Vloga in mesto medicinske s,estre Dr, Marj an Ahčin Na občnem zboru društva medicinskih sester Slovenije dne 24" aprila je ,spregovoril tudi direktor Centralnega hi- gienskega lZavoda dr. Marjan ,.AhčinlO delu invlogi medi" cinske sestre v sodobnem zdravstvu. V naslednjem prina" šamo izvleček njegovih 'izvajanj: V imenu Glavnega odbora RKS in v svojem imenu yas prav pris.rčno pozdravljam z željo, da bi današnje :lJborovanje obrodilo v Vašem bodočem delu čimveč uspehov. Rad bi Vam pavedal nekaj o vlagi in mestu medicinske sestre in svaje misli navezal na ta, ka'r je tovarišica predsednica nakazala v svajem referatu. MiJslim, da je prav v sedanjem obdobju našega družbenega razvoja še posebno važno, da svaje dela vskladimo z mzvojem družbenih odnosov in še posebej z razvojem družbenega upravljanja v zdravstvu, ki se vse bolj po- glablja in dobiva oblike pravega IjudJskega samoup.ravljanja. To se ne omejuje več samo na zdravstvene zavode, temveč prehaja čedalje bolj na teren, med široke množice delovnih ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in dajati tu di po- bude pri reševanju idravsltvenih problemov. Pri tem jim je seveda p'Otrebna pomoč zdravsrtvenega osebja, 'zlasti medicinskih sester, ki jih morajo nepre~ stano učiti in usmerjati, in še posebej pomoč Rdečega križa. Vse to se sicer na terenu že razvija na široki fronti, naloga medicinske sestre pa je, da bo znala metodo dela vskladiti z razvojem in ga s tem pospešiti. N.a zdravstveno clejavnost in metodo delaodločilno vpliva družbena ureditev, ki v veliki meri določa tudi ob·seg dela in njegovo usmeritev. Zato je nujno potrebno, da medicins:ka sestra budno spremlja razvoj demokratizacije pri nas, družbeno upravljanje v zdravstvu in družbene odnose na splošno, ker bo sicer nujno prišla v navzkrižje z našo stvarnostjo in našo družbo. . Razen tega slta odločilna še dva činitelja: to so dognanja sodobne medi- ~cinske znanosrti, ki si jih mora medicinska sestra sp,roti prisvajati in uporab- ljati, in okolje, v katerem dela. Okolje je v prvi vrsti človek in zgodovinsko pogojena srtopnja v njegovem malterialnem in kulturnem razvojů. Družbeni odnosi, znanost, gospodarsrtvo in kultura,vse to je v nenehnem razvoju in sili tudi medicinsko sestro - kot vsakega državljana - da se Ta'zvija kot član družbe z določeno ureditvijo, da spremlja ra:zvoj znanosti in upošteva obsto- ječe možnosti na določenem POdTOČjUdela. Zapletene naloge, ki iz tega iz- hajajo, zahtevajo povsem nov lik medicinske sestre, z a h t e va j o s a m o - s t o j n ega, š i r o k o i z obr a ž e IIega s ode I a v c a o b z dra v n i k u. Kot povsod v naprednem svetu, sta se še posebej pri na,s v naših posebnih družbenih razmerah vloga in mesrto sestre bistveno spremenila O'ziromase še spreminjata, ker je ta proces, ki mu nasprotujekadicija. Prej 'za medicinsko sestro ni bHo p,ravega mesta v bolnicah, ker so se ternu uspešno upirale redov- nice, v ambulantah je bila njena dejavnost omejena, patronažno delo pa je bilo šele v povojih in čes,to celo nezaželeno. Novavloga medicinske sestre si 1e počasi utira pot. Na žalost moramo ugotoviti, da je prav pTi zdravnikih še malo razumevanja za to, včasih celo odkrit odpor in podcenjevanje, čeprav je sesrtra izredno važenstrokovnjtivno pogojeno, smo pre,šli na družbeno upravljanje, ki se na nekaterih področjih druŽJbene dejavnosti uveljavlja hitreje, na drugih ,počasneje. To pom:eni,da ,državna oblast odmira tu hitreje, tam bolj počasi in da jo post0- poma 'zamenjuje ljudsko samoupravljanje. V procesu decentralizacije jez ministrs!tva za 2ldravstvo kot republiškega foruma državne uprave prešlo vedno več pristojnosti na ljudske odbore, poverjeništva pa so zamenjali sveti za zdravstvo kot organi družbenega upravljanja. Upravljanje Zidravstvenih za- vodov je prešlo od svetov na upravne odbore, ki jih upravljajo v imenu državljanov in jim za svoje delo tudi odgovarjajo. Že dosedanji uspehi so lepi, saj je demokratizacija sprostila iniciativnost delovnih ljudi in močno pospešila oblikovanje zdravstvene zavesti. Z ustanavljanjem komun bo razvoj demokratlzacije še hitrejši, ljudsko samoUlpravljanje pa poglobljeno. In prav V zdravstvu so podane za to' naj- večje. možnosti, ker so za ljudi najbolj oprijemljive, najbolj neposredne. Še bolj kot doslej bo treba 'sprostiti iniciativnost ljudi na terenu, na vasi, v kolektivih, gospodarskih organizacijah. S pomočjo zdravstvenega osebja, zlasti pa naše medicinske ses1tre, bo .treba smotrno! organizirati aktivno delo za izboljšanjezdravstvenih in higienskih razmer, za mobilizacijo materialnih sredstev in moralnih sil. Gre za to, da delovni človek tudi na tem področju družbene dejavI?-osti preneha s tradicionalnim pasivnim sprejemanjem in se spremeni v aktivnega UlS1tvarjalca,ki bo znal najti sredsrtev in načinov dela, ne da bičakal samo na pobudo od zgoraj. S tem se bo tudi na vasi izobliko- vala nova zavest Vizajenmega ustvarjanja in vzajemne samopomoči. Z zadovoljstvom lahko rečemo, da se taka dejavnost na terenu že razvija in da se kažejo uspehi, rponekod večji, drugod manjši, 1e da manjka prave sistematične organiziranosti. Poudariti moram, da prav na tem področjudeluje Rdeči križ Slovenije kot mobiHzator ljudstva s tem, da neposredno izvaja razne akcije, jih orga- nizira ali pa 'daje zanje pobudo. Uspehi 1'30 - ponavljam - veHki 'in spodbudnL Naj omenim samozdravstvenoprosvetne tečaje ženske mladine, ki že začenja spreminjati zunanje lice naših naselij in življenjske navade v njih. Ali pa njegova prizadevanja na področju epidemiologije, ki se. ne razodevajosamo v Ipomoči javni 2Jdravstveni službi. Tu nastopa Rdeči križ kat prosvetitelj, ki neposredno pomaga odstranjeva1i izvore kužnih bolezni. Najbalj je ot~pljiv napredek pri malih asanacijah. V pičlih treh letih se je posrečilo razgibati teren tako, da je ta dejavnost zajela vso Slovenijo. Prav tu imamo prepriče- valen dokaz, kako je mogoče mobilizirati lokalna sredstva in síle v prid skup- nosti, saj je razmerje centralnih dotacij Rdečega križa in CHZ nasproti kra- jevnim prispevkom v denarju, materialu in prostovoljni delovni sili 1: 5. Imamo pa 'že danes rprimere, ko vasi ne prosi drugega kot tehnično-lStrokovno pomoč. Tako razgibanost je Rdeči križ dosegels tem, da je iniciativo prenesel na ,teren. Dal je pobudo za usrtanavljanje okrajnih in vaških odborov za asa- nacijo in zdaj ti sami priJpravljajo programe za izvedbo teh del. Teren je zaživel in si že sam zastavIja naloge! Te naloge pa imajo tu di svoj zdravstveno vzgojni pomen, 1'30 konkrertna zdravstvena vzgoja. Vloga Rdečega ,križa se je v primeri z vlogo te organizacije v predaprilski Jugoslaviji bistveno spre- menila. Naši druž!beni odnosi terjajo novó vsebino, nove oblike dela in tu di 69 nove naloge, med 'katerimi je vzgoja ljudi za samostojno reševanje zdravstve- nih zadev na terenu gotovo najvažnejša. In vloga medicinske sestre v naši stvarnosti? Medicinska sestra - in seveda iudi drugo zdravstveno osebje - bi morala že po značaju svojega poklica bitičlan Rdečega križa, te humanitarne organi:zacije, ki ima pri nas takoširoko torišče dela. Morala hi podprett njeno delo z nasveti odborom in neposredno pomagati na terenu ter se zavedati, da je zdravstvena dejavnost sicer svojstvena, vendar pa le del naše družbene dejavnosti, ki mora biii s celoto vedno povezana - tako, kot ,se zdravstvena problematika ne da iztrgati i:z celote, ker se živo prepleta ,z gospodarskimi, socialnimi, prosvetnimi in drugimi problemi. Medicinska sestra na terenu je neprestano v sltiku z ljudmi, živi 'z nji:mi in ima torej največ možnosti in prilike, pa tu di dolžnos,t, da po- maga oblikovati njihovo 'zdravstveno zavest in da dela za zvišanje higienskte ravni na vasi in v mesrtu. Tudi v mestu. Priliv prehivalstva z dežele v mesto je bil po osvohoditvi zaradi nagle'ga razvoja industrije ogrOlnen in bo tu di v prihodnje lše velik. Ti ljudje so prišli s i>v'ojiminavadami in razvadami iz lagodnega življenjskega tempa v popolnoma novo okolje, v nov način dela in življenja. Res pa je, da se človek, presajen iz tradicionalnega okolja v nove razmere, ne more prilagodi,ti čez noč. Kakor je to nujen pojav,. vendar ne- dvomno vpliva na človekovo telesno in duševno. območje. Zato mu je tu di v teh primerih treba pomalgati z nasveti, da seškodljive posledice vsaj omi- lijo, če se že ne dajo odpraviti. Na medicinsko 'ses,tro gledamo danes kot na samostojnega, široko izobra- ženega in razgledanega zdravstvenega delavca, ki spremlja naš družbeni razvoj, proučuje neposredno na terenu vzroke obolevnosti in smrtnosti, sve- tuje in pomaga reševati konkretne naloge. Res je, medicinskih sester je še premalo, posebno jih manjka na deželi. Toda sestra ima na tisoče aktivistov Rdečega križa,' ki so opravili razne tečaje - zlasti tečaje za žensko mladino - in 80 voljni delati, pa tudi delajo. Medicinska seska bi jih moralél med seboj povezovati, usmerjati njih delo, jim 8vetovati in skrbeti za iZlpopolnjevanje njih znanja. Morala bi postati n~kakšna matica med množico usposobljenih in dobrovoljnih tovarišic in preko njih hi bila tako rekoč vedno prisotna v vsaki vasi in skoro Isleherni hiši svojega ,področja. Razen tega, da bo imela pri svo- jem deluveč uspehov, bo medicinska sestra lahko 'zelo aktivno pospešila razvoj ljudskega samoupravljanja in vzajemno reševanje