospodarska politika. V osemdesetih letih pa je poglabljanje gospodarske krize porušilo dotlej kar ugodna razmerja. Posledice neustreznih posegov države v urejanje razmerij pa se čedalje bolj kažejo v nezaupanju ljudi, v njihovi nepripravljenosti in negotovosti, zaradi česar postaja kmetijska pridelava znova bolj ekstenzivna kot intenzivna. Povečuje se stopnja deagrarizacije, mladi s pode- posesti ter da imamo na drugi strani družbene proizvodne obrate, je tudi dejstvo, da so lahko samo ekonomske zakonitosti tiste, ki ali spodbujajo ali pa ne spodbujajo lastnikov zemlje k produktivnejšemu, donosnejšemu kmetovanju. Čemu potemtakem sploh poudarjati zasebno in družbeno, ko pa je naš skupni cilj vendarle družbeno organizirana pridelava, ne glede na lastništvo zemlje? Prav tu pa je priložnost, ki se ponuja zadružništvu, vendar le, če se bo znalo organizirati in postaviti v drugačno, popolnejšo poslovno proizvodno vlogo. - Veliko govorimo o tržnem gospodarstvu, od katerega pa smo v resnici še zelo daleč, so opozarjali študent; je in se zavzeli, da bi tudi s pomočjo ustavnih dopolnil vendarle prišli do resničnega uveljavljanja tržnih zakonitosti v kmetijstvu. Teh pa ne bo vse dotlej, dokler b° državni administrativni aparat po kapljicah dajal kmetijstvu tisto, kar mu pripada in kar mu s svojimi »dobrohotnimi« potezami že dolg0 zavestno odreka. Vse to p° meni tudi odrekanje ustav no sicer opredeljene svobo de in demokracije (že po se; daj veljavni ustavi), pa naj bo ta v zadrugi ali drugod v kmetijstvu. In če je po svo; je res, da imamo sicer dovolj sodoben koncept kmetijske politike in da ne gre več za ideološke ovire, je zato toliko pomembneje, kaj in kake bo zapisano v temeljnetf1 ustavnem dokumentu. Na tej osnovi lahko nato gradimo to sodobno kmetijsko politiko, ki naj bi končno potegnila voz razvoja k1 v kateri bo pravo veljavo rezultati dela) dobila tud* kmetijska stroka. Marjeta Šoštadc Ljubljana, 29. januaija 1988 —" — ____________________ ^ PO SLEDEH POGOVARJANJA fe Združevanje dela in sredstev v Črni gori VEČ IDEJ KOT DOSEŽKOV Črna gora dobiva od sred-na stev sklada za nerazvita ob-jrii ^očja 8,9 odstotka. S tem it' ??.naPern bi se lahko veliko ju nitreje razvijala, saj ta ne naje zadnje ni majhen. Toda če i ir sodimo po dosedanji učin-stef ^°vitosti združevanja dela iiZ;| m sredstev, priložnosti niso adt| ^trezno izkoriščene, tako ik4 - ? lahko letos in v prihod- I njem obdobju pričakujemo || Pomembnejše uspehe. -|| . V easu od leta 1981 do lani II 'ni il° sklenjenih približno j V sporazumov o združevali podela in sredstev. Največ j so j ib nodnisali la^i in sicer -i blizu 4f> to Ho m I 4,u Uaiociii so sc ta ae- Vladati v nprfl7- točnih raket »Osemnajsti december« s službami za protitočno varstvo iz Slovenije, ki so svoj denar večkrat vložile v razvoj te industrije ali dale kot pomoč pri premagovanju sprotnih težav. Ta tovarna na leto pošlje slovenskim službam ern^st tisoč raket, s katerimi varujejo dober milijon hektarov ozemlja. Tesno sodelujeta tudi nik-šiški Koni in mozirski El-kroj. Toda omenimo naj tudi vezi med Radensko in Kmetijskim kombinatom Bijela-sica iz Bijelega polja, kjer so postavili tovarno mineralne vode. - Čeprav so dobro opredelili poslovno-dohod-kovne odnose, vse še zmeraj ne teče najboljše, o čemer zgovorno priča slaba izraba novih zmogljivosti v Bije-lem polju. Kriva resda ni Radenska, ki je tudi z novimi programi (proizvodnja sokov in' polnjenje) hotela zboljšati poslovanje bijelo-poljskega partnerja, toda na večje uspehe bo treba še nekaj časa čakati... Ti primeri silijo partnerja v obojestransko previdnost in natačne dogovore za naložbe, toda po drugi strani je že zdaj nekaj dobrih ponudb in skupnih prizadevanj, da bi z združevanjem dela in sredstev tudi to območje Jugoslavije občutno bolj vključili v enoten proizvodni in tržni prostor. Ko smo že pri slovenskem gospodarstvu, zapišimo, da se v zadnjem času še pose- Kakšen bo novi zakon socializma in demokracije ru- rd- ela ke rd- ik- nu ni- ža- je rk iri- ni- je za- se >o- ej- rž- te- jlo ot- rdi nil re- co- pa bo 33- ie- da ro- ge )0' rv- 30' 36' 3 /o- olj ke za »li- ke tfa di- ko no in (z rdi rie nko razumemo, saj je polovica nerazvitih in v njih živi okoli 35 odstotkov črnogorskega prebivalstva. Te obči-Si°.v dohodku Črne gore n.,06 ZS0U z desetimi odstotki in so tako različno razvite, denimo Ivangrad, Javnik in Plav, da ne dose-Skjo niti petdesetih odstotkov povprečne republiške razvitosti, ki je glede na ju-goslovansko že sicer zelo ne-zadovoljiva. Razmerje med razvitostjo nekaterih občin na severu republike in tistih na jugu (Budva in Herceg-novi) je celo ena proti deset kh celo še večje. Za vlaganje v manj razvite občine so postavili ugodne Pogoje: obresti so znatno manjše (približno 10-odstot-ne), pogosto dajejo brezplačne lokacije, urejajo infra- čin ^r0 in dmgo. Toda ve-ma 5i veliko raje vlagala ^ bolj razviti del Črne gore, torej v primorski pas, še po-Sebej v turizem. Toda združevanje je delo-ttia oteženo, saj dohodkovni odnos ni dovolj opredeljen. v začetnem sporazumu je sicer precej podroben glede Pravic in obveznosti, ni pa Pri poslovnem in naložbenem riziku. Poleg tega ni strokovne pomoči in začetke dobre zamisli ter pobude najpogosteje kasnijo zavoljo Počastne priprave tehnično-fnvesticijske dokumentacije jk odlašanja bank pri odločitvah ter precej dolgega zadrževanja denarja na žiro rajnih. Dosedanje izkušnje tudi zaradi drugih vzrokov niso teke. da bi lahko bile zmeraj Poučne, in sicer niti takrat, adar je beseda o tistih, ki Prek sklada za nerazvita območja združujejo sredstva in uelo s tamkajšnjim gospo-arstvom. Najpogosteje se zasuče tako, kot da je govor avtomatizmu, za katerega ° se dogovorili »na ravni« )v federaciji), in da je najlaž-;e bajati sredstva in pri tem udi ~ ostati. Temu v prid