PROLETAREC Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 906. CHICAGO, ILL., 22. JANUARJA (January 22), 1925. LETO—VOL. XX. UpriivniStvo (Office) 8639 WEST 26th ST.. CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 28(4. __■ ni m ■ i i i STRAHOVI V EVROPI. Pred par tedni smo čitali v ameriškem, pa tudi v evropskem časopisju, da grozi Franciji komunistična revolucija- Celo Francija je postala nervozna. Ministri so tolažili, svarili in prosili poročevalce, naj ne "pretiravajo stvari". Nedavno je Mussolini dal razumeti vsem svojim kritikom: Ali bom vladal jaz, ali pa komunisti. Kakor hitro izgubimo vlado, jo ne bodo dobile stranke meščanske opozicije, ampak komunisti, in potem civilna vojna in kaos. Dne 14. januarja se je otvorilo zasedanje italijanskega državnega zbora. Del komunističnih posalncev se je vrnil v zbornico. Komunist Grieco je izpustil vroč govor, v katerem je naštel fašistične grehe, napadel Mussolinijevo predlogo za spremenitev volilnega reda na podlagi proporeov, pozival nemško delavstvo, da naj raztrga Dawesov načrt za odplačevanje vojne odškodnine, in zagrozil, da krivce, ki so usmrtili socialističnega poslanca Matteottija, ne bodo sodili tribunah prostituirane justice, ampak delavci z ulice. Z revolucionarnimi besedami ni štedil. Opoziciji je dejal, da ona sovraži fašiste ker jim očita da so navadni kriminalci, komunisti pa so proti fašizmu, ker predstavlja buržvazijo, in komunizem bo sodil vso buržvazijo z revolucijo. V Italiji je komunistična stranka šibka. Revolucija bi se ji morda posrečila le tedaj, če bi sedanji vladni aparat skrahiral do impotence in ne bi bila v stanju zavladati nobena druga stranka. Govor, ki ga je imel poslanec Grieco, je bil revolucionaren, toda v luči realnosti je pomagal fašizmu. V Italiji vlada cenzura. Fašizem ne dopu šča pošiljanje vesti v inozemstvo, ki bi kazale vlado in njeno moč v slabi luči. Mnogi poročevalci so si pomagali s pošiljanjem vesti potom tajnih kurirjev preko meje. Včasi je cenzura izredno stroga. Ko se poročevalci poboljšajo, se jo "omili". Včasi je opozicionalnemu časopisju v Italiji prepovedano objaviti kakoršno-koli besedo proti fašizmu. Včasi jim je kritiziranje dovoljeno. Griecov govor je svobodno cirkuliral. Mussolini je dopustil, da so poročevalci telegrafirali vse Griecove grožnje in prerokovanja. Časopisje v inozemstvu jih je objavilo. In konservativni svet se je vprašal, če ni najboljše, da podpira Mussolinija naprej kljub njegovim zločinom in zločinom njegove vlade. Čikaška "Tribuna je velekapitalistični list. Včasi skuša biti za spremembo "progresivna" v kapitalističnem pomenu besede. Ta glasnik kapitalistične politike je v izdaji z dne 16. januarja v uredniškem članku pisal, da ako Mussolini ni plačal poslanca Griecoja za njegov govor, bi bil to lahko storil, ker je zaslužil plačilo. Z neprevidno potezo, s plohami fraz pomagajo razni Griecoji, — naj bo še tako nename-noma — reakciji. Vsa povojna zgodovina Evrope je to pokazala. Enake vesti o grozeči revoluciji prihajajo iz Nemčije. Ponavljajo se z malimi presledki vseskozi po vojni. Nemčija je bila poražena in imperialisti so ji narekovali mirovne pogoje. Nemški ponos je bil užaljen, mogočna Nemčija ponižana. Nemški kapitalizem je bil potisnjen iz svetovnih trgov. Velika nemška trgovska mornarnica je postala senca tistega kar je bila prej- Francozi so neizprosno tirjali vojno odškodnino. Pošiljali so nadaljne čete v nemško ozemlje in zasegli nadaljne njene province. Dogajali so se puči, upori, demonstracije. Militarist in monarhisti v Nemčiji so skušali in skušajo obuditi duh kajzerizma in ga pognati v zmagovito vojno "za očetnjavo". Kaos je ra-stel, ljudstvo je stradalo, marka se je strmoglavila v brezdno, in tedaj je prišla v Nemčijo komisija zavezniških ekonomskih veščakov pod vodstvom sedanjega ameriškega podpredsednika Dawesa, ki je izdelala nov načrt, po katerem naj se bi Nemčija gospodarsko dvignila in prišla v stanje, v katerem bi ji bilo mogoče plačevanje vojne odškodnine. Dawesov plan je nekak oddih. Po oddihu pa si mora nemško ljudstvo naložiti breme na svoje rame in šteti miljarde. Nemci protestirajo in ob enem obljubljajo, da se bodo držali dogovora. Francozi odgovarjajo, da jih tišči enako breme. Belgija tiči v dolgovih. Vsa Evropa je vtopljena v njih. Preteklo nedeljo so komunisti v Berlinu organizirali 25,000 ljudi za demonstracijo. Med raznimi napisi, ki so jih nosili demonstranti, je bilo opaziti pozive na upor. Eden, ki so ga poročevalci posebno pazno zabeležili, se je glasil "Kar potrebujemo, je civilna vojna." Drugi: "Bodite pripravljeni za borbo" itd. Komunisti so demonstrirali proti Lutherjevi reakcionarni-monarhistični vladi in v spomin na obletnico Leninove smrti. V spomin na Leninovo obletnico jim je bilo mogoče dobiti 25,000 ljudi na ulico, kar pa v Berlinu ni ničesar izrednega. V Magdeburgu je isti dan demonstriralo 20,000 pristašev kajzerizma in nosili so enako grozeče in pozivalne napise kot komunisti v Berlinu. Oboji so apelirali na silo, oboji propagirajo nasilne akcije za dohod k svojim ciljem ali cilju. Iz Balkana, posebno iz Bolgarije in v novejšem času iz Jugoslavije se ponavljajo enake vesti. Iz Bolgarije že drugo leto. Iz Jugoslavije posebo novejše čase, od kar je Pašič z železno roko udaril po Radičevi stranki. Evropa je kaotična, izgleda da se vsak hip dogodi kaj izrednega, nekaj kar jo bo zamajalo v temeljih, ali vse to le izgleda. V resnici se giblje in muči po vedno enakem potu. Revolucionarni strahovi si dajejo duška večinoma ob nedeljah, ko je za demonstracije največ časa. Čez teden delajo in se bore za skromni obstanek, ki je skromen v vsakem slučaju. Preko vseh teh zmešnjav in strahov, preko demonstracij, preko vseh ekstremov se pomika razvoj naprej po srednji poti — ne brez bojev. Nič ne hiti. Pomika se in izgleda da nikamor ne pride. Toda prošlih deset letih se je pomaknil njegov kazalec za spoznanje naprej — pomaknil se je dalj kot v predzadnjih dveh desetletjih. Ali skokov ne dela in tudi strahovi ga ne prisilijo ali ustavijo, bili taki ali taki. t^® t^® Desetletnica A. C. W. of A. Krojaška unija "Amalgamated Clothing Workers of America obhaja ta mesec desetletnico obstanka. V enem desetletju se je razvila v eno najvzornejših in najmočnejših unij v Zedinjenih državah. A. C. W. je duala unija, toda ne propagira dualnega unionizma. Ustanovljena je bila kot taka, ker so jo zahtevale okol-ščine, v katerih se je nahajalo organizirano in neorganizirano krojaško delavstvo v tistih letih. A. C. W. ni sovražna Ameriški delavski federaciji, dasi so v federaciji gotove unije, ki se ob Amalgamated rade obregnejo. A. C. W. je podpirala razne stavke, ki jih je vodila A- F. of L. Za organiziranje delavstva v jeklarnah je prispevala $100,000. Za vzgojo svojega članstva stori malo unij toliko kot A. C. W. Malo jih je, ki bi bile na kooperativnem polju toliko aktivne kot A. C. W. A. C. W. je znana kot radikalna unija, toda ni radikalna v frazah, ampak v konstruktivnem