nalog. Imela bi lahko redne razgovore z aktivi Rdečega križa, kjer bi izmenjavala izkušnje, pretresla z njimi probleme, 'pregledala opravljeno délo ,in jim dajala napotke. Ta,ko bi se tudi pri njih' izoblikovala zavest, cla so na področju zdravstva pomemben družbeničinitelj. . ·Pri tem pa ne gre ,za to, da ·,bi začeli propagirati angleške klozete in podobno,če paše vodovoda nimamo. Tole za primer. Ne smeli hi torej obre- menjeva1ti ljudi s pretežkimi nalo,gami, ne cla bi upoštevali objektivne razmere. Gre predvsem za to, da :začnemo reševati velike naloge osebne higiene, higieno stanovanja in okolke hiše, dvorca, hleva, da začnemo uvajati pravilno in smotrno prehrano, da se začnemo organizirano boriti proti osnovnim pojavom zaostalosti i,n se pri tem opremb na same množice. Da se borimo za odpravo vzrokov raznih bolezni, pojavov hipo- in avHaminoz, za higiensk'i režim nosečnice, pa najsi bo v hrani ali načinu življenja: oboje je lahko usodno že za nerojeno b1tje, v veliki meri pa tu di ,za novorbjenčka, kot nam kaže visoka 70 umrljivost dojenčkov ob porodu in prve mesece po porodu. Tudi pojavov letnih drisk, ki imajo največkrat svoj vzrok v nečistoči, ne kažezanemarjati. Delo medicinske sestre se torej ne omejuje samo na nego dojenčka in na posvetovalnico za mater in ot,roka, temveč sega dalje v naselje, v družino in njeno okolje. V medicinski sestri gledamo borca za izboljšanje zdravstvenih razmer, zdravstvenega vzgojitelja v besedi in dejanju, ki se pri svojem delu opira na ljudstvo in zna pritegniti k sodelovanju zlasti aktive Rdečega ,križa na vasi, v mestu in tovarni. Medicinska sestra stopa v žarišče naše pozornosti kot izredno važen 'činitelj, ker bo v rpoglobljeni dejavnosti lahko našla in raz- vila nove oblike dela, pridobljene Izkušnje pa koristno uporabHa pri svojem bodočem delu. Terensko mediónsko sestro postavljam na prvo mesto, ker se pretežni del zdrav'stvenih problemov rešuje na terenu samem tako, da se spreminja okolje in njegov V'pliv načloveka. Od tod tu di poudarek ha dru7Jbene organizacije in njihovo dejavnost na terenu, v prvi vrsti pa na vlogo Rdečega križa. V bolnicah in ambuUmtah se individualno zdravijo posamezniki, pri ka- terih 'so posledice kvarnega Vipliva okolja na duševno ali telesno zdravje po- stale očitne. Seveda manost še ni vsega dognala, vendar lahko trdimo, da gre večidel za pomanjkljivo zdravstveno službo in nízko zdravstveno zavest. Zato se tu di trudimo, da bizdravstvo čimbolj približali terenu in prebivalstvo čimbolj na široko pritegnHi k aktivnemu sodelovanju,' skratka, cla bi to postalo del družbene dejavnosti. Ce bi si naša zdravstvena politika zastav,Ha cilj, da bi g,radm samo nove bolnice in ambulante, teren pa rpustili vnemar, bi bilo teh 'zavodov vedno premalo. Z delom na terenu pa !smo že doslej uspeli, da n. pr. trahoma pri nas dejansko ni več, cla srno na najboljši poti, da spolne bolezni prenehajo biti problem, in da srno z asanacijami odstranili vrsto žarišč čreves~ih nalezljivih bolezni itd. Vse to v kratkem času. Seveda sem daleč od tega, da bi podcenjeval pomen in 'potrebo zdravstve- nih zavodov, bolnic, ambulant in zlasti dispanzerjev. Tudi v teh zavoclih je postala medicinska sestra izredno važen činitelj, seveda skladno z okoljem, v katerem dela. Najprej nas zanima njena kultura srca in ali so njeni odnosi dq bolnika kulturni, človeški. Upoštevati moramo, da pomeni večina obolenj, zlasti resnejših, za bolnika hkrati duševni pretres. Pri dolgotrajnejših in hujših boleznih, kot sta n. pro tuberkuloza aH rak, bolnika za daljšo dobo iztrgamo iz njegove sredine, v kateri je vajen živeti, iz družine, iz delovnega kolektiva. Naenkrat se mu spremeni .življenje, bolezni se pridruži novo okolje, ki lahko vpliva nanj izredno hladno in mu povzroča neugodje in strah. Mnogi med njimipostanejo kasneje nevrotiki. Težko se kasneje zopet vživljajo v drUŽJboin njene odnose, težko dobe veselje do dela; težko se jim spet povrne zavest zdravja. Tu nastopi sestra, ki v bolnici lahko ustvari toplo,človeško ra'zmerje do bolnika in s tem znatmo ublaži neugodni vpHv novega okolja nanj. Tako nastajajo odnosi, katerih središče je medicinska sestra: na eni -strani zdravnik,na drugi bolničarka in bolnik, v sredi medicinska sestra, ki bedi nad bolnikom in njegovim počutjem. So sestre, ki pravHno pojmujejo ob0- lenja, ki vedo, kakšne so posledice za osebnost bolnika, ravnajo z njim kul- turno, 'človeško in mu znajo vrniti voljo do življenja, mu pomagajo najti pot nazaj v družbo, ki se ji je bil odtujil. Takega lika medicinske sestre prinas na splošno še nimamo, treba jih bo za to šele usposobiti in 'V'zgojiti.Z laizacijo zdravS'tvenega osebja smo vnaših bolnicah prelomili s fataHzmom, na žalost 71 pa še nismo prelomili z nedialektičnim obravnavanjem človeka in njegove osebnosti, ki je najčešče niti ne upoštevamo, ker gledamo v njem le skupek ol'ga:novin rezultat raznih fi.zikalno-kemičnih procesov. Tako si dajemo op.ravka s »primeri«, mogoče celo z »interesantnimi primeri«, obravnavamo jetra in želodec, mehur in vse mogoče organe, samo človeka kot celoto srno prezrli, pozabili na njegovo psihosomatično enovitost. Ne samo, da ne oboli en sam o1"gan,ne da bi bilo prizadeto harmonično delovanje celotnega organskega sistema, ampak taka obolenja večinoma vplivajo tudi na duševno območje človeka in tudi to ubranost lahko prizadenejo do take mere, da pride do resnej:ših bolezenskihSIPrememb. Zelo pogosto pa je celo obratno, da se motnje na duševnem pod:r;očju očitujejo na tem ali .onem organu, ki ga zdravimo. S tem pa nevrozo Hksiramo tudi na organu, namesto da bi zdravljenje usmerili na njen izvor v duševnem območju. Kakor slišimo iz prakse, je takih primerov menda celo več ·kot obolenj orga1liSkegaizvora. V na,ših zavodih je precej splošen pojav, da obravnavamo človeka knt »primer«, iztrgan iz njegovega okolja, iz katerega p'rihaja in kamor se vrača. Vendar pa vemo, da sta človek ÍJnnjegovo okolje med seboj neločJjivo povezana in da v dobrem in slabem pomenu vplivata drug na drugega. Brez upošteva- nja te eno'vitosti ni mogoče odkriti pravih bolezenskih vzrokov, ne dajati ustreznih navodil, pa tudi ne doseči pravih trajnej.ših uspehov. Res, da srno čitali v naših s,trokovnih listih prav lepe tovrstne razprave, vendar jih praksa preklicuje, ker ni v skladu z besedami. Zato so O'stale deklaracije. Na ža10st se tu di mladi kadri v,zgajajo s takimi zaostalimi metodami in naziranji, da se navadijo obravnavati človeka predvsem kot fiúkalno-kemični sklop orga- nov. Mogoče je to najbolj očitno pri tuberkuloznih bolnikih. Ze sama diagnoza je začloveka hud duševni stres. Če je bolj razgledan, se !zaveda, da je postal nevaren okolici, družini, vidi pred seboj hude posledice in včasih tudi l:!ližanje smrti, čeprav to ni utemeljeno. Iz vajenega okolja pride v bolnico ali sana- torij, med same ÍJstov,rstnebolnike raznih stopenj, je duševno nezaposlen, po- gosto ne vidi pred seboj prave bodočnosti, ne ve, kje bo dobil zaposlitev in kakšna bo, navadi ,se na brezdelje. Medtem ko ga zdravimo telesno, se njegova duševna struktura spreminja v nevrotični smeri aH celo v psihozo. Namesto da bi ga skušali takoj spočetka duševno uravnovesiti in mu pomagali, da se pra- vočasno vključi v družbo, :zdravimo le njegova bolna pljuča. Tako objektivno pomagamo ustvarjati kasto tuberanov, pri katerih je neVI10zafiksirana. Potem pa se čudimo, da imamo toliko asocialnih. bolnikov ali prebolevnikov. različnih stopenj tja do ~iminalnih. Seveda se potem vprašujemo, kam z njimi in kakšni zavodi so nam potrebni. Vendar v tem ni rešitev vprašanja, vsaj v pretežni večini primerov ne. Rešitev je v pmvočasnih psiholoških vzgojnih prijemih, brž ko je bolezen odk,rita, v primerni telesno-duševni obremenitvi v času zdrav- ljenja in pravočalsna skI1b za zaposlitev bolnika po odpustu. Podobno je z ne:zgodami. Največkrat je duševni stres ponesrečenca hujši in ima zanj nevarnejše posledice kot telesna poškodba, posebno kadar gre za mladoletnika. Tako obsežna in kočljiva problematika se razumljivo ne da izčrpati v kratkih obrisih. Hotel sem jo le nakazati, ,srečavate jo pa lahko vsak dan pri svojem delu. Morali se bomo potruditi in usposobiti, da .bomo znali reševati tudi teprav .tako važne naloge in da bomo pri delu v zdravstvenih zavodih upoštevali tudi družinsko in socialno po\l'est (anamnezo) obolelega, ne pa samo 72 povest njegovih telesnih ibolezni od rojstva naprej, pa še to več aU manj šabloIlJsko. Če na kratko povzamem, kar sem povedal, vs41ja pred nami nov lik medicinske sestre:zel0 samostojen zdvavstveni delavec ob zdravniku, ki z živim zanimanjem spremlja razvoj znanosti in druŽlbenih odnosov, v zdravstvu širok~ ra~gledan in dobro podkovan, psihološko in pedagoško usposobljen, S sodobnimi pogledi na zdravstvo in visokih etičnih in splomo človeških kvalitet. To naj bi bil hkrati zdravlstveni, vzgojni in socialni delavec, ki mora dobro poznati našo družbeno stvarnost, ,če naj se znajde v njeni Izelozapleteni problematiki, ker mora sicer nujno priti z njo v navzkrižje. Mi vsi pa srno se dolžni boriti, cla se bo tak lik ostvaril in uvelj,avi1. Prav zaradi i:zredno važne vloge medicinske sestre na terenu se moram nujno dotakniti vp.rašanja ustrezne materlalne stimulacije. Ona dela v veliko bolj nepovoljnih r,azmerah kot sestra v zavodu. Imamo