govori tudi podatek, da je v malo tozdih iz drugih republik dozorela odločitev, da svoja sredstva združijo za kakšen črnogorski program, Pn ^erner so izjema le bolj redki turistični objekti. Črna gora se je zastran razvoja sicer opredelila za turizem, toda njena najpomembnejša nzvojna zasnova zahteva ^asti drugačno industrijsko Proizvodno sestavo. .Ro govorimo o dosedanjem sodelovanju, moramo vsekakor reči, da je črnogorsko gospodarstvo največ sredstev in dela združilo ■ Pdbjetji iz Srbije, Hrvatske n Slovenije. Tudi nekaj zelo dobrih primerov tega je. den takih je sodelovanje ti-°grajske industrije proti- ADSTRANKARSKI PLURALIZEM Za razmerje med socializmom in demokracijo je predolgo veljala logika, ki je bila uporabljena v starem angleškem splošnem pravu o enakosti moža in žene v zakonu. Po tem razumevanju sta mož in žena v zakonu eno, to eno pa je mož. Ali lahko še naprej obstane formula, da sta socializem in demokracija eno in da je to eno socializem? Ali ni uporaba tega obrazca prepogosto vodila v dejansko ločitev, razporoko socializma in demokracije? Ali ni bila demokracija v zakonu s socializmom ne samo podrejena, pač pa včasih tudi napadana stran? Dejstvo je, da socializem na oblasti zlahka prezre vprašanje demokratičnosti ureditve družbenega življenja. Za socialistično oblast so številna pravila in načela demokratičnosti balast tako imenovane meščanske, buržoazne ali formalne demokracije. Dejanske potrebe družbenega in političnega življenja so bile vedno nad proceduralnimi zahtevami demokracije. Potemtakem ni čudno, da je demokracija slabša stran socializma. Socialistična demokracija glede na buržoazno d^e prednost tako imenovani stvarni demokraciji pred formalno, gospodarski pred politično. Toda vsiljuje se vprašanje, ali je sploh mogoče uveljaviti tako imenovano stvarno demokracijo brez tako imenovane formalne, še posebej zato, ker vemo, da so določene prvine demokratične procedure bistvene in nujne sestavine, brez katerih ni demokracije. To vprašanje velja tudi za razmerje med gospodarsko in politično demokracijo. Kot je klasična socialistična kritika zamerila politični demokraciji kapitalizma, da ne zagotavlja gospodarske demokracije in da ima pogosto nasproten učinek (utrjuje in petrificira gospodarsko neenakost in izkoriščanje), tako je mogoče tudi socializmu s precejšnjo utemeljenostjo očitati, da dosežki gospodarske demokracije (manjše razlike v imetju in bogastvu, popolna zaposlenost in druge oblike socialne enakopravnosti) ne pomenijo avtomatično tudi uvedbe politične demokracije. Nasprotno, ena od značilnosti socializma je, da sta ta dva vidika demokracije praviloma šla v različne smeri. A vprašamo se lahko tudi, ali sta popolna demokracija (razumljena kot politična in vsaka druga svoboda) in popolna enakost (razumljena kot gospodarska in socialna enakopravnost) sploh uresničljivi v istem času in v enaki meri. Teoretično je morebiti celo mogoče povsem izravnati svobodo in enakost (ti načeli sta napisani tako na zastavah buržoaznih kot socialističnih revolucij), toda v resnici to ni niti malo lahko in ne izvedljivo. Izkušnje socialističnih dežel dokazujejo, da je večja enakopravnost (izpričana predvsem kot gospodarska enakost) pogosto šla na račun zmanjševanja političnih svoboščin in državljanskih pravic. Kot ima po drugi strani razmeroma široka oblast državljanskih svoboščin in pravic v kapitalističnih družbah za pogoj gospodarsko neenakopravnost in socialno neenakost. Ključno vprašanje izravnanosti gospodarske in politične demokracije je potemtakem razrešitev spora med gospodarskimi in političnimi svoboščinami, gospodarsko in politično enakostjo ter enakopravnostjo. Beseda enakost ima pogosto seveda različen pomen: logično-mate-matičnega in socialnega, pri čemer je uporabljena v drugem, torej socialnem pomenu. Če s splošnega področja preidemo na konkretnejšo raven obravnavanja demokracije in socializma, potem se tema o razmerju med gospodarsko in politično demokracijo pojavlja kot vprašanje razmerja med gospodarskimi in političnimi reformami. Pri tem lahko opazimo nekaj stvari. Prva je ta, da je razvoj splošne demokracije v socializmu daleč zaostajal za gospodarskim razvojem in in- (uis, (da jvutc kdo S ekonomskih in frT j nih reform samo v go- Podarsko smotrnejšem in ?lnkovitejšem organizira-J11 Sospodarstva in družbe, !er del, kije videl potrebo po oreniti preobrazbi državne-sa socializma in partijske bi-rokracije. , ^ci sami navajajo tri zroke za nujno politično reformo: f * uspeh gospodarskih re-j1? Je dal ugodno ozračje ludi za politične; • gospodarske reforme so ze odprla vprašanja vodebu ti? Potrebno nadalje-dročjtjd1 na političnem po- — ® obstaja protislovje med razvojem blagovne proizvodnje, ki temelji na plura-kzmu in avotnomnosti bla-Sovnih, ekonomskih interesov. in prevelikim centraliz-a rnom političnega sistema, n f Vendar lahko med vso re-,a .^trto spremljamo vrsto bolj 11 tnanj odkritih nasproto-Vanj, izpadov »stare garde«, • vojske itd. proti reformskim C1tjem, od marca 1987 pa se ^Protovanja umirjajo. Trinajsti kongres KP Kitajske je delal za zaprtimi vrati, zato je mogoče o njegovih usmeritvah, sklepih, razpravljati predvsem glede uvodni referat Zhao Zi Yanga. Poudaril je, da je Kitajska e yedno na začetni stopnji ootalizma in da je to obdob-J? Praviloma zelo dolgo. Ve-tna opazovalcev poudarja zreden pomen takšne for-utule, takšnega razumevanja Socializma, ki pomeni negi-fanje ideološkega pristopa ^ socializmu in poudarja m Pragmatično, racionalno Usmeritev v graditvi sociali-atične družbe. Glede na to, da gre za ogromno državo, z velikim ■ n eVl10m Prebivalstva, je jas-1 d it’- s' mora Kitajska zgra- ' nri1 Svoj° Pot in ne more sle-F slediti niti marksistični ’ clmgih S0‘ YaZammtVo je, daje Zhao Zi , °vVluel večjo nevarnost L:tVlCarsklh in ultralevičar-n