delu. Amalgamated ne sanja o revoluciji, ki je še ni na vogalu, ampak stori kolikor more za življensko izboljšanje svojega članstva in ga pripravlja in uči za družbo bodočnosti, in to je, kar res lahko imenujemo revolucionarno delo. Obilo uspeha tej uniji v bodočem desetletju želi tudi slovensko socialistično delavstvo. Prosvetni odbor N. H. Z. proti današnjim vlastodržcem v Jugoslaviji. Prosvetni odbor N- H. Z. in H. Z. I. nam je poslal iz svojega urada v Pittsburgu pismo, v katerem apelira na nas, da se pridružimo protestnemu delu proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji. Ob enem nas prosi, da ponatisnemo članek iz "Zajedničara", v katerem se poziva jugoslovanske delavce v Pittsburgu in okolici na protestni shod proti belemu terorju v Jugoslaviji. Shod bo sklican v kratkem, toda datum v članku ni naveden, ker odbor še ni bil gotov s pripravami, ko ga je objavil. Vršil se bo v Pitts-burghu. V Jugoslaviji gospodari Pašičev-Pribičevi-čev režim, ki ni prvič na vladi. Bil je tak prej kakor je danes. Mi smo to vedeli in smo se borili proti njemu kakor proti vsem takim režimom in proti sistemu ki jih vzdržuje. Žal, da tega ne moremo reči o vseh tistih, ki mu danes nasprotujejo. Med temi so taki, ki so ta režim podpirali do skrajnosti. Borili so se proti tistim Jugoslovanom v tej deželi, ki so vedeli že davno kdo da je Pašič in kaj zastopa. Predvsem je šel naš apel za združenjem sil, ki bi bile za formiranje vzorne federacije dežel na jugu Evrope, katerih prebivalstvo tvorijo jugoslovanski narodi. Izkazalo se je, da bi bila taka forma in ustava v interesu vseh ljudstev prizadetih dežel bivše Avstro-Ogrske in na Balkanu ter svetovemu miru potrebna. Ker pa zagovorniki te ideje niso dobili dovolj mogočne zaslombe med izseljenim jugoslovanskim ljudstvom, je ostal Pašič gospodar situacije. Mi smo proti Pašičevemu režimu kakor smo bili. A smo tudi proti neurejeni opoziciji, ki troši svoje moči namesto da bi nastopila kot enotna sila, vedoča kaj hoče. Rešitev je v rokah tistega ljudstva Jugoslavije, ki noče sedanjih vlastodržcev in sploh nikakih drugih, ampak ljudsko vlado, kontrolirana od volje ljudstva. Temu jugoslovanskemu ljudstvu hočemo pomagati, kakor smo mu vsa leta od kar obstoji naš pokret. ANGELO CERKVENIK: SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) Brezobzirno me je razgalil. Prestrašno, da bi mogla vse popisati . . ." Pričela se je tresti po vsem telesu, oči so se ji svetile, kakor dvoje reflektorjev, strahotno tavajočih s svojo svetlobo po mrtvi, temni pokrajini. "Umiri se, Olga," je rekel Ladavac. "Umirila sem se že," je odgovorila, a se je še vsa tresla. Nadaljevala je: "Zjutraj sem do smrti utrujena zaspala. Prebudila sem se še-le pozno, toda on je še vedno sedel pri moji postelji. Z glavo je slonel na obeh rokah, na dlaneh; s komolci pa je slonel na kolenih. "Maščeval sem se, je rekel, nepopisno strašno je moje maščevanje. Danes še ne veš, niti pojmiti ne moreš še, a pride dan, ko boš spoznala, kako veliko je to maščevanje. Zapomni si: nisi svobodna! Zapomni si: nikjer ti niso vrata odprta, dokler jaz živim, kajti moje maščevanje bo popolno šele tistikrat, ko mene več ne bo. Ko sem zbežal od doma, sem prišel najprej na Dunaj. Tam sem se gubil po temnih ulicah; iskal sem tolažbe, pa je nisem našel. Zašel sem v javno hišo in spoznal lepo, črno Rozo. Pohlevna je bila in tiha, in nikdar ni nič rekla, ko sem prihajal k njej dan za dnevom; denar je sprejemala hvaležno, toda ust ni odprla nikdar; mutasta je bila — za mene. Tedaj sem čez nekaj časa občutil po vsem telesu bolečine. Okužila me je s strašno boleznijo. Zdravil sem se, zdravim se še danes . . • Razumeš? Pojdi, svobodna si!" Globoko sključen, kakor pes, skoraj po vseh štirih je šel iz sobe. Žile s krvjo vred so se mi spremenile v svinčene cevi. V liceju sem od sošolk marsikrat slišala o strašnih, neozdravljivih spolnih boleznih. Po osmih dneh je vsa vas vedela, da sem okužena s sifilido. Prišla sta k meni orožnik in zdravnik. Orožnik me je držal, zdravnik me je pregledoval. Odpeljali so me v Trst, kjer sem še pravočasno prišla v bolnišnico, da so izbrisali sleherno sled bolezni z mojega telesa. A žiga, vsekanega mi globoko v vsak atom mojega telesa, tega žiga mi niso mogli izbrisati. Čim starejša postajam, tem globokeje se mi vjeda ta žig v meso in kosti. Pa če ga tudi nikdo ne spozna, jaz ga vidim vsak hip in to je dovolj! V globini se pa vendarle ne čutim bogve kako nesrečna; tukaj sem in vsi vedo, kdo sem. Nikdo ne more o meni misliti slabeje, kakor more m sme misliti .... Dospela sem do tiste mrtve erte življenja, kjer preneha hrepeneje in ljube- zen in sovraštvo. Samo občutek studa me ne zapušča nikdar. Ko sem ležala v bolnišnici in mislila na bodočnost, se nisem na primer nikdar vprašala, kaj se godi z mojim očetom. Do lanskega leta nisem ničesar vedela o njem. Lani sem ga slučajni srečala. Pa rajši ne govorim o tistem srečanju. Štiri mesece sem ležala v bolnišnici. Nekega lepega dne so me vrgli na cesto. Našla sem si službo v kinematografu "Edison". Bila sem tam blagajničarka približno dva meseca. Tedaj me pa nenadoma gospodar odslovi, češ, da sem spolno bolna, da on to ve iz prav zanesljivega vira. Iskala sem drugod službe, a kakor da bi vsi umeli čitati tisti strašni žig na mojem telesu, povsod sem omotično pripovedovala o svoji nesreči in svoji sramoti. "Ali ste zdravi?" Rdečica sramu me je vselej oblila, ko sem morala odgovoriti na to vprašanje. Čeprav sem imela namen s čvrstim, močnim glasom odgovoriti: Zdrava sem, še nikdar nisem bila bolna, vseeno sem odgovorila: "Nekaj mi ni bilo prav, pa sem morala v bolnišnico, a sedaj sem že popolnoma zdrava." Zagonetno so se smehljali in me spraševali, kaj in kako, in pri kaki priliki sem obolela. Po navadi sem vedno bolj rdela. Ko sem bila v največji bedi, se je kakor duh pred menoj pojavil knez W . . . "Jaz Vam preskrbim službo." "Nisem hotela iti z njim, pa sem vendarle šla. Mislila sem na vse možnosti, kako bi mu ušla, a niti ene svoje misli nisem mogla uveljaviti. Povej mi, prosim te, ali sem človek?" Ladavac ji je odgovoril: "Človek si; o tem ni prav nikakega dvoma. Posebne vrste človek si, človek, ki mu manjka polovica duše. Ali ne veruješ?' Da! Živijo ljudje, ki so samo polovični! To so ljudje, ki so se porodili le fizično popolni, duševno pa le polovični, bodisi, da so vezali svoje duševno življenje zgolj na materino dušo, bodisi zgolj na očetovo. Vidiš, kadar se človek zaplodi v maternici, se mora zaploditi z voljo očeta in matere; če se zaplodi zgolj fizično, duševno pa nima zaplojenje vsaj dveh nitk, ki imata svoj izvor v volji očeta in v volji matere, v duhu očeta in v duhu matere, tedaj vzcvete samo telo, duh pa tava in išče drugo polovico svoje moči in svoje volje. Takih ljudi je mnogo, silno mnogo; vrsta strojev, popolnih, najpopolnejših strojev. Nasprotno pa se tudi zgodi, da se človek zaplodi telesno pravilno, duševno pa pomnoženo. Tak sem jaz, Olga! Moja mati je bila