primere, da je njena dodatna plač a rňanjša kot v ,zdrav8tvenem zavodu, čeprav 80 njeni fizični napori mnogo večji~ delovno območje mnogo ,širše, saj mora ob vsakem vre- menu in pogosto brerl prometnih sredstev opravljati svoje delo, pešačiti kilo- metre in ;kilometre ter živeti v neugodnih osebnih razmerah, večinoma daleč od kulturnih centrov. Kljub ternu lahko rečemo, da najbálj požrtvovalne vztrajajo pri svojem pioninskem delu in prav te so materialno zapostavljene. Zato niso redki primeri, da sestre zapuščajo teren in odhajajo vzavode. Na drugi strani pa ,soponekod zaradi samofinansiranja potegnili patronažne sestre s terena v ambulante in tako oslabili patronažo. Marsikje bi lahko dobra bol- ničarka nadomestila medicinsko sestro v ambulanti. Treba se bo boriti tu di za to, da bi medicin:sko·sestro razbretnenili administracije, ki je z njo ponekod tako preobložena, da ji ne preostaja časa za delo na terenu. PredVlsem pa bo treba poskribeti za boljše nag,rajevanje terenske 8estre. Ko že govorimo o patronaži, naj povem nekaj besed o tem vprašanju, ki postaja vedno bolj áktualno. Včeraj je imela sestra Múskova o tem dober referat. Gre ,za vprašanje mono- aH polivalentnosti v patronaži,z drugimi bese- dami: aH speciaHzirana 'sestra ali splošna. Osebno sem mnenja, da bo nekakšna specializacija potrebna, če pomi8limo na medicinsko sestro v bolnici na raznih oddelkih, mo,rda v laboratorijih ali večjih ambulantah.Sem pa prepdčan, da je specializacija v patronaži lahko samoškodlji,va, k~r enotno problematiko umetno razbija. Saj vemQ, da so osnovni vzroki raznim boleznim in okvaram večinoma skupni, to ISOnizka zdravstvena zavest, splašna zaostalost, praznoverje itd. Proti tuberkulozÍ se n. pro ne moremo uspešno boriti v protituberkuloznih dispaIlJZerjih, če ne bomo hkrati ljudem pomagali, da si smotrno uredijo pre- hrano, sanirajo prenatrpana in zaprašena stanovanja, se oprimejo higienskih življenjskih navad in odpravijo razne vzroke, ki slabijo odpornost človeka. Vse to je prav tako važno pri ,zaščiti matere in otrok, re'Q'matizmu itd. Medicinska sestra v patronaži mora imeti vse to pred ·očmi. Kaj naj na- pravi n. pro v protituberkulozni patronažni službi,če enkrát ali dvakrat na leto obišče Ibolnika in da njemu in njegavi neposredni okolid nekaj napotkov. V'2\rokovtUlberkuloznih obolenj s tem ne borno odpravili. AH pa pri revma- tizmu. Problema revmatoz ne bomo rešili v bolnicah alr 2Jdravilnih kopališčih. Reševati ga bomo začeli pri dojenčku in v njegovem okolju, pri njegovi pre- hrani, či8toči, naČÍnu oblačenja, sončenja itd. Pogostna obolenja srednjih ušes, 73 ohnosnih votlin, črevesnih infekcij v ranem detinstvu so zametek tega kom- pleksa, kasneje pa kot posledka akubli revmatizem s komplikacijami na srcu, ledvicah in tako naprej. Medicinska sestra, ki bi se omejila samo na nego dojenčka in njegovo ;prehrano, ne more doseči večjih uspehov, če ne bo upo- števalaše vseh drugih ,činiteljev. Ne bom ponavljal. Pa vzemimo še sest'ro v indurstrijlski patronažni službi. Ona mora.zajeti delavčevo okólje doma in na delovišču in ga mora pomagati spremeniti. Zato bo morala obvlaaati celotno zdravstveno higiensko problematiko! Sedaj pa imamo patronažo za zaščito matere in otroka, ginekološko in protituberkulozno patrqna'žo, zahtevamo jo proti alkoholizmu, pripravlja se industrijska, zahtevamo socialne delavce in morda še kaj. Cela vrsta ljud} bo ob~skovala drug za drugim domove, vsak zase bo obravnaval umetno razbite probleme ~n v,znemirjal ljudi, ki se bodo temu upravičeno uprli. O tem bo treba resno razmisliti. Osebno sem prepričan, da cepljenje, specializacija v patronaži lahko samoškoduje. Prav resno se bojim, da bomo napravili iJstonapako kot I'ri zdravnikih, ko je izginil dober, sp16šno razgledan hišni zdravnik, ki je poznal 'človeka, njegov telesni in duševni ustroj in nje- govo okolje že od rojstva. Zato pa je imel tu di lepe uspehe. Kar potrebujemo, je dobra, široko razgledana, temeljito podkovana 'splo.šna medicinska sestra na terenu, ki bo živela med ljudstvom in z njim in ki bo hkrati zdravstveni in vzgojni delavec. Pri tem se bo morala - ponavljam - nujno opirati na ljudstvo, na naše družbene organizacije in pritegniJti k sodelovanju vse, ki so rade volje pripravljeni sodelovati. Sama tega medicinska sestra ne bo zmogla. Še nekaj besedi o Protiletalski ·zaščiti. Ne dvomim, da Vam je prva pomoč tudi pri Protiletalski zaščitiznana in še marsikaj, kar je s tem povezano. Zato se mi ne zdi prav nič važno, da morate tudi ve opraviti izpite, ki Vam gotovo. ne delajo preglavic. Važno pa je po mojem mnenju, da medicinska sestra vnese v to nekaj novega, kar terja od nje znanja in iznajdljivosti, sposobnost za improvizacijo in organizacijo. Znano Vam je, da 150 po prvi svetovni vojni spremenili vojno taktiko in začeli napadati nezašiČiteno civilno prebiva18tvo v zaledju. Pri tem pra'V gotovo niJsoimeli samo tega namena, da bi uničili strateško važno indu- strijo in prometna sredstva, temveč so hoteli hkrati dezorganizirati in demo- ralizirati dvilno prebivalstvo. Že proti koneu prve svetovne vojne 8mo imeli nekaj takili poirzkusov, ,čep,rav šele »skromne« začetke. V vseh vojnah poslej se je to nadaljevalo in dobilo strahotne oblike v drugi svetovni vojni, ko je fašizem proglasil tako imenovano totalitarno vojno. Prve atomske bombe na koneu vojne in nadaljnji ra:z'Vojtega strašnega orožja '50 za nas resen opomin, da ne kaže zanemarjati zaš'čite civilnega prebiva1stva v zaledju. Najboljša obramba proti atom8kemu orožju je seveda v tem, da se prepove njegova upo- raba. Za to se tudi borimo in :z nami vse napredno člo'Veštvo, saj danes človek ne obvlada več sproščenih jedrskih 'sil. Protiletalska zaščita ima svoj smoter, pa še velik. Gre za to, da se že v mimi dobi psihološko pripravimo na možnost napadov iz zraka, da biv resnem primeru kolikor mogoče preprečili preplah in brezglavost. To je naš najhujši sóvražnik, ke·r ustvarja zmedo, demoraHzira ljudi in po nepotrebnem veča število žrtev. 74 ~oma a pri izvrševanju svojega re, kot svoje najožje sode- no tu di v glasilu za medi- la in v svetu. la organizacija, ki si pri- i-nesreče, ki zadevajo čIo- ;a smoter delajo vsi, ki so Za medicinsko sestro je posebej važna preselitev mater in otrok iz večjih naselij v varnejše kraje. S tem je povezana cela vrsta organizacijskih, epi- demioloških, komunalnih problemov: kako čimbolje izvesti preselitev, pri tem pa pomirjevalno vplivati na otroke in matere, kako organizirati v novem oko- lju preskrbo s hrano in zdravo pitno vodo, kako preprečiti izbruh epidemij, kako .urediti higiensko odstranjevanje odpadkov in odplak itd. Z vsem tem smo se v povojni dobi še prav malo ukvarjali, imamo pa že izkušnje iz narod- noosvobodilnih bojev. Tudi na to bo treba misliti in medicinska sestra Ima skupno z družbenimi organizacijami - Rdečim križem, Društvom prijateIjev mladine, Zvezo ženskih društev Itd. - važno naIogo. Tako sem hotel v zelo zgoš'čeni obliki povedati, da moramo - in na kakšen način moramo - vskladIti svoje delo z iL'Jsledkisodobne medicinske znanosti, s sodobno zamislijo zdravstvene dejavnosti in z našim družbeno- političnim in gospodarskim razvojem. Iz tega pa izhajajo velike in hvaležne naloge za Vaše. društvo, predvsem da vpliva na vzgojo novih kadrov in na podiplomsko izpopolnjevanje sester, da ustvarimo tak lik medicinske sestre. Pri tem Vam žeHm mnogo uspeha. Glede na to, d~ programa nenehno o' lavce na terenu, mis cinske sestre o razvl Rdeči križ je ši zadeva, da prepreči veštvo z vojnami in se združili v organi2 Na pobudo Henryja Dunanta, ki je na svoje oči videI v bitki pri Solferinu leta 1859 grozote vojne in trpljenje ranjencev, se je osnoval v Ženevi poseben odbor za skHcanje mednarodne konference, ki naj bi rešila vprašanje gledé zaščite ranjencev, boljše organizacije prve pomoči, zaščite ter nevtralizacije sanitetnega osebja itd. Odbor petih je postal zametek, iz katerega se je kasneje razvil Mednarodni komite Rdečega križa in ki je utrl pot, da je leta 1864.bila sprejeta prva ženevska konvencija, ki jo je ratificirala večina takratnih držav. Leta 1899 je bila sprejeta druga konvencija o za'ščiti ranjencev, bolnikov in brodoIomcev na morju. lzkušnje prve svetovne vojne so pokazale, da je bila dotedanja zaščita vojnih ujetnikov nezadostna. Zato je bila Ieta i929 sprejeta tretja ženevska k,onvencija o izboljšanju ravnanja 'z vojnimi ujetniki in leta 1949 je bila izdana četrta konvencija, izdeIana v zaščito civilnega prebivalJStva. O osnutku te kon- vencije se je razpravIjalo že na konferenci leta 1934, vendar so bili napori Rdečega križa brezuspešni, ker so fašistične sile, ki so že pripravljale drugo svetovno vojno, bile tedaj močnejše. 