nasprotovanjih in po- gledih kot pa v liberalizmu. Tako je posredno poudaril premoč zagovornikov radikalnih reform kitajske družbe. Strategija gospodarskega razvoja Poglavitni gospodarski cilj je hitra rast narodnega dohodka vse do sredine 21. stoletja, ko naj bi se Kitajska po narodnem dohodku izenačila s srednjerazvitimi dr- V referatu je poudaril šest konkretnih nalog gospodarske graditve: 1. oživljanje podjetij v lasti naroda z ločevanjem lastnine od funkcij vodenja: 2. krepitev vodoravnih gospodarskih povezav; 3. razvijanje socialističnega tržnega sistema z vsemi trgi; 4. izpopolnjevanje sistema za nadzor podjetij, vendar posrednega; 5. razvoj mešanega gospodarstva z različnimi oblika- žavami (približno 3000 dolarjev). Ta cilj naj bi dosegli s socialističnim, plansko tržnim gospodarstvom, ki ima tri značilnosti: • temeljna razlika med socialistično in kapitalistično blagovno proizvodnjo je v obliki lastnine (javna lastnina po njihovem mnenju omogoča uravnotežen razvoj narodnega gospodarstva); • planiranje mora potekati v skladu z načeli blagovne menjave in zakonom vrednosti; • delovanje plana in trga zajema vso družbo: »država regulira trg, trg pa usmeija podjetja«. mi lastnine (osnovna je še vedno javna lastnina) 6. razvoj različnih oblik delitve (temeljna je še vedno delitev po delu). Lahko rečemo, daje Kitajska s takšnimi usmeritvami vsaj na ideološkem področju odgovorila na velike dileme socializma, ki v socialističnih državah že desetletja zavirajo gospodarske reforme. Politične reforme Kitajci poudarjajo, da je njihov politični sistem v osnovi dober, ima pa pomanjkljivosti predvsem pri vodenju, organizacijski sestavi (koncentracija oblasti, visoka stopnja birokratizma, fevdalni vplivi). Zanimivo je, da je politični pluralizem sorazmerno dobro razvit na državni ravni (poleg komunistične partije imajo še osem organizacij z značilnostmi političnih partij, kar dokazuje možnost partijskega pluralizma tudi v večnacionalni socialistični družbi), manjrazvit pa je politični pluralizem na nižjih oziroma lokalnih ravneh. Kitajci poudarjajo, da v obstoječem političnem sistemu ni potrebno spreminjati narodnih kongresov, daje nujno potrebno ohraniti večpartijsko sodelovanje in institucijo politične kon-sultacije pod vodstvom KP ter načelo demokratičnega centralizma. Poglavitno smer za prenovo političnega sistema vidijo v tehle ukrepih: • ločevanje države in KP ter institucionalizacija tega odnosa, • delegiranje oblasti navzdol, • reforma vladnih organov, kadrovskega in perso- nalnega sistema (ločevanje funkcionarjev od državnih uslužbencev, racionalizacija in profesionalizacija državnega aparata - vračajo se k depolitizirani upravi, saj je močna konkurenca pri vstopu vanjo, sistemu, strogih izpitov napredovanju itd.), • spodbujanje dialoga, konsultacij, javnosti dela, • razvijanje številnih vidikov socialistične demokracije (volilni sistem, ustavne pravice itd.), • krepitev socialističnega pravnega sistema. Reforma komunistične partije V referatu generalnega sekretarja Zhao Zi Yanga je posebej obdelano temeljno vprašanje socializma: vloga komunistične partije v reformiranju socialistične družbe. Zahteva, da se partija na ideološko izobraževalnem področju osvobodi formalizma, da se poudarijo praktični rezultati in preneha z »izpraznjenim partijskim žargonom«. Pri preobrazbi kadrovskega področja naj bi bil poudarek na postopni zamenjavi starejših kadrov, potrebni so mlgjši, bolj profesionalni, bolj strokovni, bolj revolucionarni kadri. Zahteva kolektivno vodenje ter demokratski centralizem, za zgled naj bi tem zahtevam sledil predvsem centralni komite. Prvi koraki v tej smeri so bili že narejeni na kongresu: novi člani centralnega komiteja so stari povprečno 55 let, 75% jih ima visoko izobrazbo. Prvič je bilo na volilnih listah več kandidatov, prav tako pa je bilo mogoče dopisati nova imena. Potrebno je poudariti, da je v novem centralnem komiteju samo 16,5% vojakov (kar je najmanj od leta 1949). To nam dokazuje, da se Kitgjci ne omejujejo le na besedičenje o reformah, marveč uspešno delajo premike tudi na tako občutljivem družbenem področju, kot je zmanjševanje politične vloge armade. Skupni cilj: močna svobodna Kitajska Blok reformističnih sil v kitajskem vodstvu je bil oblikovan konec šestdesetih let pod vplivom tedanjega premiera Zhou En Laia, dokončno podobo pa je dobil v drugi polovici sedemdesetih po smrti Mao Ze Donga, pod vodstvom danes najvplivnejšega kitajskega politika Deng Xiaopinga. Tako kot v vseh socialističnih deželah je tudi kitajske reforme sprožilo zaostajanje in neuspešnost na gospodarskem in tehnološkem področju. Povečevanje učinkovitosti prav na teh področjih razglašajo poleg hkratnih sprememb lastninske sestave, demokratiziranja političnega sistema in partije tudi za glavni cilj kitajske »perestrojke«. V bloku reformističnih sil so kljub skupni želji po močni in sodobni Kitajski ter skupni kritiki mačistične politike postopoma nastopile razlike glede metode, tempa, vsebine »modernizacije«. »Radikalna smer«, ki jo je vodil nekdanji sekretar Hu Yao Bang, zagovarja brezkompromisno uveljavi- tev reform. Gospodarski in tehnološki razvoj ter rast življenjske ravni bodo rešili vse probleme in stvari postavili na pravo mesto. »Konservativni reforma-toiji« (kijih sestavljajo predvsem stari revolucionarji) pa poudarjajo nujnost politične stabilnosti ter integrativno vlogo KP v kitajski družbi. Glede večne socialistične dileme o reformiranju znotraj sistema ali tudi prek njegovih meja so se na kongresu zdaj sporazumeli za kompromis: to nam potrjujejo zamisli o mešanem gospodarstvu, koeksistenci različnih lastninskih oblik. Vseeno pa lahko ugotovimo, da kitajsko reformiranje postopoma izgublja zgolj pragmatični značaj in dobiva značilnosti izvirne kitajske strategije. V razpravah