vla-čuga. Čudovita, popolna ženska, najpopolnejša izmed tistih, kar jih poznam. Imela je mnogo ljubčkov, a hotela je imeti tudi otroka, toda ta otrok bi moral biti silnejši, kot ona, kot dru- gi. Zato je prišla na izredno misel, o kateri ti hočem citati. To je odlomek iz zapiskov moje matere. Spoznala boš že iz teh stavkov, da moja mati ni navadna, vsakdanja ženska; poslušaj!" Čital je s strastno ljubeznijo iz orumenele-ga, debelega zvezka drobno, pokončno, originalno pisavo svoje matere: "Danes sem srečala na cesti med Lanišči-co in Podgorjem ciganko- Lepa je bila in črna. Tak mora biti utelešen greh. Greh ljubim, ker greh, zavesten greh je merilo sile in volje človeka. Zato ljubim tudi vse njegove podobe. Ciganke tudi. Ustavila sem se in jo nagovorila. O joj, njen glas je bil hreščeč, kakor glas ranjenega vrana. Nemilo me je dirnil, toda kljubovala sem neprijetnim občutkom in sem ji rekla: "Črna lepotica, povej mi, kaj pravijo poteze moje roke!" Pogledala je mojo roko ter odvrnila: "Rodila boš dete, ki bo izviralo iz štirih ljudi. Lepo bo in silno ; silno in veliko postane, če bo umelo tvegati svoje štirikratno življenje in če bo umelo previdno tvegati! Lepo prerokovanje! Vredno, da mi ga bogato poplačaš!" O, poljubila sem jo tedaj in objela in bogato sem jo obdarovala. Dete dobim, dete! In dete, ki bo izviralo iz štirih ljudi; štirikratno življenje bo združevalo v sebi! Glavo sem si razbijala, kakšno neki bo to štirikratno življenje, in kaj je pravzaprav človek. Pa sem prišla do sklepa, da ni otroka brez dveh ljudi, da je torej dete, vsak človek pravzaprav sklad očeta in matere, sinteza dvoje ljudi. Spoznala sem tedaj, da bi moralo sodelovati pri rojstvu mojega otroka četvero ljudi. Strašna in ostudna misel! Nenavadna, naravnost grozepolna! In čimbolj sem vrtela v glavi to misel, tembolj satanska se mi je dozdevala, tem grešnejša. Ljubim greh! V greh sem šla, ker sem hotela zmeriti svojo voljo in svojo moč. * * * Troje oboževalcev sem imela. Vsi trije so bili lepi. Satansko misel sem uresničila v neki satanski, burni noči, med grmenjem in bliskanjem, viharjem in dežjem. V tisti noči sem dala svojim oboževalcem svoje telo, in oni so mi dali svojo voljo in svojo ljubezen. V tisti satanski noči se je spočelo dete- .. . Tri moške volje, ena ženska, tri moške duše, ena ženska; polovico ženskega telesa, polovico moškega — bogve čigava je druga polovica. * * * Dete se je rodilo. Štirikratna duša, štirikratna volja, dvojno telo! Neizmerno sem srečna, ker sem zmerila v grehu svojo voljo in svo- jo moč, jaz poulična vlačuga, mati sina velikana! Prečital je. Strmela je Olga, trepetala je od radosti. Silno je vzljubila to žensko, poulično vlačugo, mater sina velikana. "Res, čudovita ženska," je tiho zašepetala. On pa je govoril šepetaje: "In tako nas je dvoje vrst; smo duševno polovični in duševno trikratni, štirikratni ljudje. In kakšna je premoč teh trikratnih štirikratnih ljudi! Kolikokrat se pa zgodi, da se zaplodi v materi telo velikana s pomočjo telesa enega samega moža, a z voljo dveh treh, desetih ljudi. Kakor teče voda v prazno strugo, tako teče ljubezen večkratnih ljudi v polovične ljudi. Vse ljudi brez volje ljubim, in vse velike ljudi. Prekinil sem te, Olga, pripoveduj! Olga je pripovedovala naprej: "Ko sem bila v največji bedi, me je peljal kamor je hotel. Dalje prihodnjič. Mihvauška debata in njen konec. Dne 18. januarja se je vršila v 5>. S. Turn Hall v slovenski koloniji mesta Milwaukee debata, na kateri je bilo nad dve sto oseb. Fr. Puncer, ki je predsedoval, je po kratkem nagovoru dal besedo Franku Novaku, uredniku "Delavske Slovenije". Tema debate je bila: "Ali je bila taktika delavske stranke Amerike koristna za ameriško delavstvo?" Prvotno je bila predlagana v smislu, da bi se glasila: "Ali so bile taktike komunističnih strank in pozneje Worker's Party škodljive delavskemu gibanju v Ameriki?" Odbor, ki je imel v rokah predpriprave, je nadomestil besedo "škodljive" s "koristna" z obojestranskim privoljenjem, a tudi besedilo teme je bilo skrajšano in "taktike" spremenjeno v "taktika". V dvorani je bilo mnogo hrvatskih delavcev, kajti za udeležbo je agitiral tudi njihov list "Radnik''. Nekaj oseb je bilo iz Waukegana, par iz Chicage, nekaj pa iz drugih okoliških naselbin. Udeležba iz zunanjih krajev bi bila mnogo večja, če se bi debata vršila popoldne. Frank Novak, ki je govoril prvič 40 minut, je že v začetku pozabil na temo in šel v Evropo bičati in "razgaljati" socialpatriote. Ko je nekaj minut brodil po Evropi in ni omenjal niti malo predmeta o katerem bi se imelo govoriti, ga je (predsednik Puncer opozoril, naj se drži teme debate. Odvrnil je, da bo pozneje prišel nanjo. Ko še ni prišel, ga je predsednik ponovno posvaril, nakar je F. Zajec apeliral na predsednika, naj Novaku pusti govoriti kar hoče. Puncer je odgovoril, da če je Zajcu prav, je njemu tudi. O socialistični stranki je Fr. Novak dejal, da ima svoj temelj v Milwaukeeju, kjer se zbira krog socialističnih birokratov z Bergerjem na čelu. Berger se je pajdašil s "krščanskimi socialisti" in "Milwaukee Leader" je prinašal članke v prilog krščanskemu socializmu. To je bilo izdajalsko združevanje. Berger je bil proti vojni zato ker je Nemec. Socialistična stranka je bila proti vojni radi svojega nemškega članstva. K socialistom je prištel Gompersa in Johnstona, predsednika mednarodne unije strojnikov. Sploh je po njegovem zatrdilu vsa unijska birokracija socialistična. Kapitalistično časopisje daje socialistom reklamo, ker se kapitalisti socialistov nič ne boje. Delavstvo se ne sme udajati reformističnim sanjam, ampak slediti pravi revolucionarni stranki, ne pa socialističnim lakajem buržoazije. Kapitalistično časopisje je odobrilo KPPA. La Follette je branilec kapitalistične uredbe. Oblasti preganjajo samo komuniste. In Evropa! S. Novak je govoril o MacDonaldu, o nemških socialistih, o Purcel-lu, ki je dejal da Rusija napreduje, o strašnih izdajstvih proti sovjetski Rusiji socialistov v Georgiji, o jugoslovanskih socialistih, o okupiranju kovinskih tova-ren v Italiji in o izdajstvu italijanskih socialistov (o katerih je pozabil omeniti, da so bili takrat neposredno pridruženi moskovski internacionali in bili zastopani na njenih kongresih), o imperialističnemu zadržanju angleške delavske vlade, o kapitalističnem podpiranju socialističnih strank v Evropi in tako je našteval strašne reči, ki so jih zakrivili socialisti. Teme se je ves čas izogibal. S. F. Novak težko govori in njegov glas ni tak, da bi bil lahko razumljiv. Hrvatje ga sploh niso umeli, toda vedeli so da je "komunist", in so mu ploskali ko je (pričel in ko je končal. Ploskali so mu tudi osebni prijatelji, eni pa radi tradicionalnega neprijateljstva do "čikage". Puncer je nato predstavil F. Zajca, in omenil, da bo govoril 40 minut. F. Zajec je konstatiral, da je vedel že v naprej, da se F. Novak ne bo držal teme, ker bi mu bilo nemogoče dokazati to, kar bi imel dokazati. Zato se je predmeta previdno izognil s tem, da je "odpotoval" v Evropo. Zajec je dejal, da se bo držal teme in nato posegel v zgodovino delavskega gibanja v Ameriki od spomladi 1. 