75 mater in otrok iz večjih 'sta organizacij,skih, epi- ;vesti preselitev, pri tem ,ganizirati v novem oko- ~prečiti izbruh epidemij, Ddplak itd. Z vsem tem pa že izkušnje i2 narod- 1 medicinska sestra ima m, Društvom prijateljev Za medicinsko ses' naselij v varnejše kra demioloških, komunalr: pa pomirjevalno vpliv1 lju preskrbo s hrano 'kako ,urediti higiensk< smo se v povojni dob1 noosvobodilnih boj ev. skupno 2 ,<;lružbenimi I mladine, Zvezo ženskiJ Tako sem hotel , i, da moramo - in na kakšen način moramo ~dki sodobne medicinske znanosti, s sodobno z i in z našim družbeno- političnim in gospodarskim razvojem. )jz tega pa izhajajo velike in hvaležne naloge za Vaše. društvo, predvsem da vpliva na vz.gojo novih kadrov in na podiplomsko izpopolnjevanje sester, da ustvarimo tak lik medicinske sestre. Pri tem Vam želim mnogo uspeha. Rdeči križ V svetu in doma Olga Krajger Glede na to, da se organizacije Rdečega križa pri izvrševanju svojega programa nenehno opirajo zlasti na medicinske sestre, kot svoje najožje sode- lavce na terenu, mislimo, da je prav, če spregovorimo tu di v glasilu za medi- cinske sestre o razvoju in vlogi Rdečega križa doma in v svetu. Rdeči ·križ je široka, mednarodnačlovekoljubna organizacija, ki si pri- zadeva, da prerpreči ali v1sajv čim večji meri ublaži nesreče, ki zadevajo člo- veštvo z vojnami in elementarnimi nezgodami. Za ta smoter delajo vsi, ki so se združili v organizacij ah Rdečega križa. Na pobudo Henryja Dunanta, ki je na svoje oči videI v bitki pri Solferinu leta 1859 grozote vojne in trpljenje ranjencev, se je osnoval v Ženevi poseben odbor za sklicanje mednarodne konference, ki naj bi rešila vprašanje gledé zaščite ranjencev, boljše organizacije prve pomoči, zaščite ter nevtralizacije sanitetnega osebja itd. Odbor petih je postal zametek, iz katerega se je kasneje razvil Mednarodni komite Rdečega križa in ki je utrl pot, da je leta 1864 bila sprejeta prva ženevska konvencija, ki jo je ratificirala večina takratnih držav. Leta 1899 je bila sprejeta druga konvencija o za'ščiti ranjencev, bolnikov in brodolomcev na morju. Izkušnje prve svetovne vojne so pokazale, da je bila dotedanja zaščita vojnih ujetnikov nezadostna. Zato je bila leta 1929 sprejeta tretja ženevska konvencija o izboljšanju ravnanja 'z vojnimi ujetniki in leta 1949 je bila izdana četrta konvencija, izdelana v zaščito civilnega prebivalJStva. O osnutku te kon- vencije se je razpravljalo že na konferenci leta 1934, vendar so bili napori Rdečega križa brezuspešni, ker so fašisUčne sile, ki so že pripravljale drugo svetovno vojno, bile tedaj močnejše. 75 Prve tri konvencije so bile od svojega nastanka večkrat revidirane. Na diplomatski konferenci v Ženevi leta 1949 so bile sprejete vse štiri konvencije in so dobile veljavo 21. oktobra 1950. Konvencije je do leta 1952 ratificiralo 68 držav in je naša država glede na svoje ogromne žrtve v drugi svetovni vojni med njimi na drugem mestu. Prva nacionalna dmštva RK 80 bila ustanovljena leta 1863. Pravila dru- štev morajo biti osnovana na mednarodnih določilih Rdečega križa. Načela so: 1. Država, ki ji društvo prirpada, mora biti podpisnica Ženevske konvencije. 2. Društvo se ne sme osnovati v državi, v kateri je že kako društvo RK, ki je priznano .od Mednarodnega komiteja RK. 3. Društvo mora vlada ti,ste države priznati kot pomožni organ vpjne sanitete. 4. Nositi mora ime »Rdeči križ«. 5. Imeti mora 'znak: rdeči križ na belem pollu. 6. Imeti mora Glavni odbor, ki ga predistavlja pri drugih nacionalnih društvih. 7. Delovno področje društva mora obsegati vso državo. 8. V svoje vrste mora srprejemati vse državljan~ ne glede na politično prerpričanje, narodnost, vero, spol. 9. Izjaviti mora, da se bo v ~irnem času pripravljalo za človekoljubno službo v iPrimeru vojne. 10. Ravnati se mora po načelu moralne vzajemnosti in bratstva med na- rodi, ki druži vsa nacionalna društva Rdečega križa. ll. Izjaviti mora, da bo v,zdrževalo ZveZe z drugimi nacionalnimi društvi in Mednarodnim komitejem RK. Izven teh načel pa si lahko vsaka država prikroji društvo po svojih notra- njih razmerah in si izhere take organizacijske oblike, ki najbolj ustrezajo narodnim potreham in njegovim posehnostim. Za medsebojno pomoč, zlasti ob velikih in hudih nezgodah, kjer hi posa- .mezno nacionalno društvo le težko moglo pomagati, je hila leta 1927 v Ženevi ustanovljena .Mednarodna unija za pomoč. Vsako nacionalno društvo u8tanavlja tudi podmladek RK. Njegova naloga je, da mladino navaja k zdrav emu higienskemu življenju in razvija v njej smisel za sodelovanje in vzajemno pomoč ter bratstvo in prijateljstvo med' vsemi narodi sveta, zlasti med mladino. Leta UJl9 je bila v Parizu osnovana Liga društev Rdečega križa. Njen namen je: 1. Pomagati vsem nacionalnim društvom Rdečega križa. 2. Delati za izboljšanje ljudskega zdravja in 'preprečevanje bolezni. 3. Pomagati vsemu človeštvu, da se okorišča s pridobitvami medicinske znanosti. 4. Predstavljati nekak posredovalni organ, ki bo skDbel za pomoč v velikih narodnih in mednarodnih nezgodah. Član Lige je vsako nacionalno društvo Rdečega križa. 76 Mednarodni komite Rdečega križa se je razvil iz Ženevskega društva za javno blaginjo. Njegova naloga- je: 1. Posredóvati med vladami in državami za mirno reševanje sporov, boriti se lZa mir, bratstvo in enakopravnost med narodi. 2. Skrbeti, da se ravnajo po Ženevski konvenciji vse civilizirane države, ter preprečevati kršitve njenih določil. 3. V času vojne organtzirati pomoč predvsem za vojne ujetnike. 4. Obiskovati in nadzirati tabodšča vojnih ujetnikov. Eria njegovih najvažnejših nalog je, da javno pred vsem svetom obsoja nečloveš'ke načine vojevanja s plini, balderijami, bombardiranjem in atom- s'kim orožjem. Na ozemlju FLRJ je bilo prvo društvo Rdečega križa osnovano leta 1876 v Srbiji. Na Hrvatskem je bil osnovan leta 1878 kot Odbor za pomoč ranjen- cem in bolnikom. V-Sloveniji se je pokret začel leta 1879, ko je bilo osnovano »Deželno pomožno društvo za Kranjsko za pomoč ranjencem in bolnikom.« Rdeči križ predvojne Jugoslavije nastopa od svoje ustanovitve pa do leta 1941 v vojnih letih kot pomočnik vojaško sanitetne službe, v mirnih letih pa zbira prostovoljne prispevke, s katerimi pomaga socialno nepreskrbljenim otrokom in odraslim, poleg tega pa državi ob elementarnih nesrečah. Deluje tu di pri vzgoji zdravstvenega kadra - prostovoljl).ih bolničark. Po pravilih Mednarodnega Rdečega križa nudi pomoč tudi zunaj meja svoje države ljudem, ki jih je doletela nesreča. Med narodnoosvobodilno vojno, v dobi ljudske revolucije se Rdeči križ ne čuti kot organizacija vse do svoje obnovitve v letu 1944. Od osvoboditve dalje pa dobiva njegovo delo s spremembo družbenega reda, z nastankom novih življenjskih razmer za delovne ljudi 'znotraj države novo vsebino in nove oblike. Rdeči križ socialistične Jugoslavije se po načinu dela in po končnem cilju svojega delovanja popolnoma loči od Rdečega križa stare Jugoslavije. Delo Rdečega križa stare Jugoslavije je bilo konec koncev v tem, da je delil »milo- ščino« siromakom iz prispevkov, zbranih od bogatih ljudi, ki so se želeli na ta način uveljaviti v družbenem življenju. Tudi danes deli Rdeči križ pomo'č, le da je tis ti, ki jo dobi, ne dobi več kot miloščino, temveč zato, ker ima do nje Íz kcrkršnih koli razlogov pravico. Jugoslovanski Rdeči križ je poleg tega svoje delo v tej smeri zmanjšal na čim manj'šo mero, ker v taki pomoči pač ni rešitve za zboljšanje življenjskega standarda posameznikov. Vprašanje socialno nepreskrbljenih rešuje naša nova Jugoslavija z vrsto socialnih zakonov, kot n. pr. zzakonom o socfalnem zava- rovanju, z zakonom o invalidih itd. Jugoslovanski Rdeči križ pa kot množična organizacija pomaga držav i pri izvajanju teh zakonov in že s tem pomaga VISemtistim, ki' so pomoči potrebni. Z vzgojo pomožnega sanitetnega kadra se je ukvarjal tudi RK predvojne Jugoslavije, vendar je pritegnil na tečaje le določenoštevilo mestnega prebi- valstva. V novih ra:zmerah pa zbira Jugoslovanski Rdeči kdž pri vzgoji pomož- nega sanitetnega kadra okrog svoje organizaeije stotisoče ljudi iz mest, vasi, podjetij, šol, gradbišč, ustanov in tako uresničuje svoj končnismoter, da ustvari iz vsakega člana svoje organÍzaeije v mirnemčasu aktivnega borea za zdravje, v vojni pa odločnega in aktivnega bore!!. za obramno svoje zemlje. 77 Da ,bi se podčrtala razlika metl današnjim in predvojnim Rdečim križem, je treba poleg tega omeniti naloge, ki jih Jugoslovanski Rdeči križ opravlja na mednarodnem področju. Aktivno sodelovanje in podpiranje vsake akcije dobl'omiselne svetovne javnosti za ohranitev miru je ena izmed važnih nalog. Jugoslovanski Rdeči križ nastopa s svojim delovanjem na vseh konferencah mednarodnega pomena kot dosledni borec za mil' in sodelovanje narodov. In tako posnema vzgled svoje dl'žave na področju bor.be za ohranit ev miru in dobrih odnošajev v svetu. Pri tem svojem delu si je Jugoslovanski Rdeči križ pridobil zaupanje drugih držav, včlanjenih v Ligi društev Rdečega križa in Mednarodnem komiteju RK, ki se tudi borijo za mil'. Glavni organ in pravno telo Jugoslovanskega Rdečega križa je skupščina. Jugoslovanski Rdeči križ deluje na rpodlagi pravil o delovanju društev Rdečega križa v okviru Zakona o Rdečem križu, ki ga je sprejela Ljudska skupščina FLRJ. Z nastankom FLRJ oziroma z nastankom šestih ljudskih republik se je spremenila organizacijska struktura RK v primeri z organizacijsko strukturo Rdečega križa stare Jugoslavije. V vseh ljudskih republik ah FLRJ so glavni odbori RK, ki združujejo delo okrajnih, občinskih in vaških odborov Rdečega križa, usmerjajoč in nadzorujoč njihovo delo. Delo vseh glavnih odbor.ov pa združuje Centralni odbor JRK, kl poleg tega zastopa JRK tu di v mednarodni organrzaciji RK. Da ponazorimo, kako se je razvHo delo Rdečega križa pri na s, priobčujemo Predlog delovnega program a Glavnega odbora Rdečega k I' i ž a S loven i jez ale tol 9 5 5. Organizacija V zvezi 's predvideno združitvijo nekaterih okrajev še v teku letošnjega ,leta se bo povečalo število profesionalnih oziroma honorarnih tajnikov, kate- rim bo treba nuditi izdatno pomoč v njihovem tekočem delu. Treba pa jim bo dati tudi več teoretičnega znanja glede na posamezne naše dejavnosti. Zato bomo organiziralidve vrsti seminarjev, in sicer: a) seminar za tajnike, ki so že obiskovali naše dosedanje seminarje; b) seminar za naše nove kadre. Zdravstveno vzgojno delo 1. Pl' e d a van j a. Več pozornosti moramo posvetiti zdravstvenim preda- vanjem, ki pa bodo odigrala svojo vlogo le, če jih bomo poživili z nazornimi sredstvi, kot n. Pl'. s film i, flanelografi, diafilmi, diapozitivi. V ta namen mora biti naše sodelovanje z ljudsko prosveto in drugimi organizacijami, ki tu di raz- 78 polag,ajo s temi sredstvi, tesnejše. Zlasťi moramo izkoristiti vse kinoprojektorje, kar jih je v posameznih okrajih pri različnih organizacijah in v društvih. Naša skrb bo v zvezi s tem nadalje, da si nabavi vsak okrajnf odbor: a) serijozdravstvenih filmov in da si uredi lastno kinoteko, ki naj bi se iz leta v leto i2ipopolnjevala z novim~ filmi; b) komplet diafilmov, ki naj bi se prav tako dopolnjevali z novimi diafilmi; c) komplet flanelografov. Pri glavnem odboru naj se uredi laboratorij za izdeIovanje kopij diafilmov, da bodo te kopije čim cenejše. 