o reformi skoraj ne omenjajo vprašanja delavskega razreda. Predvsem v Kitajski dajejo poudarek narodnemu vprašanju, narodni samobitnosti, razmerju posameznih teritorialnih enot do centra in podobnemu. Temne in svetle plati preteklosti ne obremenjujejo Temeljne ovire, ki jih bo moral odstranjevati nadalj- nji potek gospodarskega in političnega reformiranja: • nadaljevati spreminjanje kadrovske partijske sestave (ki na Kitajskem poteka že od leta 1978. in ki jo je npr. izredno korenito opravil Gorbačov v Sovjetski zvezi v mnogo krajšem času); • nadaljevati proces ideološkega delegitimiranja starega sistema, ki se praviloma enači z revolucijo, in utrjevati zakonitost novega ekonomskega in političnega sistema. Tu moramo poudariti, da je nova ideološka platforma KP Kitajske mnogo manj internacionalistič-na, da se obrača predvsem k narodnim vrednotam, interesom, simbolom. Sicer pa je značilno, da se deideologi-zirajo številna področja, poudarjajo predvsem pragmatične, racionalne vidike, obr-njenost v prihodnost. Eden izmed vzrokov za naj večjo dinamiko kitajskih reform v primerjavi z reformami v drugih socialističnih deželah je prav dejstvo, da kitajske reforme niso toliko kot druge obremenjene z ideološkimi usedlinami in obremenitvami preteklosti, da se niso pretirano ukvarjali in zapletali s svojo preteklostjo, z njenimi temnimi in svetlimi platmi; • Še bolj temeljito institucionalizirati politični sistem, razdelati delitev oblasti, kolektivno vodenje, decentralizacijo, politično participacijo itd. Vse to naj bi postopoma zoževalo prostor arbitrarnemu in hierarhičnemu enopartijskemu odločanju. Konec Ministrstva v Sovjetski zvezi imajo težave KAM Z URADNIKI V Sovjetski zvezi, delavski deželi, očitno ni več nedotakljiva dogma, da ni brezposelnosti, čeprav je pravica do dela tudi tam zajamčena z ustavo. Kriza, ki je ne bi smelo biti, je pokazala, da sistem popolne zaposlenosti ne deluje v vsakršnih gospodarskih razmerah. In pod vtisom teh sprememb je politbiro nedavno objavil seznam ukrepov z oceno, da bo zaradi reform v ministrstvih in zavoljo krčenja administracije samo v Moskvi sproščenih okrog 60.000 uradnikov.To je presenetilo teoretike, med ljudstvom pa zbudilo strah pred prihodnostjo. Do leta 1990 naj bi se samo osebje ministrstev, ki so pristojna za proizvodnjo, zmanjšalo za polovico. Daje to upravičeno, dokazuje podatek, da je v upravi sovjetskega gospodarstva zaposlenih 15% aktivnega prebivalstva. Poleg napovedane reforme cen je varnost delovnih mest v sovjetski javnosti najpogostejša tema. Da je tudi dokaj kočljiva, dokazuje previdnost, s katero se je politbiro loteva. Govor je o izpopolnjevanju sistema posredovanja dela, krepitvi socialnih jamstev in o izena-čevalnih ukrepih za delavce, »ki bodo sproščeni v novih gospodarskih razmerah«. V množičnih občilih je že nekaj mesecev mogoče zaslediti svarila, naj v gospodarstvu ne bi odpirali novih delovnih mest, ker da je že zdaj zaposlenih dovolj državljanov (130 milijonov). Podpore za nezaposlene v Sovjetski zvezi ne poznajo. Kdor prekine delovno razmerje in ga po treh mesecih ne obnovi, tvega, da ne bo deležen starostnega zavarovanja, četudi je iskal zaposlitev. V takih primerih je zajamčena pravica do dela zgolj farsa. To, kar politbiro zdaj razglaša kot »razširitev pravic za sproščene delavce oziroma kot izenačitev števila zaposlenih«, je mogoče razumeti kot napoved bližnje uvedbe podpore za nezaposlene. O višini te podpore in njenem razmerju do zadnjih prejemkov za zdaj še ne govore. Ko so krčili prva ministrstva s področja kmetijstva, je bila vlada še velikodušna, saj je odvečnim uslužbencem izplačala polne plače za tri mesece. Vendar se ta poteza ni ponovila. Politbiro skuša dognati, kako daleč lahko poseže v razbohoteni upravni aparat in, ne nazadnje, kakšne ukrepe (prisilne, kajpada) sme uporabiti pri premeščanju razvajenih upravnih uslužbencev iz udobnih uradov v prestolnici na manj ugledna in manj udobna mesta na podeželju. S socialistično solidarnostjo taki ukrepi seveda nimajo nič skupnega. Problemi, ki se jih je treba lotiti, so s hrbtne strani medalje, ki se imenuje perestrojka. Tem težji in toliko bolj zamotani so zato, ker se partijski aparat z njimi vse od tridesetih let sem ni soočal. Nande Žužek Delavska enotnost 14 ! ODDIH, ŠPORT IN REKREACIJA Ljubljana, 29. januaija 1988 Na igrah ljutomerske občine kar tisoč rekreativcev PROFESORICE NAJBOLJ PREPRIČLJIVE Lanske delavske športno-rekreativne igre v ljutomerski občini so potekale v znamenju množičnosti, saj gre za precej večjo udeležbo kot leto prej. Nastopilo je okrog tisoč rekreativcev — blizu 650 moških in več kot 300 žensk. Največ moštev je bilo v malem nogometu, streljanju z zračno puško in kegljanju. Sicer pa so moške vrste nastopile v 12 in ženske v devetih panogah. Največ uspeha so imeli tekmovalci DO Tehnostroj, obrtnega združenja in upravnih organov SO Ljutomer, najbolj prepričljive pa so bile »profesorice«, ki so z odličnimi nastopi v vseh panogah zanesljivo osvojile 1. mesto v skupni razvrstitvi. njem ritmu življenja. Škriplje tudi pri zagotavljanju materialnih sredstev. Dodatek ZTKO je premajhen, delov- ne organizacije pa za te namene ne namenjajo kaj dosti denarja. Kakor koli že, sezona iger je spet pred vrati. Nepopravljiv optimist Franjo Kocmut je prepričan, da bodo tudi tokrat na dostojni ravni. Novost pa sta dve dodatni panogi: tenis in plavanje. Vrstni red najboljših: 1. Prosveta - 68 točk, 2. Skupnost malih delovnih enot 42, 3. Trgovsko podjetje Vesna 37, 4. Skupščina občine 33, 5. DO Tehnostroj 30, 6. Krka, tozd ISIS 17, 7. Obrtno združenje 16, 9. Mura, tozd Oblačila 5, 9. LB Ljutomer 1. Niko Šoštarič Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Ljutomer Franjo Kocmut sicer z zadovoljstvom ocenjuje število nastopajočih, še veliko pa bo potrebno