1919 naprej. Navajal je razna imena, pod katerimi so se pojavljale "levokrilaške" struje in se potem zopet cepile. Opisoval je konvencije komunističnih sekt, ki so se vršile proti koncu poletja 1. 1919 in kako sta se potem dve komunistični stranki tepli za prvenstvo, dokler ni Moskva ene ugnala in ukazala vsem pravovernim, da naj se združijo; tako je nastala "ze-dinjena" komunistična stranka. Ali zedinjenja še vedno ni bilo. Izvajal je, kako je to gibanje postalo zatočišče provokatorjev in kako so bili pod pretvezo boja (proti komunistični nevarnosti vprizorjeni Palmerjevi vpadi ne le na komunistične ampak na vse radikalne delavske organizacije in temu je sledila ofenziva kapitalistov za odprto delavnico, ki je oslabila tudi konservativne unije in A. F. of L. v celoti. Taktike takratnih komunističnih struj so služile reakciji raditega, ker je iz maloštevilnega članstva, ki so ga zastopale, ustvarila vraga in ga kazala nevedni masi v najstrahotnejših barvah. Ob enem je njihova taktika medsebojnih bojev diskreditirala radikalno delavsko gibanje pri tisočih preje aktivnih delavcih, ki so se umaknili 'n postali brezbrižni ter razočarani. Omenjal je konvencijo kom. stranke, ki se je vršila v Michiganu, katera je osmešila voditelje kom. stranke radi njihove neprevidnosti. Ta konvencija je bila zadnji poskus "podzemske" taktike. Ali dokazala je, da ni vladnim in drugim kapitalističnim špijonom ostalo ničesar skritega in da kar je vodstvo kom. stranke skrilo, je bilo zakrito le članstvu. Ko je prišlo še to razočaranje, Je sledila akcija za obrambo aretirancev, (predvsem Ruthenberga in Fosterja, ki je stala mnogo tisočakov, in ta boj za obrambo se vrši naprej, ker se kapitalistična svojat norčuje iz tiste "podzemmske" konvencije za "strmoglavljenje" vlade. Prišel je nato v dobo, ko so komunisti v zvezi z manj "radikalnimi" strujami organizirali decembra 1921 Workers' Party, ki je povedala javnosti, da bo legalna stranka. Izrekla pa se je proti kompromisom in ,ostala v glavnem to kar so bile pred njo komunistične struje. Ali kmalu ko je pričela socialistična stranka z delom za organiziranje unij v delavsko politično stranko in ko je vodstvo W. P. videlo, da bodo dosegli socialisti uspeh, je izdalo geslo "enotna fronta", in s tem geslom je W. P. organizirala pompozno farmarsko-delavsko konvencijo meseca julija 1923 v Chicagi. Bilo je pisanja v komunističnem časopisju, bilo ga je mnogo v kapitalističnem, govorilo se je o "zgodovinski" konvenciji, o novi "deklaraciji neodvisnosti", in rezultat je bil — fiasko ter $50,-000 stroškov za W. P. poleg stroškov, ki so jih imele s to konvencijo posamezne organizacije pripadajoče k Workers' Party. Posledica te ponesrečene konvencije je bila, da je W. P. pognala v Gompersovo naročje predsednika čikaške delavske federacije Fitzpatricka, ki je preje delal zaeno s Fosterjem za "enotno fronto" in danes so tisti unijski voditelji v Illinoisu, ki so se navduševali za konvencijo 4. julija 1923 v Chicagi, nasprotniki samostojne politične akcije delavstva. To je zasluga Fosterjeve in Ruthenbergove taktike. Opisal je konvencijo 17. junija 1924 v St. Paulu in reklamo, ki jo je dobila v kapitalističnem časopisju. Rezultat je fiasko, boj v vrstah farmarske-delavske stranke v Minnesota izključevanja in, nezaupnost. "Enotna fronta" se je zopet razblinila in W. P. je morala nominirati kandidate pod svojo firmo, ako jih je hotela imeti. Dobila je kakih 65,000 glasov. Rezultat vseh taktik, ki so jih imale komunitsične struje in za njimi njih naslednica Workers' Party je, da je 1. 1922 izdal ostanek komunistične stranke manifest, v katerem imenuje Workers' Party za oportunistično sekto, sekto centruma-štva, ki nima s komunizmom ničesar skupnega. Danes, po petih letih, je eksekutiva W. P. razdeljena na dvoje, v Fosterjevo večinsko in v Ruthenbergovo manjšinsko krilo, ki se blatita med seboj, si očitata nepoštenosti in ruvarita drug proti drugemu s prav nič "delavskimi" sredstvi. In kaj vidimo v jugoslovanski sekciji W. P.? Kje so danes Cvetkov, Kutuzovič, Polovina, Kirin, Suša, Vidoš itd. itd.? Kje so ti ljudje, ki so bili 1. 1919 in do 1923 tako silno revolucionarni, da so se skoro užgali? In kje so bili pred leti tisti, ki so danes ravno tako goreči, a že se pojavlja med njimi nov boj, nove intrige, nove nezaupnosti? Razkol, ki so ga netili ljudje kot so Fraina, (pozneje obdolžen špijonštva, Ruthenberg, Stoklitzky, Batt itd., je napravil ameriškemu delavskemu gibanju samo škodo. Takozvani komunisti niso v tej deželi imeli nobenega vzroka cepiti socialistično stranko. F. Novaku sicer ni prav, ker je bila proti vojni, in ne bilo bi mu prav, če bi jo podpirala, kajti njemu ne more v sedanji službi ustreči nobena socialistična stranka. Taktike struj, katere bi imel na tej debati zagovarjati Fr. Novak, so utrdile reakcijo v unijah, pognale mnoge tako-zvane progresivne unije in. okrožne organizacije, kot so bile čikaška delavska federacija, enaka federacija v Seattlu in posamezne lokalne unije ter njihove voditelje, nazaj v Gompersov objem. In danes po vseh teh neuspehih se kregajo, ker še niso našli poti v "pravo taktiko". (Dalje prihodnjič.) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Nesloga med "složnimi". DETROIT, MICH. — Pri klubu št. 114, JSZ., smo imeli pred nekaj tedni diskuzijo o taktikah raznih ameriških delavskih struj in strank, pred vsem socialistične in Ruthenbergove-Fosterjeve stranke. Ta diskuzija je bila potrebna radi nesoglasij, ki so se pojavila od strani par članov. Razprava se je končala kot se končajo na pravih socialističnih sestankih. V Detroitu je radikalno gibanje med jugoslovan. delavstvom bilo precej močno. Hrvatje imajo organizacijo W. P., ki je bila zapletena in je deloma še v medsebojne boje. Mnogo njenih vodilnih članov, kot so bili npr. Milan Kirin, niso sedaj več "komunisti", ampak so v boju proti "korumpirani mašini, ki gospodari nad 'Radnikom' in pokretom," kot nam pripovedujejo bivši člani hrvatske komunistične sekcije. Sedaj so slednji organizirali nekak "Jugoslovanski prosvetni savez," ki je bil ustanovljen na konferenci v Pittsburghu. Glasilo tega Saveza je "Novi Svijet", ki ga urejujeta in lastuje-ta T. Cvetkov in G. Kutuzovič, bivša komunistična voditelja in bivša urednika "Radničke Straže" ter pozneje urednika "Radnika". Nesloga, ki vlada med temi ljudmi, ki so nam toliko govorili o solidarnosti in enotni fronti, bi morala prepričati naše kritike, da ni pri takozvanih "komunistih" v tej deželi ničesar vzornega. Kdor čita hrvatske liste, vidi, da so si komunisti bolj v laseh med seboj kakor pa v sporu s sovražniki delavstva. V Detroitu sta dva Doma: eden je 'radnički', drugi 'hrvatski'. Pri gradnji prvega so sodelovali samo socialisti in njihovi simpatičarji. Danes je večinoma v rokah ljudi, ki niso storili za ta 'radnički' dom ničesar. Kontrolirajo ga največ taki "komunisti", ki so pristopili v pokret šele novejše čase. Drugi je to kar je bil od početka. Kar se tiče teh dveh domov, posebno prvega, bi bilo dobro, če se bi priobčilo nekoliko zgodovine, kako sta nastala, kako je radnički dom prešel iz enih rok v druge, kako so se zanj tožarili itd. Tak opis bi koristil posebno tistim, ki se za stvar zanimajo, ki pa jim zgodovina ni dovolj poznana. Cim več takih informativnih spisov, toliko več bo jasnosti in manj nesporazumov. Dobro je, da se je W. P. udeležila zadnjih predsedniških volitev samostojno in izmerila svojo moč — 65,000 do 70,000 glasov v vseh državah, kjer je imela na glasovnici svojega predsedniškega kandidata. Vse njihovo grmenje je prineslo zelo malo dežka in še tisti kar ga je bilo je bil pohleven. Zanima me debata, ki se bo vršila med F. Zajcom in urednikom "D. S." Predlog od zastopnikov kluba W. P., da naj bi od vsake strani debatirala dva, se mi zdi zelo čuden. 