2. Z dra v s t ven o pro s vet nit e čaj i z a dek 1e t a. a) Da se izboljša kvaliteta teh tečajev zlasti v pogledu praktičnega pouka, je potrebno organizirati preko šolskih počitnic za določene predmete posebne seminarje, in sicer v okrajnem meriIu. Teh seminarjev naj bi se udeIežili izrecno oni predavateIji, ki bodo v prihodnjem letu določeni predmet predavali na tečaju. Tako n. pro naj bi bil poseben seminar o malih asanacijah, o vzgoji za zakon in družino ipd. b) Glede na zaostali način pripravljanja hrane je potrebno poleg teoretič- nega pouka o zdravi prehrani .in praktičnih kuharskih te"čajev zagotoviti, da bodo imeIe gospodinje potrehno sočivje in zeIenjavo tudi na lastnem vrtu. Zato organizirajmo skupno z Zvezo zadružnic široko akcijo za ureditev pri- mernih zeIenjavnih vrtov pri vsakem domu. To naj bo obenem praktičen za- kIjuček Ietošnjega prvega Ietnika 2Jdravstveno prosvetnih tečajev. Pritegnití pa je k tej akciji vsa dekIeta, ki so končale naše tečaje v lanskem letu. c} Še pred začetkom drugega letnika zdravstveno prosvetnih tečajev y jeseni, ko~je sočivje in sadje zrelo za vIaganje in konserviranje, naj vodstva tečajev poskrbijo, da bodo tečajnice v nekajdnevnih tečajih vložile in konser- virale za zimo, kar jim bo zrastlo na njihovih lastnih vrtovih. č) Več skrbi moramo posvetiti zdravstveno prosvetni vzgoji mladih delavk in vajenk. Kolikor zajamejo ta kader tečaji PAZ, je potrebno program teh tečajev sporazumno z vodstvom tečajev dopolniti s predmeti, ki se nanašajo na ženo - bodočo mater. Za vsa ostaIa dekleta oziroma žene pa je potrebno organizirati tečaje sporazumno z vodstvi podjetij in jih prilagajati posebnim razmeram posame~nih podjetij in delavk. 3. Teč a j i z a nud e n je p rve po moč i. a) Pomagati pri znižanju velikega števila ohratnih nezgod ni samo skrb Zavoda za socialno zavarovanje in Zavoda za varstvo dela, temveč je tudi naša naloga, da s sistematično zdrav- stveno vzgojo deIqvstva in z usposabljanjem posebnihekip, ki bi bile v pri- meru potrebe sposobne nuditi pravilno prvo pomoč, aktivneje pomagamo pri tem vprašanju. Glavni odbor naj izdela v'"ta namen potrebne programe in nudi instruktažno pomoč okraj nim odborom. b) Naša nadaIjnja naIoga v tekočem letu je, da učvrstimo mrežo postaj prve pomoČi na vaseh, in sicer tako v pogledu orpreme kakor tudi v pogledu strokovno dobrega vodstvenega kadra. Marsikje vodijo te postaje neprimerni ljudje, katere bomo morali nadomestiti z boljšimi. V zvezi s tem naj bi okrajni odhori proučilisedanje stanje in med letom organizinili dopolnilne tečaje za vodje teh postaj. Glavni odbor pa naj pripravi za te tečaje primeren program. 79 4. Teč a j i z a hi š n o ne g o b o l'n i k a. Glede na to, da še nimajo vsi okraji usposobljeriih sester za vodstvo teh tečajev, je potrebno organizirati v letošnjem letu še dva tečaja, v katera bomo pritegnili medicinske sestre izrecno iz teh okraj ev. Izdati je potrebna skripta za predavateljice. 5. S 1u žb a ne g e bol n i k a. To vprašanje je zelo pereče zlasti v indu- strijskih centrih. Potrebno ga je temeljito proučiti z Zavodom za socialno zavarovanje in Zavodom za napredek gospodinjstva in še letos storiti potrebne ukrepe. 6. Z a 19 žn i š rl; v o. V tem letu nam"eravamo izdati v naši založbi sledeče brošure zdravstveno vzgojne vsebine: Priročnik za zdravstveno prosvetne te- čaje št. 2 in št. 3, ponatis: Mali bolnik št. 1 in št. 2, O tuberkulozi, Transfuzija krvi, Male asanacije, Zbornik člankov o alkoholizmu (st;rokovni), Zbornik člankov o alkoholizmu (poljudni), Učbenik iz zdravstva za učitelje, Oslovski kašelj. Da bodo prišle te brošure čimprej v roke tistih bralcev, katerim so name- njene, je potrebno izboljšati kolportažo, in sicer: a) seznaniti z vsebino teh knjig vse ljudske knjižničarje in prodajalce knj,ig v knjigarnah, morda na posebnem posvetovanju; b) razširjati te vrste literaturo po dekletih, ki obiskujejo zdravstveno prosvetne tečaje; c) Iskrbeti, da bo zdravstveno prosvetna literatura v vseh ljudskih knjiž- nicah, čitalnicah, šolskih knjižnicah in knjigarnah. Borba proti tuberkulozi Sekcija za borbo proti tuberkulozi pri Glavnem odboru bo na podlagi ugotovitev in sklep ov zadnje seje Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS proučila in konkretizirala naloge, ki.naj jih izvaja Rdeči križ in obenem daje pobudo ,za čim širše množično delo na terenu. Da se izboljša delo okrajnih sekcij in da se te kadrovsko izpopolnijo in- da se jim da konkretna vsebina dela, bo sklical Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS konferenco s predsedniki okr. svetov in predsedniki okrajnih sekcij za borbo proti tuberkulozi. Po tej k'Onferenci naj bi se vI\Šila na vseh okrajnih središčih širša posve- tovanja o konkretni problematiki tuberkuloze na določenem področju. Teh posvetovanj naj bi se udeležili poleg zdravstvenih' in sociiilnih delavcev tu di predstavniki okrajnih ljudskih odborov, 'zborov proizvajalc€v, podjetij, sindi- kata, okrajnih ,zadružnih zvez. in množičnih organizacij. Za pomožno osebje v dispanzerjih bo Glavni odbo'I'RKS organiziral nada- ljevalni dopolnilni tečaj za preventivno pr,otituberkulozrro službo, ki ima zlasti namen usposobiti, to osebje za sodelovanje v družbeni dejavnosti protituber- kulozne službe, predvsem z aktivi Rdečega križa. Za patronažne sestre bo organiziral podoben tečaj Inštitut na Golniku. Okrajnim organizacijam RK priporočamo, da organizirajo sami, kjer je možno in pereče, seminar za aktiviste Rdečega križa, ki imajo do teh nalog posebno veselje, da bodo lahko pomagali patronažni sestri pri njenem delu. 80 Skrb za tuberkuloznega bolnika se mora pričeti že za časa nj~govega zdravljenja v sanatoriju, in sicer na ta način, dase mu med tem ča:somuredijo družinske in eksistenčne razmere. To bo naloga socialnih delavcev, ki jih bo usposobil GO RKS v posebnem tečaju. Sanatoriji bodo te delavce nastavili kot svoje uslužlbence. Ze .'5ekcija pri CO JRK je v zvezi z zaposlitvijo in usposabljanjem tuber- kuloznih invalidov in ozdrayelih bolníkov sprejela vrsto sklepov. V zvezi s tem bo sekcija pri GO RKS sklieala informativni sestanek s člani socialnega zava- rovanja, biroja za delo in sindikata, na katerem se bado konkretizirale naloge rehabilitacije. Glavni odbor RKS bo nudil pomoč pri vseh množičnih protituberkuloznih akcijah in vzgojnih IÍalogah. Pomagal bo pri problemih, ki rzhajajo iz analize lanskoletne ankete v Tr.bovljah, in pri ankett, ki se ho vršila v Tolminu in Novem mestu. Prevzel bo izdajo enotnih letakov in lepakov za fluorografske akeije. Prav takó bo GO RKS na n'Ovoizdal brošuro a flu'Orografiji. Da se prepreči nena- čr!1;noizdajanjé publikacij v zvezi s tem del'Om,se bodo pregledale vse dose- danje publikacije po oblřki in vsebini. GO RKS bo tudi pripravil gradivo za izdajo nove brošure oziroma napotila za deloz zdravs!1;venimiaktivi. Po sklepu Centralnega in Glavnega odbora JRK se bodo tudi v bodoče vr,šHi pI1Qtituberkulozni tedni. V letu 1955 je 'v Sloveniji p:redviden. Teden borbe proti tuberkulozi v meseeu maju. Namen tega Tedna je pred~sem sezna- niti jaVI1!osto gibanju tuberkuloze na konkretnem področju, dati obračun dela v preteklosti in poglobiti delo v naprej. Borba proti alkoholizmu V zvezi z zdravljenjem alkoholikov naj komisija skupno s Svet'Om za zdravstva in socialno politiko čimprej prouči vprašanje ambulantnega zdrav- ljenja alkoholikov pri nekaterih rnternih oddelkih naših bolnišnic. Z ureditvijo tega vprašanja je neposredno povezano vprašanje patronažne službe, to je vprašanje uspos'Obitv~ posebnega profila socialnih delavcev, ki bodo vzdrževali zveZQmed zdravnik'Om, alkoholikom in njegovo d;ružino ter boda na ta način v po~oč enim kot drugim. Skrb Úl propagiranje treznosti med šolsko mladino se nalaga predvsem prosv~tnemu kadru, učiteljiskemu in profesorskemu združenju ter vsem orga- nizacijam in društv'Om, ki imajo v sv'Ojem programu delo z mladino. V teh programih naj bi ta naloga bila posebno poudarjena. Teh društev je v Sla- veniji 23 in naša naloga je, da jim damo p'Obudo za sistematično delo pri tem vprašanju. V pomoč pa bo vsem poseben zbornik poučnih člankov in statističnih podatkov, katerega ba pdpravil GO RKS. . P.osebno sknb je nadalje pasvetiti preko teh organizacij organiziranju mlečnih kuhinj, brezalkaholnih restavraeij itd. Popularizirarti je treba s primernim komentatjem oqstoječe uredbe in. zakone, ki prepovedujejo točenje alkaholnih pijač mladini pod 18 let starosti. 