napraviti na organizacijskem področju. V posameznih delovnih okoljih bi morali veliko več narediti predsedniki osnovnih organizacij sindikata, za vodje iger pa postaviti takšne ljudi, ki razumejo pomen športa in rekreacije v današ- Predsednik ZTKO Ljutomer Stane Šosterje izročil priznanje tudi predsedniku komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Lju tomer Franju Kocm utu. Razvejena športna dejavnost v novomeški Krki Pozor pred plazom Nekateri planinci zatrjujejo, da je hoja po zasneženih gorah preveč nevarna. Vendar je treba priznati, da ti ljudje veliko zamudijo, saj so doživetja, kijih nudijo hribi pozimi, skorajda enkratna. Seveda pa zimski vzponi nikakor niso za začetnike. Izrazito zahtevnih tur se navadno lotevajo alpinisti, vendar s tem ni rečeno, da manj zahtevnemu vzponu v zimskih razmerah ne bi bil kos tudi izurjen planinec. Vedeti pa je treba, da so v globokem snegu vzponi bistveno daljši kot poleti. Sicer pa velja pravilo, da se podamo v zimskih razmerah le tja, kjer smo že bili poleti. Pametno je tudi počakati vsaj teden dni po sneženju, da se bela odeja sesede in utrdi. Hoja pozimi je še toliko bolj naporna zaradi polnega nahrbtnika. V snegu namreč potrebujemo kar precej opreme. V mehkem snegu bomo na položnejšem terenu s pridom uporabljali krplje. Za strma pobočja je nujen cepin, ki ga potrebujemo za oporo in za izdelavo stopov kot tudi za ustavljanje, če nam zdrsne. V gladkem in trdem snegu si navežemo dereze. Pravilne uporabe cepina in derez se lahko naučimo z vztrajno vadbo. Oba pripomočka sta že marsikomu rešila življenje, če je z njima prav ravnal. Prav tako pa so cepin in dereze pogubile nemalo takih, ki jih niso znali pravilno uporabljali ali pa so jih nosili zgolj kot zanimiv dodatek k nahrbtniku. Največja nevarnost pri zimskih vzponih so plazovi. Velika verjetnost plazov je na strmih in golih pobočjih. Plaz se lahko sproži sam od sebe, lahko pa ga sproži sunek vetra, vpitje ali ljudje, ki si utirajo pot prek pobočja. Pri reševanju od plazu je neučinkovitejša pomoč takojšnja pomoč. Zato bodo najuspešnejši reševalci prav planinci, ki so ostali v nesreči nepoškodovani. jj. Nove cene, stare zadrege Slovenski žičničarji so te dni oziroma takrat, ko so se začele zimske šolske počitnice, podražili vozovnice, in sicer povprečno kar za 30 odstotkov. In tako je postalo veselje na snegu, ki je med najbolj priljubljenimi športi v Sloveniji, čez noč še bolj drago razvedrilo. Za številne smučarje pomeni torej podražitev druo. Za številne smučarje pomeni torej podražitev nekaj manj nedelj na dilcah. Še bolj pa bodo nove cene občutili otroci in šolarji, ki sd jim bile urice na snegu že doslej dokaj skopo odmerjene. Po novem je namreč treba za dnevno vozovnico na naših najmikavnejših smučiščih odriniti od 10 do 13 tisočakov. To pa je za žep povprečnega Slovenca toliko, da bo vsak pošteno premislil, kdaj in kje bo stopil na smuči. Žal je prišla odločitev slovenskih žičničarjev zares ob najbolj nepravem času, pa ne samo zaradi šolskih počitnic. Ob slabi zimski turistični sezoni, pomanjkanju snega, ne najboljši ponudbi naših zimsko-športnih središč in ponovnemu navalu na tuja smučišča bi namreč človek pričakoval prav nasprotno, torej pocenitev tega ali onega, s čimer bi vsaj zdaj, ko je zimska sezona na vrhuncu napolnili turistične zmogljivosti. S podražitvami jih zagotovo ne bomo, saj smo bili že doslej odločno predragi in zato, vsaj glede na ponudbo, tudi precej nezanimivi, predvsem pa premalo konkurenčni. Seveda pa ima, kot vedno, tudi v tem primeru meda-Ija dve plati, zato še beseda o drugdi. Res je, da so žičničarji podražili svoje storitve ob najbolj nepravem času, nekateri v primerjavi z leto dni starimi cenami kar za 300 odstotkov, in prav tako je res, da v Sloveniji kljub visokim cenam še ni prave smučarje, ker je terenov pač malo, ljudi, ki iščejo svoj prostorček na smučišču, pa veliko. Vendar je treba k temu dodati, da naši žičničarji kjub svojim neprijubljenim ukrepom ne morejo in ne morejo dohitevati naraščajočih stroškov. Cene goriva, elektrike in strojne opreme, ki jo potrebujejo se vzpenjajo, in vzpenjajo, zato tudi sedanje podražitve smučarskih vozovnic slovenskim žičničarjem ne bodo kaj prida pomagale. Žal... Kar je za nekatere pod ceno, je za druge, za smučarje, postalo že predrago. Tako se bodo naše žičnice tudi to zimo v glavnem vrtele z izgubami, seveda zato, ker smučarske žičnice pač niso same sebi namen, kot se to zdi pri nas. Šo del nujno potrebne infrastrukture naših zimskošportnih središč in eden izmed členov v verigi, ki ji pravimo turistična ponudba. Zanjo pa naj bi, kot povsod drugod po svetu, skrbeli vsi, ki od turizma živijo, torej hoteli, gostišča, zasebniki promet pošta, seveda tudi trgovina itd. Dokler ne bo tako, se bodo naše žičnice, ob takih ali malce drugačnih cenah, pač vrtele z izgubo. Andrej Ulaga PRVI TUDI NA OBČINSKIH IGRAH Tovarna zdravil Krka je doslej namenjala precejšnjo pozornost tudi športnorekreacijski dejavnosti. Prelomnica za ta kolektiv je leto 1960, ko je sodelovanje na občinskih sindikalnih igrah spodbudilo številne delavce, da so iz vrst gledalcev stopili med aktivne športnike. Na pobudo mladine in sindikata so pozneje v Krki ustanovili Športno društvo Krka, kije poskrbelo za redno dejavnost vse leto. Ko so si delavci omislili še oddelek za oddih in rekreacijo, se je krog aktivnih še razširil. Možnosti za športno rekreacijo so postale tako zanimive, da je skorajda vsakdo lahko prišel na svoj račun. Organizatorji so med drugim poskrbeli za korektivno gimnastiko in najrazličnejše tečaje. Vrhunec športnih doživetij predstavlja športni dan delavcev Krke, na katerem tekmujejo v pikadu, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, vlečenju vrvi in šahu. Delavci Krke pa ne tekmujejo samo med seboj, saj se udeležujejo