'Debator' 'Slovenije' je menda hotel pomočnika, ali pa so ga hoteli njegovi somišljeniki, ker mu morda ne zaupajo, da bo kos nalogi. Ali pa so hoteli, da bi bil nekdo drugi "scapegoat", in urednik "Slovenije" bi bil na ta način rešen blamaže, češ, jaz nisem odgovoren za druge. To je kar jaz presodim iz njihove prvotne želje, da bi debatirala od vsake strani "po dva". Temu ma-nevrisanju bi jaz dejal "scapegoatizem". —Pika. Prosvetno delo kluba št. 1. CHICAGO, ILL. — V naslednjih mesecih se bodo vršile v dvorani SNPJ. pod avspicijo kluba št. 1 predavanja in diskuzije na sledeče dneve: Dne 13. februarja. Tema: O dramatiki na naših o-drih. Predava Frank Zajec. Po končanem referatu vprašanja in diskuzija. Isto velja za vsa naslednja predavanja. Dne 27. februarja: Pogled v predzgodovinske dobe človeka (s stereoptičnimi slikami). Predava Ivan Mo-lek. Dne 13. marca: O slovenski literaturi. Predava Jo-ško Oven.. Dne 27. marca: O solnčnem sistemu. Predava F. S. Tauchar. Dne 10. aprila: O nasprotniškem časopisju. Refe-rira Chas. Pogorelec. Dne 27. aprila: Kakšna mora biti delavska organizacija v Ameriki, da ima delavstvo koristi od nje. Re-ferira Jože Zavertnik. Vstopnina na vsa predavanja prosta. Pazite na naša bodoča naznanila. — Publikacijski odsek kluba št. 1. Važno za članstvo kluba J. S. Z. v Canons-burgu. CANONSRURG, PA. — Prihodnja seja socialističnega kluba št. 118 se bo vršila v nedeljo 25. januarja ob 9. dotpoldne. Vzrok, da se seja ni vršila na datum kakor navadno je tajnikova bolezen. Apeliram na vas, da se seje dne 25. januarja polnoštevilno udeležite. To je prva seja v tem letu in sklepati ter razpravljati bo morala o mnogih važnih stvareh. — John Cesnik, tajnik. Waukeganski oder. WAUKEGAN, ILL. — V nedeljo 25. januarja bo v Slovenskem narodnem domu vprizorjena tridejanska burka "Španska muha". Ako je smeh vašemu zdravju škodljiv, tedaj je iz zdravstvenih razlogov priporočljivo, da ostanete doma. Ker pa zdravniške razlage trdijo, da je neprisiljen smeh zdravju ne-le neškodljiv, ampak celo koristen, vam priporočamo, da pridete v nedeljo 25. januarja po 2. uri v Slov. nar. dom. Žal vam ne bo. Po igri bo plesna zabava v gornji in spodnji dvorani. Vsa priredba se vrši pod avspicijo kluba št. 45, JSZ. V igri bodo nastopili člani in. članice dramskega kluba št. 1. Klub št. 45 bo imel v tej sezoni še nekaj priredb, o katerih bomo poročali pozneje. V nedeljo 8. februarja bo imela, (priredbo z zanimivim programom čita^rtica Narodnega doma. Več o tem prihodnjič. Želeti je, da se k pevskemu odseku te organizacije priglasijo vsi, ki imajo veselje do petja. Dober, močan pevski zbor je dika naselbine. V nedeljo 15. februarja je na repertoarju Gangel-nova drama,v štirih dejanjih "Sad greha", ki jo vpri-zori Slovenski samostojni izobraževalni klub. In kot že rečemo, prihodnjo nedeljo 25. januarja pride na naš oder "Španska muha". Njim je vse dovoljeno! GLENCOE, 0. — Ne pišem lahko, muči me vid, pa tudi roka je okorna. Zato se ne oglašam pogosto in ne bi se bil sedaj, če ne bi čital poziva s. Ivca na urednika "Proletarca" naj preneha s polemiko in napadi na "D. S.", ki jo s. Ivec smatra za delavski list kakor je Proletarec. Enak protest kakor na Proletarca je s. Ivec poslal v '62, SNPJ, Carlinville, 111.................... L00 177, SNPJ, Reliance, Wyo................... 3.00 36, SNPJ, Willock, Pa....................... 4.50 KLUBI J. S. Z. 228, Pursglove, W. Va................................................4.00 69, Herminie, Pa...................................1-00 47, Springfield, 111....................................................1-00 224, Chicago, 111..........................................................4.00 22, Chisholm, Minn, (za 1. 1925) ........................7.00 181, Lloydell, Pa........................................................L00 1, Chicago, 111..........................................................2.50 Skupaj................................$92.00 Tajništvo J. S. Z. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi obilice raznega gradiva je moralo izo-stati par dopisov in ostalo poročilo o debati v Milwaukeeju. Vse pride na vrsto v prihodnji izdaji. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub St. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani.—Rojaki, pristopajte v naše vrste I — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. NAROČNIKOM ki jim je naročnina potekla, naznanjamo, da smo jim poslali opomine. Ko ga prejmete, obnovite naročnino čim prej, da boste list redno prejemali. Poskusite ob tej priliki poslati še kako novo naročnino. brez naslova Iskra. "Edinost", ki goji ambicijo (postati "dnevnik", piše: "V Združenih državah ima delavstvo dovolj svobode." Ker pa je s to svobodo včasi vseeno kaj narobe, priporoča prave delavske liste, ki so na prvem mestu "Edinost", potem "Glasilo KSKJ.", "Ave Maria" in "Ameriška Domovina". Vsi drugi slovenski listi so zanič, ker "hujskajo razred na razred in s tem več škodijo kot koristijo." * Pravilno! Komaj da se mi je posvetilo. Če namreč delavski list piše proti kapitalitičnemu razredu, se to smatra za hujskanje razreda proti razredu in to delavstvu na vsak način škoduje. Dragi rojaki in rojakinje, podpirajte samo (prave delavske liste, ki ne hujskajo razreda proti razredu. # že dolgo je tega. Lojze Pire je bil takrat liberalec in svobodomiselc in vse sorte. Za nameček je bil tudi politikant 3 palčnega kalibra demokratske stranke. To je še danes, v kolikor ga n.i izpodrinil Lovše. Frančiškanski editorial pa je Pirca utaknil tudi med urednike delavskih listov, pravih delavskih listov! Tako, rojaki v Clevelandu in Collinwoodu! Naročajte "Ameriško Domovino", "Ave Mario" in "Glasilo K. S. K. J.", vse tri pa zabelite z "Edinostjo", pa bo delavski katoliški "tisek" popolen. In lepo bo i n,a tem i na drugem svetu. # Ko so bile volitve, je "Edinost" agitirala za edino prave delavske kandidate, ki so ji celo (plačali za agitacijo. Ko so jo nekateri radovedni čitatelji vprašali koga jim zaupno priporoča, je zapisala: Nobenega