81 6 - ,S pomočjo Zveze sindikatov moramo doseči, da bodoimele vse tovarniške kantine, bifeji in re;stavracije na zalogi vse vrste brezalkoholnih pijač in mlečnih izdelkov, v tovarnah pa, kjer je delo take narave, da morajo delavei nadomestiti zaradi znojenja izgubljene tekočine z novimi, naj bi delavci v obliki deputata dobili brezalkoholne pijače, v prvi vrsti mleko. Na ta način bomo pomagali, da bodo delavd, ki si želijo zdravih pij ač, prišli do njih, ostalim pa dali priliko, da se jih privadijo. V zvezi s predlogom zakona o vinu mora znanstvena podkomisija pripra- viti svoje predloge in dopolnitve. Poleg nakazanih konkretnih nalog bo komisija poglobila osvoje delo v propagandnem smisIu preko časopisov in s stalnimi radijskimi oddajami tel' dala vso pomoč v instruktažnem smíslu okraj nim komisijam, katerih dela se . mora razviti v smislu prednjih nalog, vendar upoštevajoč razmere konkretnega terena. Male asanacije Ena osnovnih nalog v zvezi z asanacijami bo še tu di v naprej učvrstitev tistih okrajnih odborov za male asanacije, kjer je delo zaradi manj delavnih odborov v pre1eklem letu pešalo. Podobna naloga pa čaka okrajne odbore, da se namreč pri posameznih objektih tudi organizirajo odbori, kajti od teh je odvisno, ali dela potekajo v redu in ali je gradbeni strokovnjak v polni meri izkoriščen. Prav tako bo treba dosledno vztrajati, da se po končanih °delih vsepovsod formirajo odbori, ki bodo nadalje skrbeli za vzdrževanje objekta. Nadaljnjanaša skrb letos bo, da se bodo nadaljevala vsa lani začeta dela, ozimma da se prvenstveno začne z deli na tistih objektih, kjer so že izvršena vsa pripravljalna dela in merištevilne primere griže, drisk in drugih obolenj, ki se ŠÍ- 85 rijo oziroma prenašajo z vodo. Okuženiv~di morarno pripisati tudi delež pri tem, da dočaka Slovenec povprečno le 55 let starosti, med tem , ko dočaka Evropejec 67 let, od severnih Evropejcev pa Finec celo 75 let. Glavni viri, od koder se okužujejo naše pitne vode, so neurejena gnojišča, stranÍŠča in smetišča rter vsakovrstna nesnaga, ki leži :po tleh. Mikrobi, ki se zadržujejo v teh razkrajajočih se organskih snoveh, pronicajo z vodo, ki izpira PQvršino zemlje, do talne vode. Ali pa zatekajo take okužene površinske vode kar 'z vrha v nepravilno ali slabo narejene vodnjake in drúge objekte za pitno vodo. Da je procent neprimernih vod tako visok, je povsem razumljivo, če vemo, da imamo samo 7 %' gnojišč higienskih, torej kakih 13000 od približno 186000 • vseh naših gnojišč! Prav tako imamo od približno 300000 vseh naših stranišč le 'okrog 19% takih, da ustrezajo higienskim zahtevam. Vasi so brez kanali- zacij, mestne kanalizacije pa odvajajo neprečiščene odplake v vodotoke. Jasno je, da se mik.robi iz odpadnih snovi ne prenašajo samo z vodo, ampak Itudi po najrazličnejših dobro poznanih poteh prihajajo do človeká in v človeka. Dalje so odpadki hrana muham in pogoj za njihovo razmnoževanje, saj vemo, da muhe ležejo vanj€ svoja jačeca ter omogbčajo ali celo pospešujejo tudi razvoj druge, človeškemu zdravjuškodljive golazni. S plini, ki nastajajo ob njihovem razkrajanju, kvarijo zrak, kar spet škoduje zdravju in deluje na telo, pa tudi na duševno razpoloženje. Ob sušenju in drobljenju odpadkov nastaja prah, za katerega vemo, da igra tu di pomembno vlogo pri zdravju človeka itd. 1z takih in podobnih razlogov so odpadne snovi drugi problem, ki ga mo- ramo v prvi vrsti urediti, kadar asaniramo okolje. Tretji pifoblem pa je stanovanje, in sicer od načrta za hišo pa do opreme in vzdrževanja samega stanovanj,a. Tudi v tem pogledu so razmere pri nas - posebno na deželi - slabe in vlada zaostalost. Kadar bomo te tri probleme v našem okolju urea.ili, takrat ,šele bomo lahko i'skali novih oziroma se lotili reševanja ostalih, manj važnih. Že od 1. 1951 na organiziran in načrten način popravljamo razmere v zvezi s pitno vodo in z odpadnimi snovmi. 1zboljšujemo stare vodovode, vodnjake, studence, kapnice, gnojišča, stranišča itd. in gradimo nove. Popravljamo in gradimo torej Uste obje,kte, od katerih je odvisna kakovost rpitne vode. VSe te objekte gradijo ljudje-koristniki sami, z majhno podporo države v denarju oziroma materialu. Prva let a je vsa dela organiziral in st,rokovno vodil Cen- tralni higienski zavod. Potrebno je bilo veliko prepričevanja in nagovarjanja lju'di, da so pričeli delati. Ob prvih rpopravljenih in zgrajenih objektih pa so uvideli, da se je delo izplačalo. Sosednje vasi so jih začele posnemati in priha- jalo je vedno več zahtev in želja po »malih asanacijah«, kot smo imenovali taka dela. Kot množična, organizacija je prvi uvidel korist teh del in potrebo, da se čimbolj razširijo, Rdečikriž Slovenije. Glavni odbor RK je pričel aktiv no sodelovati s Centralnim higienskimzavodom. 1z svojih sredstev daje vsako let o tudi denarno pomoč. Tudi okraji in občine, ki srprva niso razumele pom.ena malih asanacij, so kmalu spoznale, kako koristne in potrebne so. Tudi oni so našli finančna sred- stva, 's katerim.Í zdaj leto za letom pomagajo šidti male asanacije. Danes ob- .stoji v vsakem okraj u tzv. odbor za male asanacije, v k.aterem so vključeni 86 vidni predstavniki ljudske oblasti in množičn'ih organizacij z Rdečim križem na čelu. V njem so zastopani zdravstveni in gradbeni strokovnjaki. Ti odbori samostojno odločajo o tem, kaj se bo vsako leto delalo v njihovem okraju. Pri tem upoštevajo epidemiološke in socialne indikacije ter želje, zahteve in pripravljenost ljudi za male asanacije. Ti odbori skrbijo za finančna sredstva in dobivajo od Republiške komisije za male asanacije, ki je 5estavljena ana- logno kot okraj ni odbori za male asanacije, le malenkostno podporo. CHZ le še strokovno. sodeluje, izdeluje večje načrte in strokovno vodi težja dela; Okrajni odbori za male asanacije se bodo morali vedno bolj osamosvojiti v vsakem pogledu. Nastaja že potreba, da se osnujejo odbori za male asanacije po občinah. Za rpravilno organizacijo in izvajanje del na posameznih objektih se vsakokrat osnujejo lokalni odbori za gradnjo tistih O'bjekov. Sestavljajo jih običajno: ljudski odbornik, član ali aktivist RK in predstavniki še kakih drugih množičnih organizacij. Ti odbori so dolžni, da tu di pozneje, ko je objekt že urejen, skrbijo za njegovo vzdrževanje. Pri delu za male asanacije je vpeljano tesno sodelovanje zlasti z Zadružno zvezo, ki daje v zadnjem času kmetom velike ugodnosti za gradnjo gnojišč. Njihov gospodarski interes se spaja z našim zdravstvenim interesom. Male asanacije so postale stvar družbe. Družba jih je prevzela, ona jih razvija dalje. To dokazuje, da so v resnici potrebne, to jim pa tudi zagotavlja uspeh. Leta 1952 n. pro ie bilo asaniranih in zgrajenih 26 objektov, leta 1954 pa že 632! Vrednost teh objektov je v letu 1954 znašala okrog 140 milijonov dinarjev. Država, Glavni odbor RK, okraji in občine so· dali le okrog eno pe- tino tega denarja. Vse ostalo 50 ustvarili ljudje-koristniki teh objektov s svo- jim delom in svojim materialom. Moral sem vsaj v najkrajši obliki seznaniti terensko medicinsko sestro z malimi asanacijami. Mislim,' da mi ni treba posebej poudarjati, da se mora na neki način vključiti v to organizirano delo pri malih asanacijah vsak, kdor- koli dela za dviganje naše zdravstvene ravni. Terenska medicinska se~tra pa ima pri tem najpomembnejšo vlogo. Iz opisa razvoja malih asanacij pa je tudi razvidno, kakšno vlogo igra pri ustvarjanju nečesa izobrazba in zavest ljudi, da je stvar potrebna. Kakor hitro namreč ljudje spoznajo, čemu je treba popraviti n. pro vodnjak, se ne ustrašijo dela in napora in tudi finančna in materialna sredstva zberejo, kolikor je to le v njihovi moči. Res je torej, da je denar drugotnega pomena in da je prven- stvene važnosti hotenje. Da pa nekaj hočemo, moramo imeti dovolj močan razlog. Ta rá:zlog je v našemprimeru zavest, da je asanacija iz zdravstvenih razlogov potrebna. Do te zavesti nas pa privede znanje. Res je torej, da je tudi pri malih asanacijah izobraževanje prvo, sčimer moramo pričeÍi,če hočemo, da bomo imeli uspehe! Iz tega mora medicinska sestra povzeti prvo napotilo za svoje sodelovanje pri malih asanacijah. Z zdravstveno prosvetnim delom, s prikazovanjem nuj~ nosti, da se asanirajo posamezni objekti, ba pomagala pri širjenju malih asa- nacij. Medicinski sestri prav gotovo ne bo težko vključiti to nalogo v program svojega rednega dela. Ko ba obiskovala družine, bo iskala· tu di objekte, ki bi prišli v poštev za asaniranje. Učila bo ljudi, zakaj je to potrebno, svetovala jim ba, naj stopijo v stik z okraj nim ali občinskim odborom za male asanacije in se dogovorijo o vseh podrobnostih za pričetek dela. 87 Razlagala jim bo, po kakšnih načelih izvajamo male asanacije, in jim po- vedala že vnaprej, da bodo morali sami prispevati v delu in materialu, kolikor le morejo. Nekvalificirana dela bodo morali opraviti