med drugim tudi občinskih sindikalnih iger. Lani so v skupni uvrsti' tvi osvojili prvo mesto. Se' veda rekreacijska dejavnost ne bi bila na tako visoki raV; ni, če ne bi imeli delavd v svojih vrstah 26 organiz3' torjev športne rekreacije, V učiteljev in vaditeljev smU Čanja in 10 planinskih vod' nikov. Na lanskih internih tek movanjih so se temeljne of' ganizacije odrezale takole: f Izolacije, 2. Zdravila, 3. Biokemija, 4. Zdravlišča, 5.1F stitut, 6. DSSD, 7. Marketing, 8. Ljubljana, 9. Kozmetika, 10. ISIS, 11. Tehnoset vis in 12. Zelišča. Darja Colah1 Slika: Joco Žnidaršič i jZ ZGODOVINE ^ j—^ Delavska enotnost 15 Ob 100-letnici sindikalnega gibanja na Slovenskem (4) PRIPRAVE NA NOVO KOLEKTIVNO POGODBO Pripravlja: Miroslav Stiplovšek Po pripravi predlogov za °ve tarifne postavke za po-amezne kategorije tiskar-iBrw?a ^olavstva je sredi leta 899 mezdno gibanje prešlo zaostreno fazo, ker so ne-ateri podjetniki odločno avračali delavske zahteve, juštvo tiskarjev na Kranj-. je bilo v akciji za iz-°ljšanje dotedanje kolek-aUv6 Pogodbe ves čas zelo Ktivno, o čemer priča že ko-joinski podatek, da so o no-m mezdah razpravljali na 1 sejah tarifne komisije, ki e je običajno sestajala društvenim odborom, ter rpa zborovanjih članstva. ? Je zahtevalo od svojega odposlanca na dunajskih Pogajanjih, da odločno zrfaJa 113 njegovih zahte-ah, pozivalo delavske predstavnike k enotnemu nasto-Po do tiskarskih podjetnikov in 12. oktobra po ogorčenih protestih zoper podjetniško prekinitev poga-Janj izrazilo pripravljenost ^uprizoriti splošno stavko«, končno so na Dunaju 11. de-čembra 1899 podpisali »Nor-dialni mezdni cenovnik za y.se izučene in usposobljene tiskarske in črkolivške podočnike avstrijskih krono-, s katerim so delno zvišali minimalne in akordne postavke. Po izračunih tarif- e .racije je bilo povpreč-/pisanje mezd v Ijubljan-ticv tiskarnah in novomeški S t 85-odstotno. takšnim rezultatom pa ti- skarji niso bili zadovoljni in so zahtevali novo splošno zvišanje mezd. V dveh ljubljanskih tiskarnah, Kleinovi in Blaznikovi, so grafični delavci šele s savko prisilili lastnike k spoštovanju sprejete kolektivne pogodbe. Tarifna komisija v Ljubljani je morala zaradi odpora tiskarskih podjetnikov proti novim mezdam razglasiti zaporo za iskanje zaposlitve vsem tiskarjem na Kranjskem, kar je potrdila tudi dunajska tiskarska centrala. Dva člana društva sta bila zaradi prizadevanj za uveljavitev novih mezd tudi odpuščena. Po končanem mezdnem gibanju je društveno vodstvo ugotovilo, da so zlasti starejši bolje plačani tiskarji krivi, da uspeh ni bil večji, vendar se je v njem storil »zopet korak naprej«. Poudarilo je tudi, da je v socialnoekonomskih bojih potrebna enotnost in skupno delovanje starejših in mlajših, bolje in slabše plačanih, slovenskih in nemških članov društva. Z novo kolektivno pogodbo je bil uveden osemurni delavnik za strojne stavce, z njo pa so tudi dogradili ustanovo partitetnih razsodišč za urejanje mezdnih in delovnih sporov. Po vseh kronovinah - deželah so bila ustanovljena tarifna razsodišča iz predstavnikov grafičnih delavcev in podjetnikov, predsedniki krono- vinskih razsodišč in njihovi namestniki pa so sestavljali osrednji tarifni urad na Dunaju. Nova kolektivna pogodba je začela veljati 1. januarja 1900 za dobo petih let. Toda še 25. novembra tega leta so člani Društva tiskarjev na Kranjskem na iz- rednem občnem zboru protestirali proti kratenju dogovorjenih pravic ter poudarili, »da bodo slej ko prej delovali z vsemi dovoljenimi sredstvi do skrajnosti na to, da se skupni tarif uveljavi.« To so naslednje leto tudi uspeli povsod, razen v Postojni, kjer so nove mezde uveljavili leta 1902. Društvena tarifna komisija je tudi dosegla, da so spoštovali kolektivno pogodbo iz leta 1900 tudi v novih tiskarnah. Tiskarsko delavstvo pa je bilo zadovoljno tudi zaradi uspešnih prizadevanj za nekaj dnevne dopuste, ki jih je leta 1903 dovolila ena tiskar- na, naslednje leto pa že pet ljubljanskih. Uspešno je potekalo tudi zaposlovanje prek društvene posredovalnice za delo. Na vsakem občnem zboru so izvolili tudi tri člane za kronovinsko tarifno razsodišče. Ves čas je Društvo tiskarjev na Kranjskem tesno sodelovalo v veh akcijah, ki jih je pripravila dunajska centrala, izmikalo pa se je tesnejšemu sodelovanju s strokovnimi organizacijami delavstva drugih panog na Slovenskem. Tako so v pripravah na prvo strokovno konferenco v Ljubljani odborniki na seji 18. junija 1901 sklenili, da se društvo wt&tfcwyc /cbve, Sf.J&fo&uz Oz . 7-/ 7 Lr V /. - ,* ) 6/\. sf,, 1 /** s* i c+umTL' •te-vnA.7eci/ e e-sni j v A Metel'‘/vrtcU/tv. .ntirtoL/L'L*9-as ^oJntc, v 'ncMŽCL/« d' 'cJf/t///Z cla™/loov 'tJ y/./v vA/z y/itirtA s »mAiAs 'M- M. c/ vre lvaswr% .naf/ve& AtltsccurjAA-n«. *'*?-, A A M s/ '/tC/nletn-C /ero i Ja/r.^sv yty:<'/cVitl. j,terc vcvyc_ L / iS/l/v /r v ([>/ e/c Zapisnik zborovanja članov Društva tiskarjev na Kranjskem 15. oktobra 1905, na katerem so razpravljali o mezdnem gibanju (Arhiv SR Slovenije) ne vključi v načrtovano »Centralo strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju«, ki pa nato na konferenci ni bila ustanovljena. Zato so ostro kritizirali njihov separatizem, »izvirajoč iz nekega stanovskega ponosa.