ne. Dovolj ste stari, kar sami si jih izberite. Mi priporočamo demokrate in republikanske, in če nam bi Lafol-lettovci plačali, bi dali prostor tudi njim. Mi v uradu "Edinosti" še sami ne vemo za koga bomo volili. Glavno je da greste na volišče in oddaste vaše glasove, bilo za kogarkoli. To ti je delavski list, kaj? • Tisti v "E." ki piše "mimogrede", pravi, da če bi slovenski socialisti imeli kaj poštenja, vesti ali (pa sramu, bi se sramovali še kedaj stopiti pred slovenskega delavca, ker so ga samo skubli, dobrega zanj pa niso storili niti toliko kot je za nohtom črnega. No, no, mimogrede, kam pa se ti tako mudi! Ali nisi bral, da so socialisti pripravljeni stopiti pred delavstvo, iti na sramotilni oder, vi pa jih boste razgalili in jim dokazali, da jih ni večjih grešnikov pod solncem. Ali ne bi bilo lepo, če bi imeli polno dvorano ljudi, med njimi kakih 400 vaših pristašev, morda še več, in ipa kakih 400 ki niso ne vaši ne naši, in par sto rdečkarjev, pred katerimi bi Rev. Zakrajšek ali pa dr. H. Bren dokazala, da so slovenski socialisti štrafenga za delavstvo? Vse kar bi slovenski socialisti vprašali je poldrugo uro časa za izpoved. * Ako J. Mahnič ne želi, da bi se klub v Waukeganu še kedaj razpustil, tedaj naj to svojo željo podpre s pristopom v klub in z delom v njemu. Kar se mu bo zdelo v organizaciji napačnega, naj kritizira. Kolone glasila J. S. Z. so odprte vsakemu članu. * Se en zelo skromen nasvet: Ogibajte se fraz "... delovala za delavstvo več kakor bosta vidva vse svoje življenje." S takimi besedami se ničesar ne pove in ničesar ne dokaže, človek jih rabi le v razburjenosti in nepremišljenosti, drugače nikdar. Kako more npr. kdo dokazati, da je storil za delavstvo več kot bo M. Judnič ali kdo drugi v stanju napraviti VSE svoje življenje? Tisti ki imajo v resnici tako vidne zasluge, jim tega namreč ni treba pripovedovati. Tisti ki jih nimajo, naj delajo ako jim je za delavsko gibanje, kajti delo je edini dokaz; besede so samo besede. In če se kdo poslužuje zgolj osebnosti in to celo v nesocialističnem in nedelavskem listu v boju z ljudmi, ki jih morda osebno ne mara in jim ovira z neprekidnim besedičenjem delo za organizacijo, mar je to dokaz dobre volje ali dobrih namenov? Neki dopisnik iz Sheboygana se v frančiškanskem listu jezi nad urednikom "D. S.", ker se je "prodal ju-dom", in mu predbaciva, da se je poročil iz prepričanja za groš cerkveno. To je bilo baje takrat ko je bival v Sheboyganu. "Sloveniji" pravi, da je bila pod Vera-ničein 99% bolj dostojna kakor pod judovskimi gospodarji. Ja ja, ali ni sedanji urednik bil včasi urednik tudi pod Mr. Veraničem? Ali ni nekaj mesecev potem ko je bila "D. S." že pod novo komando, šebojgenska fara oglašala svoje priredbe v "judovskem listu"? Vitus Hribar, župnik fare St. Mary v Clevelandu, je poslal društvu Mir SNPJ. v Collinwoodu pismo, v katerem tolmači cerkvene postave v Ameriki, tikajoče se znakov, ki jih nosijo člani podpornih bratovščin. Njegov ultimatum se v izčrpku glasi: Člani katoliški cerkvi sovražnih organizacij ne smejo prihajati v cerkve z znaki društev in s svojimi zastavami. Če se društvo Mir strinja s protiversko taktiko "Prosvete", tedaj naj njegovi člani puste regalije doma, ali pa jih denejo v žep, kadar gredo v cerkev Sv. Marije, društvena zastava pa se mora pustiti zunaj. Če pa se društvo Mir ne strinja s protiversko gonjo "Prosvete", tedaj naj javno protestira proti nji in svoj protest priobči v glasilu. Potem pa smejo regalije članov društva Mir svobodno v cerkev na prsih članov. * Na koncu pisma župnik Hribar vprašuje: "... če pa SNPJ. misli, da katolišška cerkev ni za nič, kaj silijo v njo s svojimi znaki in svojimi zastavami? Ali ni to smešno in nedosledno?" * G. Hribar ima pravico braniti svoje interese in se bojevati proti organizacijam, katere smatra cerkvi in svojim koristim škodljive. Kar se tiče re-galij in zastav društev SNPJ., so prizadejale že v tolikih naselbinah neprilike pri pogrebih in podobnih rečeh, toliko prepira, osebnih sovraštev in celo dejanskih spopadov med pristaši župnikov in njihovimi nasprotniki, da se človek čudi, kako da so regalije društev SNPJ. še vedno na dnevnem redu. Hribar in drugi župniki naj bodo zadovoljni, da članstvo ali vsaj del članstva SNPJ. sili v cerkev, če bi v njo ne verovalo, če ne bi polagali na cerkvene ceremonije riikake važnosti, ne bi prihajali. * Regalije in zastave SNPJ. res ne bi smele spadati v cerkev. Kljub temu so korakali lastniki teh zastav in regalij za stafažo predsedniku KSKJ. in paradirali za "sveto katoliško stvar" s svojimi znaki. Potem so šli na shod in poslušali, kako je Grdina, po poklicu po-grebnik, pokopaval svobodomiselce in SNPJ. In člani le jednote, člani društva, ki se imenuje "napredek", so poslušali in molčali. Zastava drugega društva SNPJ. v isti naselbini je bila "žegnana" v cerkvi in članstvo dveh društev je prikorakalo v njo z regalijami na prsih. Še vedno se dogaja, da se nova zastava kakega društva SNPJ. "ese v cerkev, da se jo "žegna". Nekaj takega se je baje dogodilo v Leadvillu, Colo. Župnik, previden mož, ni protestiral. * Duhovnikom prav nič ne zamerim, če se norčujejo iz takih ljudi in jim pošiljajo ultimatum«. Ako hočejo vaše ceremonije, tedaj jim vi narekujte pogoje! « Joseph Ivec je poskušal s protestom odpraviti "polemiko" med "Proletarcem" in milwauško "D. S." Prvi je njegov protest priobčil, kakor je bil poslan, urednik druge pa mu ga je omilil in neprijetno doneče besede črtal, k tej blagoglasni kritiki pa je napisal dolg komentar, v katerem dopoveduje, da mora napadati, če ne iz drugih razlogov pa vsaj zato, ker so nemški socialni demokratje zanič. S. Ivec n^j se domisli, da so Radnikovci kupili "Slovenijo" za boj proti "Proletacu". Pri tem so se dogodile nepravilnosti, radi katerih se je pričel notranji boj v Radnikovem upravnem odboru, ki se je pozneje razvil \ frakcijski boj, kateri še sedaj traja. Če bo vsakemu nepošlc-njaku vse odpuščeno, samo da se bo odeval v "revolucionarne" fraze, ki jih niti ne razume, kam pa pridemo? * Neki dopisnik pravi, da nekateri delavci, ki radi presojajo in sodijo, premajo čitajo. To je tisoč en, ena resnica. Kdor protestira proti "Protetarcu", češ da neti prepir med delavstvom, ne pokaže drugega kakor da ni ali ničesar čital, ali pa da sovraži "Proletarca" in socialistično gibanje. * Kaj je "otročje delo"? "Ameriška Domovina" z dne 16. januarja je prinesla n,a prvi strani v prvi koloni vest pod nalovom "Otročje delo", v kateri pravi, da predlog, ki je sedaj pred ohijsko legislaturo, ki določa odpravo "otročjega dela", najbrž ne bo sprejet. Mr. Pire, definirajte, kaj je "otročje" delo. Mogoče bo definicija potem porabna tudi za najnovejši slovenski leksikon. * Mogoče je sedanje urejevanje "Ameriške Domovine" otročje delo? Poljubljanje rok "carinji" Viktoriji Fedorovni v New Yorku in Washingtonu je bilo morda otročje delo. Sicer pa bo Mr. Pire sam raz-tolmačil stvar, če ne nam, pa ohijski legislaturi, da ne bo napravila