sami, brezplačno, dati bodo morali tak material, ki ga imajo doma. To je n. pro pesek, gramoz, les in podobno. Osk1"beti bodo morali t~di prevoze za material. Odbor za male asa- nacije pa navadno daje cement in železo, poskrbi za načrte in za pravilno strokovno vodstvo del. Plača tu di kvalificirano delovno silo. Gospodarsko šib- kim krajem nudi več, gospodarsko močnejšim pa manj. Včasih ljudje zberejo sami vsa denarna sredstva in ves potreben material. Kljub temu pa je prav, če se tudi v takih primerih obrnejo na odbor za male asanacije in z'aprosijo za načrte ter za strokovno pomoč. Gradnja vodnjakov, kapnic, zajetij, pa tudi .gnojišč in posebno greznic ni enostavna stvar, ki bi jo obvladal vsak zidar. Za ta dela je potrebna posebna izobrazba. Odbor za male asanacije jim bo načrte in strokovno pomoč preskrbel brezplačno, sami p'a se lahko lotijo dela z za- vest jo in prep.ričanjem, da bodo zgradili res pravilne in higiensko neoporečne objekte. Velikokrat namreč opazimo, da so v tem ali onem kraju vložíli veliko denarja v objekt, ki je napačno zgmjen. Higienske napake naknadno zelo težko popravljamo, včasih pa to celo ni mogoče. Gospodarske škode pa sploh ne moremo nadoknaditi. To je treba ljudem zelo dobro in nazorno dopovedati. Zlasti radi gradijo ljudje brez načrtov kapnice. Čisto brez kakih filtrov so in deževnico napeljejo z žlebom kar po zraku, naravnost v kapnico. Za tako kapnico je škoda vsakega denarja in popravila so večkrat sploh nemogoča! Druga naloga, ki jo ima medicinska sestra v zvezi z malimi asanacijami, pa je, da se zaníma za objekte, ki se gradijo ari pa so že zgrajeni. Kadar koli pride v tako vas, kjer nekaj asanirajo oziroma gradijo, naj bi se pomenila z lokalnim odborom za tisto gradnjo, kako dela napredujejo. Koliko brezplačnega dela so že vložili posamezniki v objekt, ali vodijo kontrolo o tem, ali razprav- ljajo in poročajo o delu na vaških 'sestankih? Ali vedo, kdo je najbolj marljiv, ali so ga že pohvalili? Katera množična organizacija se pri delu najbolj udej- stvuje? Zanimala naj bi se za težave, ki jih imajo. Če nastajajo kaki spari ali nesoglasja, bi morala pomagati, da se take zadeve pravilno uredijo. Često po- t~ebujejo ljudje spodbude. Dela so mnogokrat težka in dolgotrajna. Nagaja vreme in poljsko delo. Zasuje se že dokončan izkop itd. V takih primerih je večk!"<;ltza nadaljnje delo odločilna beseda nekoga, ki prideod drugod in ki uživa pri ljudeh ugled. To je pa prav gotovo dobra medicinska sestra. Zelo važno je, da gre medicinska sestra, ko pride v vas, pogledat tu di objekt, ki ga gradijo. Pozanima naj se, ali gradijo objekt tako, kot je treba, to se pravi, ali ga delajo točno po načrtu. Vem, da medicinska sestra ni gradbenik. Vem pa tudi, da ima ,široko izobrazbo in da se je v šoli učila, po kakšnih hi- gienskih načelih se morajo graditi razni sanitarni objekti. To ji popolnoma zadostuje, da bo zasledila grobo odstopanje od načrta. Če bo na to opozorila ljudi in če bo to sporočila tu di odboru za male asanacije, bo s tem velikokori- stila skupnosti. Ker hodi medicinska sestra dan za dnem po terenu, bo z lahkoto posre- dovala med odborom .zagradnjo objekta in med odborom za male asanacije v okraj u ali občini. Večkrat je treba prenesti kako sporočilo z ene ali druge straní. Često gre pošta prepočasi in pismo tu di nezaleže tako, kot živa beseda. 88 Medicinska sestra bo tak o tudi v tem pogledu' lahko naredila usluge enim aU drugim. Vsekakor pa bo na ta način tudi pomagala pri delu za izboljševanje higienskih razmer, v katerih živimo. Dela na objektih pa bo medicinska sestra .lahko prav uspešno izkori- ščala tudi drugim svojim nalogam v prid. Na ,objektu ima zbranih veliko ljudi hkrati. Prav lahko za kratek čas prekine delo ali pa jih po končanem delu zadrži in se z njimi pogovori o raznih aktualnih stvareh. To priliko bo izkori- stila torejza splošnq izobraževanje ,oziroinaza splošno zdravstveno prosvetlje- vanje. Govori jím lahko tudi opomenu, ki ga bo imel objekt za njihovo zdravje in udobnost, ko bo končan. Zvečer jih lahko pričaka s kinoprojektorjem ali s skioptičnim aparatom in s slikami podkrepi in napravi svoje besede še bolj zanimive. Če jim bo pokazala kake fotografije, kjer se bodo videli pri delu, bodo ljudje prav gotovo navdušeni. , Na take in podobne načine bo medicinska sestra poglabljala kontakt z ljudmi. Njeno delo bo vedno lažje in vedno bolj uspešno. V sami vasi se bodo našli ljudje, ki si bodo želeli biti njeni pomočniki. Prav gotovo jih bo znala in imela s čim zaposliti. Ze samo v zvezi z gradnjo objekta jim bo lahko dajala razne' naloge. Dajati jim bo le morala stalno navodila in paziti, da jih bo z delom povezala. Njihovo del0 mora biti organizirano in koordinirano. Tako od posameznika nujno pridemo na organizacijo. Ker pri nas že imamo organi- zacijo, ki zelo aktivno dela za zdravstveni napredek ljudi, je povsem prirodno in logično, vključiti v to organizacijo posameznike, ki hočejo isto. Ta organi- zacija je Rdeči križ. Ljudje, ki se bodo medicinski sestri ponudili za pomoč, bodo verjetno večinoma že člani Rdečega križa. Morda so dovršili celo razne tečaje, ki jih je Rdeči križorganiziral. Ker so pa po opravljenih tečajih ostali brez prave povezave z okraj nim odborom RK, ker velikokrat niso do- ,pivali dovolj konkretnih nalog in ker si sami niso znali poiskati pravega dela, so sčasoma postali vedno bolj pasivní. Tako seveda skupnosti gotovo ne nudijo tistega, kar je RK pričakoval, ko jih je izobraževal v tečajih. Medicinska sestra ima torej priliko, da v zvezi z deli pri malih asanacijah najde nekdanje aktiviste RK in da pridobiva nove člane in aktiviste RK. Ima priliko, da s konkretnimi zaposlitvami poživi aktivnost teh ljudi in da na vasi učvrsti organizacijo RK. To je tisto, kar si mo-ra vsaka medicinska sestra želeti in si prizadevati, da ustvaril S tem bo ustvarjala mrežo sodelavcev, preko ka- terih bo lahko delala načrtno in organizirano. Medicinskasestra je lahko še tako dobra, lahko še toliko ve in sama še toliko dela, vendar pa se bo njeno delo le malo poznalo, če. ga' ne bo znala organizirati. Delo za zdravstveni napredek je lahko uspešno edinole, če je množično! Ko 'so objekti v grobem že dovršeni, velikokrat kar taki ostanejo. Ljudje še nimaj-o dovolj razvitega čuta za lepo in ne vedo, da se objekti hitro kva- rijo,če niso tudi na zunaj povsem dovršeni. Tako n. pro cementni omet ni narejen samo zaradi lepšega. Stena, ki je bolj gladka, se laže čisti, teže se zadržuje na njej nesnaga in z njo mikrobi. To je higienski pomen ometa. V tehničnem pogledu pa je tak a stena veliko holj trpežna in odporna proti vre- menskim in drugim razdiralnim vplivom. Kapnice n.· pro ne z~sujemo samo zaradi lepše zunanjosti. Vsaj 40-centi- metrska plast zemlje nad njo nam služi za toplotno izolacijo vode v kapnici. 89 In še in šel Včasih ostanejó dograjeni objekti brez oskrbnika oziroma nikogar ni, ki bi zanje odgovarjal in skrbel za njihov·o vzdrževanje in popravila. Me- dicinska :sestra naj bi tudi pri reševanju teh vprašanj pomagala, kadar prihaja v vasí. Vse naloge v zvezi z malimi asanacijami, ki sem jih do sedaj naštel, lahko opravlja medicinska sestra tako rekoč mimogrede. Treba je le, da nanje misli. Mišljenje, da posega v tuje področje, je napačno. Skrb in delo za zdravstveni. napredek je pravica vsakega državljana in dolžnost vsakega zdravstvenega delavca! • Ker je pa delo toliko boljuspešno, kolikor bolj povezani so tisti, ki pri stvari delajo, je prav in vsem v prid, če medicimska sestra vzpostavi aktiv ni stík z odborom za male asanacíje svojega okraja aH svoje občíme. Vse svoje ugotovitve in vse, kar koli opazi v zvezi z malimi asanacijami, naj redno poroča zadevnemu odboru. Po drugi straní' pa naj od odbora za male asanacije zahteva posebna napotila za pomoč, ki jo s svojim delom lahko nudi odboru oziroma stvari malih asanacij. V tem primeru si ne bo naložila nobenega posebnega in novega dela. Pri malih asanacijah bo pomagala prav takQ »mi- mogrede«, vendar bo ta njena pomoč bolj smotrna. Napredek naših higienskih razmer pa ni odvisen samo od gradnje novih sanitarnih objektov in od morebitne asanacije starih objektov s cementom in drugim kupljenim materialom. Vedeti moramo, da v te namene lahko upo- rabljamo tudi material, ki na,m je doma na razpolago. To je predvsem kamen, ilovica in šibje. Nekatere gradnje in asanacije s tem materialom, če jih nare- dimo pravilno in v redu vzdržujemo, so v higienskem pogledu lahko. povsem enakovredne tistim, ki so narejene s cementom. 