« Deželno tiskarsko društvo za Kranjsko pa je s tiskarskimi društvi v Avstro-Ogrski sodelovalo ne le pri skupnih mezdnih gibanjih, temveč tudi pri urejanju podpor in reševanju vprašanja brezposelnih, v primerih stavk v posameznih krajih pa je prepovedalo svojim članom iskanje dela v tamkajšnjih tiskarnah in s tem onemogočilo njihovim lastnikom, da bi jih uporabili kot stavkokaze. Leta 1905 je ljubljansko tiskarsko društvo pooblastilo funkcionarja dunajske centrale, da ga zastopa na izrednem kongresu Strokovne komisije na Dunjgu. Društvo pa je poslalo me-danrodnemu sekretariatu tiskarskih organizacij tudi poročilo o mezdnih razmerah tiskarskega delavstva v Ljubljani v zadnjih štiridesetih letih. Zaradi novih strojev manj vajencev Že poleti 1904. leta so se začele priprave za spremembo mezdnih določb iz leta 1900. Na zborovanju v Ljubljani so tiskarji zaupali zveznemu načelstvu na Dunaju, da sestavi predlog mezdnih postavk za posamezne kategorije delavstva glede na nove draginjske razmere, zaradi katerih je bilo potrebno zvišati tudi prejemke. Društvo tiskarjev na Kranjskem je tudi izdelalo svoje predloge za izboljšanje minimalnih in akordnih mezd, ki jih je predsednik Leopold Werzak izročil zveznemu vodstvu. Nadaljevanje prihodnjič or :: 1' Bi' nagradna križanka m- ke- ne- >ef' iril i UVELJA- VITEV SLOV. PISATEU (■MALI LJUDJE*) MOŠ. IME, ZBOROVODJA KUNEJ FRANC. SKLADATELJ (MAURICE, ■BOLERO*) REKA NA PELOPONEZU (EVR0TAS) SP0GLED- UIVKA ALIDA VALU UMETNI LESNI KAMEN POLITIK HUM0 NATRIJ TRIMEST- NO ŠTEVILO OKRAJ- ŠAVA ŠVEDSKI AVTO DVOJNA deuna. NOVI SVET MOTAJO. VA OPERA DRŽAVA V ZDA ZATOČIŠČE - - - MANJŠI Jadran. otok STENA TALIS0VA 0RANŽADA OHRO- MELOST PREBIV. GRČIJE POŠKODBE SKLEPNA BESEDA - EDVARD BENEŠ IZRAELSKI POLITIK (LEVI) MIT. RIM. PODZEMLJE mangan AVI0N PODZEMNI HODNIK NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL MESTO V SEV. ZAH. ROMUNIJI RUS. REKA, TEČE V BELO MORJE VULKAN NAP). UPINIH VRSTA TRAVE, LOČJE ST.GRŠKA POKRAJINA IZBRANA DRUŽBA SLAVJE OB ZAKLJUČKU DEL pa TEKOČINE ŠVED. ZGODOVINAR IN DRŽAVNIK (0SCAR J0SEF) CIMA, POGANJEK KOŠARKAR TVRDIČ KOTORSKI MERA ZA TEKOČINE TORINO KONČEK SUKANCA GREZIL0, SVINČNICA jedilni LIST S0LZAZA-USTAVUA-NJE KRVI LADO TROHA SRED0ZEM. ŠIBA, ki nimapla. valnega mehurja OSAMILO AVTOfL KJLiLANKE R-Fioo JUGOSL AVTORSKA AGENCIJA GOSTA, MOČNO GLA-JENA TKANINA V PLATNENI VEZAVI • ČEŠKO MOŠ. IME M ETIOPSKI PLEMIŠKI NAZIV Rešitve pošljite do 9. februarja 1988 na naslov: Delavska enotnost, Celovška 43, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: Nagradna križanka št. 4 Nagrade so: 10.000, 7.000 in 5.000 dinarjev Rešitev nagradne križanke številka 2 KLOPI, JOTA LAPAROSKOP, APARAT, INN, KRIŽA-NOVSKI, ORIS, NENI, IC, SALON, KOC, ZONA IRENE, OJ, RIP, LEGITIMACIJA, OT, KILA, ANANAS, NENA-SITNEŽ, KOK, EJA, TRIZNA, ENI Izžrebani reševalci nagradne križanke številka 2 1. Barbara Gnus, ilirska 36, 61000 Ljubljana, 2. Eva Vovk, Prvomajska 2, 61270 Litija, 3. Konrad Gros, Percerjeva 13, 63320 Titovo Velenje Nagrade bodo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsno enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik: Franček Kavčič • Odgovorni urednik: Marjan Horvat • Člani uredništva: Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Sašo Novak (urednik, politični sistem, sindikati), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec), Jožica Anžel, Meri Jurca, Iča Putrih (tajnice), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica) • Vršilec dolžnosti direktorja tozda Milan Živkovič • Telefoni: vršilec dolžnosti direktorja tozda 322-778, glavni urednik 313 942, odgovorni urednik 313 942 • Naročniška centrala, Titova 35, 321 551 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 318 855 in 321 651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 323 951 • Marketing, Celovška cesta 43, 320 403 • Računovodstvo, Ljubljana, Titova 35. 310 923 • Žiro račun 50102-603-41502 • Založba 311 956 • Knjigarna galerija, Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317 870 in 312 891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 300 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij. Ljubljana, Titova 35 • Časopisni svet Delavske enotnosti: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Silvester Drevenšek, Ivo Grilje, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik. t ’ Ljubljana, 29. januarja 1988 Delavska enotnost » Andrej Šali, podiplomec na oddelku za biokemijo Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani ZAME JE VSE IZZIVALNO Andrej Šali se je rodil 1963 v Kranju. Tu je obiskoval osnovno šolo Simona Jenka in gimnazijo, kjer se je navdušil za raziskovalno delo. Jeseni leta 1983 je vpisal študij kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je v treh letih in pol diplomiral. V diplomskem delu (mentor je bil prof. dr. Vito Turk) se je ukvarjal z napovedovanjem nekaterih strukturnih značilnosti nizkomole-kularnih cistatinov, proteinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz. Z njim smo se pogovarjali nekaj dni pred odhodom na doktorski študij v London. Omenil si izpopolnjevanje v tujini. Ali nam lahko poveš kaj več o tem? Andrej, biokemija in računalništvo sta danes prav gotovo najbolj dinamični veji znanosti. Potrebujeta veliko raziskovalcev. Raziskovalne organizacije si zagotavljajo kader tudi z novačenjem iz vrst mladih raziskovalcev. Med te spadaš tudi ti. Kaj vse je vplivalo na tvojo odločitev, da boš postal raziskovalec na področju biokemije? Odločil serii se že v srednji šoli. Bil sem v prvem letniku gimnazije, ko sem našel v učbeniku za biologijo zelo zanimivo predstavitev problema beljakovinske strukture. Problem se mi je zdel toliko bolj zanimiv, ker sem vedel, kako pomembne so beljakovine za življenje. Čeprav so me takrat privlačevali različni problemi iz naravoslovja, mi je bilo jasno, da imam pri nas največ možnosti za raziskovalno delo na področju biokemije. Kako so se stvari razpletale naprej? Prav tedaj smo na kranjski gimnaziji ustanovili biološki krožek. V krožku mi je bilo omogočeno prvo delovanje, vendar pa s tem nisem bil zadovoljen. Želel sem se sam spopasti z nekaterimi problemi. Tako sva začela z mentorico krožka, profesorico Aljančičevo, iskati ustreznega mentorja. Ker ga nisva našla takoj, nisem miroval, ampak sem se začel poglabljati v kemijo. Sodeloval sem na republiškem tekmovanju iz znanja kemije, čeprav mi tekmovanje kot