kaj otročjega. DETROITSK1M SODRUGOM. Seje slov. socialističnega ikluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. naši odri. "Legijonarji". Potrpežljivost, ki je dičila svetopisemskega Joba, je komaj senca potrpežljivosti, s katero so oblagodar-jeni dramatični kritiki današnjega dne. Do tega skromnega zaključka sem prišel potom goreče molitve in fakirskega posta. Pomislite, vprizarja se igre, katere so poosebljena površnost človeškega razuma, površnost idealov, površnost okusa. Ne zanikam, da se danes izraža človeški razum in njegove misli s povestmi in časopisjem; včasih ne bi škodilo, če bi se ideje izražale z igrami. Čakal bom s pričakovanjem naivnega kritika, kateri upa, da pride dan, ko bo dramatično društvo "Ivan, Cankar" naznanilo, da bo vprizarjalo le v resnici dobre igre. To bo veselja v mojem srcu in hvale ne bo ne konca ne kraja! Ko to pričakujem in beležim, upam, da mi izražanja teh misli ne bo štel nihče v zlo, ali mi jih štel v večji greh od onega katerega bi mi naprtili v slučaju, da bi za-žgal našo cerkev. In tako pridemo k "Legijonarjem". Po amerikansko bi rekel, da je ta igra "Two in One". Dramatik Fran Govekar si je vzel za ozadje "Legijonarjev" čas Napoleonovih vojsk. Dejansko izgleda, kot da bi bila to tudi glavna ideja igre. Njena prava vsebina pa je v resnici polprocentna, izrabljena, srce krčujoča formula: Fant ima punco, ki jo istočasno ljubi človek zlih naklepov, vedno priročni hudobnež. Ta vporabi staro, dobro poznano zvijačo: denar zmanjka; kriv je seveda ljubimec, in na ta način spravi tekmeca v ječo. Ko je pravi ljubimec v ječi, tolaži hudobnež punco in njenega očeta. Dekletu usiljuje svojo ljubezen pod krinko tolažbe in poštenosti. H koncu se vsa stvar razjasni -— kar je seveda v življenju vedno res. Krivec je pobegnil, fant se vrne, da zadnjikrat pogleda v oči svojo ljubljeno, ona pa umre. Spretno je to zvezano. Nevarnost poloma je pretila Govekarju ne samo v enem, temveč najmanj v pol ducata krajev. Človek pride na tej predstavi včasih v neprijetno zadrego, ker ne ve, ali naj sledi vojski ali Lavrini ljubezni. Rojak poleg mene je pazil samo na trenotke poljubljanja med Lavro in Ferdinandom. Da je igra "Legijonarji" popularna, je lahko razvidno iz tega, da ni nič drugega kot slovenski narodni igrokaz. Naši dobri ljudje "lajkajo" površne igre — eni nazivljajo to za kulturno delo — ampak ne zato, ker hočejo take igre, pač pa zato, ker ne dobe boljših. Ako je res, da edina duševna hrana igralca ni nič drugega kot "bedasta" hvala, tedaj jo hočem nekaj porazdeliti. Da ne bo prototip citirane besede v zadnjem stavku mislil, da zbijam šale, naj ve, da hvalim odkritosrčno, pošteno in nepristransko. G. Louis Truger je prekašal vse druge v igranju. Imel je težko ulogo očeta zaljubljene hčere. Star in zdelan je bil kot pravi starokrajski moderni "škric". Najboljše je zadel karakter svoje uloge v prvem dejanju. Kot dobrovolj-ček izrabi priložnost in spet spije nekaj kozarcev vina, kakorhitro izve o zaroki svoje hčere s Ferdinandom. Ni ga bilo bolj mrtvega začetka, kot začetek te igre, dokler se ni Lavrin, oče prikazal na odru. Naenkrat je vse postalo živahnejše; življenje in živahnost sta ostala do konca igre, akoravno bi človek iz suhoparnega izvlečka igre ne sodil, da je temu tako. Njegovo hči Lavro je predstavljala ga. Pavla Truger. Uloga ne bi mogla biti v boljših rokah. Ga. Truger je že pozabila na dobo sanjave romantike. Omožena je; življenju gleda v obraz. Rezultat tega je, da je lahko pravilno igrala ulogo sanjavega dekleta. To srečno iz-branje prave osebe za tako ulogo me dela zelo popustljivega napram režiserki. O ljubimcih (Ferdinand in Anton. Brnjač) bom povedal samo vrline, ker mi tako diktira moja krščanska ljubezen, katere je še nekaj korenin v meni. G. Ko-vačič v ulogi Ferdinanda je fino poljubljal; priča za to mi je gledalec poleg mene, kateri se je izrazil, da bi dal polovico "pede", da bi bil na njegovem mestu, kar pomeni, da mora imeti precej dober okus o pravih ali ničvrednih poljubih. Hudobec Anton Brnjač, vojni komisar, bi bil dober, ko bi imel več vaj. Predstavljal ga je g. A. Komar. Poštenost me sili, da opustim vse druge osebe, Ježa z njimi vred, to tudi iz krščanske ljubezni. G. Gro-boljšek, kot vedno, je tudi tu povoljno igral ulogo junaka-strahoipetca. Rekel sem, da ne bom pisal o njemu, pa ga v isti sapi hvalim. No, vsak ima svoje napake. Zabaval me je z njegovo korajžo. Izmed vseh prizorov se mi je prvi najbolj dopadel. Razlog — že drugje naveden. Prizor v taborišču prostovoljcev mi je tudi ugajal. Naraven je bil tako, da sem se trenotno znašel v devetnajstem stoletju z njimi v taborišču. Eden piše novice iz bojne črte, drugi igrajo na karte, tretji pa se čese, ker ga uši jedo. Tako naravnih prizorov, kot je bil ta, še nisem videl na našem odru! Ako bi rad solze pretakal, bi to lahko v precejšnji meri storil v prizoru, ko Lavra v svoji spalnici umira. Zamanj ste iskali mojo destruktivno kritiko. Kje neki leži sirota? Napisal jo nisem v drugem delu zato, ker ako bi jo, bi jim dal priliko odstraniti nedostatke. To pa pomeni, da bi se nas v bodoče zopet mučilo s to igro. Leži torej v uvodnem paragrafu. H koncu naznanjam tužno novico, da se je nekdo dal vporabiti s tem, da je spisal proti meni nekaj takega, da mi je tla spodneslo in zmanjkalo sape, zato odgovorim na njegov učeni članek drugi teden. Ob tej priliki bom podregnil tudi malo v netolerantnost, ki vlada napram dobroželečim kritikom. Joseph A. Siskovich. Moskovska cenzura. "Novi Svijet" poroča, da je dobilo ameriško komunistično časopisje nalog priobčiti kritiko Trockije-ve knjige, in sicer kritiko ki jo je objavil poseben biro moskovske internacionale. Trockijeve knjige pa ne sme priobčiti, niti ne navajati drugih citatov razen teh ki jih navaja originalna kritika. Temu lahko pravimo cenzura, ako je nam dovoljeno. Kdor hoče biti socialist ne samo po imenu, ampak tudi po znanlju, se mora poglobiti v čitanje socialističnih listov Ln knjig. Socializem ni vera. Socializem je znanje! Ameriški Družinski KOLEDAR LETNIK 1925 je knjiga, ki bi jo moral citati vsak delavec v tej deželi, zmožen slovenskega jezika. CAS >» j e d i n a slovenska leposlovna revija v Ameriki. Čas prinaša lepe povesti, koristne gospodai-ike in gospodinjske nasvete, tnanstvene zanimivosti, podn-Jne, narodu potrebne razprave In mične slovenske pesmi. Izhaja mesečno in stane samo $3.00 na leto, pol leta $1.80. PoSiljatve naslovite: "CAS" 1142 DaOa« Rd., N. E. Cleveland, Ohio. PRIDITE ■ IZ " SEVERA PRIDITE K NAM... PRIDITE IZ ZAPADA Varna banka za vlaganje vaših prihrankov. Ako hočete vložiti ali pa sigurno investirati vašs prihranke. Izposoditi si denar pod ugodnimi pogoji na vaše hiše in posestva. Poslati denar v Jugoslavijo aH v druge evropske države. Kupiti si parobrodni listek za katerokoli prekomorsko črto. Ako potrebujete nasveta v denarnih zadevah, naša pomoč vam je zagotovljen uspeh. TORAJ, ZGLASITE SE na banki priznani po vseh Združenih državah. KASPAR AMERICAN STATE BANK varna in konservativna banka. 1900 BLUE ISLAND AVE. vogal 19ste ceste CHICAGO ILLINOIS PIRDITE IZ___ JUGA PRIDITE IZ VZHODA Solnčni mrk dne 24. januarja. časopisje obširno poroča, da se bodo solnce, luna in zemlja združile zjutraj na dan 24. januarja in pokazale gotovim delom Severne Amerike koliko glori-"oznosti lahko pokaže narava. Popolen mrk se bo zajel približno 120 milj od Dulutha, Minn., kjer bo že vzhajajoče solnce zamrknjeno. To bo povzročilo pre-cej nagajivosti petelinjemu rodu, ki po navadi naznanja približajoče se jutro s svojim petjem. Trinerjevo urenko vino je zelo zainteresirano v tem mrku, kajti to imenitno zdravilo zatemni slavo vsem drugim želodčnim zdravilom na ameriškem trgu. Svedočbe in pohvalna (pisma prejemamo vsak dan. "Boyd, Wis., 21. dec. Jaz sem stalni odjemalec vaših izvrstnih zdravil, j os. Zais." "Harleigh, Pa., 22. dec. Trinerjevo grenko vino je zelo dobro zdravilo. Paul Smieth." "Minneapolis, Minn,, 23". dec. Jaz stalno rabim Trinerjevo grenko vino in sem pronašel, da je izvrstno zdravilo. Bronislav Bachul." Nič ni boljšega, ako imate slab apetit, zaba-sanost, pline, glavobol ali pa druge želodčne nered-nosti. Ako ne morete dobiti tega zdravila, ali pa Tri-nerjevega Cough Sedative, proti prehladu pri lekarnarja ali trgovcu z zdravili v vaši okolici, potem pišite naravnost na Joseph Triner Company, Chicago, 111. NA PRODAJ. Dva akra zemlje ob C. B. & Q. železnici. Dva bloka od postaje. Cena $1,500. Za več pojasnil pišite na: P. URBANC, 2911 N. Talman Ave., Chicago, 111. SOGIALISTIGNI KLUB st« 232) J« S. Z• barberton, o. priredi v soboto zvečer dne 24. januarja s sodelovanjem pevskega odseka PLESNO ZABAVO Cenjeno občinstvo iz Barbertona in okolice vabimo da nas poseti ta večer v obilnem številu. Poleg tega da nastopi pevski odsek z ubranim in lepim petjem, bo tudi izvrstno preskrbljeno za tiste, ki se radi sučejo, namakajo suha grla, ali pa polnijo prazne želodce. Za vse to bo skrbel zato izvoljeni odbor. Vstopnina je samo 25c za osebo. Otroci pod 16. letom so vstopnine prosti. Na veselo svidenje dne 24. januarja! 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avenue CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer: v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. FRANK MIVSEK 924 McAlister Ave. se priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peska. Phone 2726 Waukegan, III. BARETINCIC & HAKY POGREBNI ZAVOD T 1 t t i ? T ♦X* 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. £ VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. * Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. NA PRODAJ štiri stavbišča (lote) blizu Riverside. Cena $500.00 za stavbišče. Proda se vse skupaj ali pa vsako posebej. Pri nakupu plačate malo svoto takoj, ostalo na mesečne obroke. Za nadaljna pojasnila pišite na: P. URBANC, 2911 N. Talman Ave., Chicago, 111. USTAVITE KAŠELJ TAKOJ; VZEMITE i SEVERA'S COUGH BALSAM Pravi odpomoček — prijetno zdravilo — 25c in SOc. Severa's Cold and Grip Tablets povzročo takojšno odpomoč od prehlada. 80c,— Poskusite najprej pri lekarju § i---— i Severov Almanah 192S /a razpečavanje v lekarnah, ali pa od i W. F. SEVERA CO., - CEDAR RAPIDS, IOWA | viiniiHKiHiniiniiinnii^ oglašajte PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV V "PROLET ARCU"! "OGENJ" (Dnevnik desetnije) spisal H. BARBUSSE Najznamenitejia povest iz vojaškega življenja tekom zadnje vojne. Cena: Vezana $1.50; mehko vezana $1.10. Naroča se pri "Proletarcu". CENIK KJIG. VITEZ IZ RDEČE HUE. (Aleksander Duma« star.). roman iz časov francoele revolucije, 604 strani, broširana 80e, vezana v platno ................... VZOEl IN BOJI, {rtiče, vezana.. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in Srtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana............ ZAJEDALCL (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana ▼ plat-........................... ZA SREČO, povest, broširana.... ZAPISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana....... ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLOBJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore©), broiirana ...................... ZVONARJEV A HČL povest, broširana ....................... ŽENINI NAJE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, vezana ...................... JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. «▼• vezan ................ HL vezan ............... IV. «r. vezan ................ V. *v. vezan ................ VI. zt. vezan ................ PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, is fran«o*fino preval L Hribar) 1.25 1.60 .66 .76 1.76 .45 1.00 1.50 .40 .66 .30 1.26 2.00 1.60 1.50 1.26 1.00 1.00 1.00 Nadaljevanje * 2. strani. MLADA POTA, (Oton Znpan&J), pestmi, trda vezba.......... .76 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana ...................... M PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- breeht), trda vezba...........60 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janke Gla- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Iran Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do moderne, (C. GolaT), vezana...............1.20 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poeizije, broiirana.......05 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- beljak), broširana ............60 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana ............ .25 ŠLEZKE PESMI, (Peter Bezrui), trda vezba...................60 TRBOVLJE (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broiirana 50c; vezana.................76 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zu-paniii), pesnitve, broiirana.....40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana . . . .60 BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), veaana.........76 ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broiirana ..........................26 DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanja .........................30 GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. .00 GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... .00 KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .76 JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana...........75 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................76 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušiž), iala v treh dejanjih, broširana...................36 NOČ NA HMF.L.TNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................... .35 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................75 ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................85 ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50 SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana..... .75 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JB RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... M ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00