oblika aktivnosti ni bilo nikoli všeč. Tedaj sem se prvič srečal s profesorjem Turkom z Inštituta Jožef Štefan. Predstavil sem mu problem, ki sem ga želel raziskati. Nekako v istem času smo si člani karožka ogledali inštitut in takrat sem tudi profesorju Kregarju razložil svoj problem in izrazil željo, da bi na Oddelku za biokemijo ta problem tudi raziskal. Ker problematika mojega predloga ni spadala v problematiko oddelka za drug problem in v prostem času, tudi ob sobotah in nedeljah, sem prihajal na inštitut in proučeval osnovne značilnosti encima metalo-proteinaze, pridobljenega iz določene vrste glive. Spomladi leta 1981 sem raziskavo končal in z njo sodeloval na 15. srečanju mladih raziskovalcev gibanja Znanosti mladini. Zaradi dobre naloge in dobrih rezultatov na testu sem bil uvrščen v ekipo naših tekmovalcev, ki je sodelovala na kemijski olim-piadi v Norwichu v vzhodni Angliji. Naslednje leto sem delal pod mentorskim vodstvom profesorja Gubenška na identifikaciji nekaterih spojin iz modrasovega strupa, vendar naloge nisem predstavil na 16. srečanju. Sodeloval sem le na tekmovanju iz znanja. Zelo dober uspeh na tekmovanju mi je omogočil, da sem se leta 1982 udeležil mednarodne kemijske olimpiade v Stockholmu. Domov se nisem vrnil z medaljo, ampak samo s pohvalo. Vendar sem bil sam pri sebi zadovoljen, saj sem se uvrstil najbolje med posamezniki izmed članov jugoslovanske ekipe. Tudi med služenjem vojaškega roka nisem izgubil stika s stroko. Profesor Turk mi je namreč pošiljal članke iz strokovnih revij. Le malo študentov se odloči za raziskovalno delo že med dodiplomskim študijem. Kako je bilo s teboj? Kot srednješolec sem že po prvih mesecih raziskovalnega dela na inštitutu ugotovil, da sem izbral pravo področje. Imel pa sem seveda tudi veliko sreče, da sem naletel na ljudi, ki imajo velik posluh za delo z mladimi raziskovalci. Raziskovalno delo me je tako prevzelo, da sem bil kmalu več v laboratoriju na inštitutu kakor v predavalnici. Kljub temu sem vse izpite opravil še pred iztekom študijskega leta. Ker sva se s profesorjem Turkom dogovorila za izpopolnjevanje v tujini, sem študij pospešil in diplomiral aprila lani. Na Oddelku za biokemijo smo se dogovorili, da bomo aplicirali proteinski inženiring na zaviralce proteinaz, zato smo se začeli povezovati s tujino. Tako sem se leta 1985 prvič srečal s profesorjem T. L. Blundellom iz laboratorija za biokemijo Birkbeck Collegea, ki deluje v okviru londonske univerze. Profesor Blundell je eden izmed vodilnih raziskovalcev na področju proteinske strukture in uporabe kristalografije pri razvoju novih zdravil. Do pravega sodelovanja takrat še ni moglo priti, ker sem še vedno študiral. Tako sem moral počakati do diplome in potem sem že čez nekaj dni odpotoval v London, kjer sva s profesorjem Blundellom opredelila moje delo, ki bo tudi doktorska disertacija. Obravnaval bom strukturo nekaterih kompleksnih proteinaz z metodo rentgenske kristalografije. Sodeloval pa bom taudi pri razvoju teorije, ki bo omogočila napovedovanje strukture novih proteinov na osnovi že znanih struktur. Pri nas je šele z doktoratom omogočeno resnično ukvarjanje z znanostjo. Ker je pri sedanjem režimu šolanja to šele okoli 30. leta, običajno pa še kasneje, ima raziskovalec resnične možnosti takrat, ko upadata tako ustvarjalnost kot produktivnost. Kako ti ocenjuješ to mnenje akademika Saviča in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi imeli tudi v Sloveniji vse več doktorjev znanosti, ki bi začeli znanstveno kariero že pred 30. letom? Ne strinjam se popolnoma z mnenjem akademika Saviča. Menim, da lahko človek tudi po 35. letu obdrži mladostno zagnanost in ambicije. Ali intenzivno spremljaš novosti na svojem področju? So novosti izzivalne? Zame je vse izzivalno. Biokemija in moje ožje področje sta me pritegnila predvsem zato, ker še niso odkrili in naredili vsega, kar me zanima. Po prvih eksperimentih pri strukturi proteinov, že pred drugo svetovno vojno, so naredili veliko še zlasti v 50. letih. Teoretično pa so se začeli ukvarjati s tem področjem šele ob koncu 60. let. Zame ni pomembna obsežnost problema, ki bi ga sam obdeloval z vseh strani. Tega danes ne dela skoraj nihče več. Raziskovalci so si delo razdelili. Problem je lahko manjši, potrebna oprema manj stane, je pa prav tako zanimiv za raziskovanje. Pomembni so tudi ljudje v laboratoriju in pa sej, veda povezava z drugiirfj , raziskovalci. ■ Naj bomo še malo rado vedni: Kaj je znanost? Mislim, daje znanost tisto področje človekove dejav- nosti, zaradi katere se člo-”« vek razlikuje od druge nara- ve. Zakaj? Zato, ker zna sa-|i mo človek abstraktno iOjA otil I konkretno manipulirati',1 z naravo, včasih pa zna tudi| napovedati, kaj se bo zgodi-ti lo. In prav to je bistvo zna-jL nosti. Iz RB,[ Edvard Kobalt Andrej, si eden tistih mladih raziskovalcev, ki ima že pri 24. letih priložnost, da dela svojo doktorsko disertacijo, in to z mentorjem, ki je med vodilnimi razsikovalci tega področja na svetu. Kaj lahko mlad človek doseže do svojega 30. leta? Mladim raziskovalcem na razvitem Zahodu je formalno že z diplomami omogočeno, da zelo zgodaj posežejo v znanost. Do 30. leta si »prigarajo« položaj in okoli 35. leta so že vrhunski strokovnjaki. Najprej je tu obvezno služenje vojaškega roka in pa seveda drugačen režim dodiplomskega in podiplomskega študija. Imeti moraš srečo, da se ne ukvarjaš predolgo s problemi, ki ti vzamejo preveč časa. Na področju biokemije je mlademu človeku še mnogo teže, ker potrebuje veliko znanja in izkušenj, ki si jih lahko pridobi le v stiku z vrhunskimi strokovnjaki. Teh pa je doma premalo. Če taki stiki obstajajo, je veliko več možnosti, da bo tudi mladi raziskovalec hitreje napredoval v smeri novih odkritij. Cena 59.000 din. Založba Delavska enotnost, Ljubljana, Celovška 43. y-/rY