40 cm debeli sloj ilovice nam vsak objekt zaščiti pred zatekanjem aU odtekanjem vode. Nehigienski, iz kamnil zgrajeni vodnjak lahko asaniramo n. pr. z ilovico,če nimamo možnosti' za napravo betonskestene. Treba je l~ skopati okrog njegovih 'sten kolobar, ki naj sega čim globlje. Najboljše je kopati v obliki Ujaka, to je tako, da je odkopani prostor na vrhu zelo širok, potem pa se proti dnu zožuje. To nam olajša kopanje in v higienskem pógledu še bolj zavaruje vodo. V ta odkopani kolobar namreč navozimo in nabijemo ilovico, ki bo varovala vodo v vodnjaku pred zatekanjem okužene površinske vodez vrha ali od straní. Med ilovico je dobro vložiti preplet iz vrbovega ali kakega drugegašibja. Sloj ilovice s tem učvrstimo in zmanjšamo nastajanje razpok. Ko smo nabili ilovico do ravnine tal, naložimo nanjo ploščatega ka- menja in na tega potem nasujemo sloj gramoza. Vsa ta povr,šina mora biti nagnjena od vodnjaka navzven. S tem preprečimo nastajanje blata okrog vodnjaka. Vodo, ki se zliva pri črpanju iz vodnjaka, lahko speljemo po lese- nem žlebu, ki ga zložimo iz kamenja ali opeke. na ilovnati podlagi, kakih 5 do 8 metrov proč od vodnjaka. Tu skopljemo približno meter globoko jamo in jo napolnimo z grobim kamenjem, na tega pa vsaj 40 cm visoko nasujemo finega peska. Čezenj naphamo zemlje aH ilovice in posadimo travo oziroma površino, kolikor se da, izenačimo z· okolico. Tako smo naredili ponikalnik .za vodo, ki se pri uporabljanju vodnjaka razliva. Na preprost način, brez kupljenega materiala, smo torej zadostili vsem higienskim zahtevam. Na sličennačin lahko zgradimo iz ilovice in šibja ter kamenja tudi gnojišče. Ko smo preračunali potrebno velikost gnojišča, naredimo za gnojišče podlago 90 iz kamenja ali prepleta. Iz prepleta naredimo 'tudi ogrodje sten. Najboljše je narediti dvojni preplet. Ena in druga vrsta naj bosta vsaksebi za debelino stene. Torej najmanj 40 cm. Ko s tem končamo, nabijemo ilovico v potrebni debelini na dno in med obe vrsti stenskega prepleta. Dno obložimo ponovno s plošč'atim kamenjem ali z gostim prepletom, da tako preprečimo nastajanje blata na dnu gnojišča. Na podoben način naredimo tu di gnojnično jamo. Tako gnojišče bo v higienskem pogledu enakovredno betoniranemu gnojišču. Treba ga bo le nekoliko skrbneje vzdrževati. Važno pa je, da bo narejeno brez stroškov za materia1. Kmet bo moral vanj vložiti le trud. Če bo vedel, Čemu je tako gnojišče dobro, kakšne koristi bo od njega imel, bo prav gotovo našel čas za to! Navedel sem torej dva primera, ki nam jasno dokazujeta, da za asanacijo okolja ni potreben samo denar in da se da tudi brez. denarja veliko narediti, . če le ima človek smisel za izboljšanje higienskih -razmer. Primarno je torej hotenje in znanje. S tem pa sem tu di nakazal terenski medicinski sestri četrto nalogo, ki jo ima v zvezi z malimi asanacijami. Učiti moranamreč Ljudi in jim svetovati, kako naj asanirajo razne sanitarne objekte brez cementa, z materiaLom, ki ga imajo doma na razpoLago. V ta namen bi morala medicinska sestra zbirati in študirati primerno literaturo, ki govori o improvizacijah sanitarnih ob- jektov ter o higienskih in tehničnih načelih. Takih knjig in brošuric imamo že nekaj. Predvsem v srbohrvaščini, pa tudi v slovenščini. Tako n. pr.: Ing. Milivoj Petrik: Opskrba vodom i otpadne tvari, Ing. arh. B. Ivekovié: Zahodi, Ing. P. Čepurnjak: Male asanacije, Higiena gradjevinskih objekata, Ing. Stojan Guzelj: Asanacija malih naprav za preskrbo z vodo, Ing. France Dolničar: Male in hišne čistilne naprave odplak. Predvsem pa je potrebno, cla medicinska sestra o takih improvizacijah sama razmišlja in da poglablja svojo iznajdljivost. Pozabiti ne sme, da je tu di od tega odvisno zdravje ljudi! Z izrazom male asanacije imamo v mislih izboljševanje našega okolja v najširšem smislu. Sem torej ne uvrščamo samo objektov za pitno vodo in za odpadne snovi. Mislimo na tako urejevanje našegaokolja, kot je možno z razmeroma majhnimi stroški ali pa celo brez kakih stroškov - samo s privzgajanjem higienskih navad. Sem prištevamo torej tisoč majhnih in večjih opravil, ki jih moramo poznati in jih redno delati, ker z njimi svoje zdravje varujemo ali ga celo krepimo. Vzdrževanje snage in reda vsepovsod je pravzaprav tudi pri malih asana- cijah osnovna stvar. Kaj pomaga n. pro higiensko zgrajeno gnojišče, če pa kmet, ki ga je zgradil, nima smisla začistočo. Če je gnoj kljub ternu raztresen po vsem dvorišču. Kmeta je treba naučiti, kako važno je pravilno zlaganje gnoja v higienskem in gospodarskem ,oziru. Tak gnoj je več vreden, obenem 'pa s pravilnim postopkom uničujemo v njem jajčeca in ličinke muh, jajčeca črevesnih parazitov in patogene mikrobe. Vročina, ki se razvija v gnoju, katerE!ga srno 3-4 dni potem, ko srno ga pripeljali na gnojišče in tam rahlo naložili - dobro stlačili, ubije vse te škodljivce. To je tako imenovano »toplo skladanje gnoja«. Če gnoj pokrijemo z vejami ali ga zadelamo s slojem zemlje ali ilovíce, znatno zmanjšamo površino, do katere bodo prihajale muhe in "na kateri sicer dobivajo svojo hrano. Muhe ležejo jajčeca v svež hlevski gnoj. Ne v star gnoj na gnojišču. Le- žejo jih tudi v kuhinjske odpadke. V letnem času se preko ličinke iz njih že v 8-12 dneh razvije odrasla muha. Pri zatiranju muh je važno, da jim onemo- gočamo že razvoj.Jasno je, da vzdrževanje čistoče v hlevu in v stanov a- nju ter v njegovi okolici jemlje muham pogoje, ki 80 jim potrebni za razvoj iz jajčeca. Če svežih odpadkoy ni, muhenimajo kam leči jajčeca. Če pa so taki odpadki, moramo' skrbeti, da jih redno in sproti ter pravilno odstra- njujemo. Če delamo to, onemogočimo življenje ličinkam iz tistih jajčec, ki so jih muhe !legle v sveže odpadke. To dosežemo s skladanjem gnoja na opisani način in z zakopavanjem smetí. Naši kmet je tega ne vedo. Muh se branijo tako, da zapirajo okna in jih zastirajo z zavesamí. Celo poletje živijo tako marsikje v zatohlih in temnih sobah ozimma v takih sobah puščajo dojenčke in male otroke, kadar gredo' na njive. Pogosto vidimo gnojišče tik pod kuhinjskim oknom ali pred stanovanjsko hišo. Tudi novo gnojišče postavijo tako. Često sta gnojišče in vodnjak skupaj, ali je gnojišče nad vodnjakom, vodnjak pod vasjo itd. Gnojišče in vodnjak ne spadata skupaj! Tudi ne stanovanje in gnojišče. Najboljše je, če je gnojišče nekje za hlevom in če je med hlevom in gnojiščem ter stanovanjsko hišo kaj drevja ali grmovja. Mlake in mlakuže, ki jih vidimo po vaseh, so leglo boletní. Voda v njih je taka, <:laje ne more piti niti živina. Če bi jo pa pila, je nevarna tudi zanjo. Treba jih je torej zasutí. To bo ljudem samo v korist. Često gradijo hiše brez kakih načrtov. Postavijo jih pod hrib v vlago in v ,senco. Napačno jih orientirajo nasproti stranem neba, napačno razvrstijo prostore v njih itd. Stranišča še vedno postavljajo ločeno od stanovanja. Grez- nice gradijo nepravilno z enim samim prekatom. Vzdrževanje čistoče v samih stanovanjih je velikokrat pomanjkljivo in zastarelo, ljudje ne poznajo vpliva ultravij,oličnih žarkov, svetlobe, čistega zraka itd. Takih in podobnih stvari mnogi naši ljudje ne vedo. Niso imeli prilike, da bi se 0, tem učili. Samo neznanje je pogosto krivo slabih higienskih razmer, v katerih ljudje živijo. Samo od znanja je v teh primerih odvisna asanacija okolja. Medicinska sestra mora torej tu di o takih stvareh učiti ljudí. Vzgajati mora v njih higienske navade. Biti jim mora res učiteljica in prijateljica. To je peta njena naloga v zvezi z malimi asanacijami, obenem pa tisto izhodišče dela za dvig zdravstvene ravni, s katedm sem članek začel in h kateremu sem se moral znova in znova vračatí. Nujno in dosledno s tem moram član:ek tudi končati s poudarkom: Pri delu za napredek higiene na deželi je v naših razmerah še vedno osnovnega po- mena izobraževanje! 9% Nekaj o prehrani riosečnice CHZ, Orddelekza hi,gienoprehrane D r. V e r a R a ,ga e i Danes je že splošno znano, da nezadostna in neuravnovešena prehrana , vodi do akutnih in kroničnih motenj v našem zdravju. Eksperimentalna raz- iskovanja na ljudeh in živalih '80 dala neštete dokaze o različnih vplivih pre- hrane na človeški organizem. V deželah, kjer so se vršila raziskavanja posebno za časa druge svetovne vojne, je zbrani mate rial pokazal neposredni vpliv prehrane na mortaliteto in morbidnost. Posebno važno mesto zavzema nedvomno prehrana nosečnice, ki je bila predmet ponovnih raziskovanj. Dobra prehrana bodoče matere je bistveni faktor za zdravje matere in otroka. Gledano s širšega stališča je to vprašanje vaŽThOza zdravje naroda. Če zagotovimo pogoje za zdrav razvoj ploda, bomo s tem znižalištevilo nedonošenčkov, dosegli bomo boljše stanje otroka ob porodu, znižali število prirojenih nakaz in sprejemljivost za infekcije. Slabe prehrambene navadein nepoučenost ter včasih tudi težke socialne razmere so krive, da je pri mnogih nosečnicah oskrba z zaščitnimi snovmi, posebno z beljakovinami živalskega izvora, vitamini in rudninami nezadostna. Bodoča mati mora skrbeti za svoj organizem, mora pa tudi zalagati plod z novimi snovmi za izgradnjo telesa, sintezo eneimov, hormonov in drugih elementov. Plod je navezan izključno na materine rezerve; od tam črpa vse snovi, ki so potrebne za njegovo rast in razvoj. V prvem tromesečju lahko zaradi bruhanja, slabosti in s tem v zvezi nevarnih motenj v prebavi nasto- pijo pri nosečnici simptomi pomanjkanja posameznih snovi; v drugem delu nosečnosti pa plod intenzivneje raste in njegove zahteve po vitaminih in rudninah še bolj narastejo. 1z vseh teh vzrokov je nujno potrebno, da s pra- vilno prehrano, ki bo vsebovala zadostno količino beljakovin, vitaminov in rudnin, dosežemo optimalno stanje za mater in otroka. Tega ne dosežemo s tem, da jemlje nosečnica večje količine hrane; važna je pravilna sestava hrane. Kalorična vrednost hrane naj se znatno ne poviša, to uredi žena sama običajno z boljšim tekom. Važna je predvsem oskrba s tako imenovano zaščitno hrano; to so pa prej omenjene beljakovine, vitamini in rudnine. Bel j a k o v i n e so sestavljene ~z aminokislin.So gradbeni material za plod, placento in ov'ojnice. Važno je, da plod z beljakovinami dobi tako ime- novane esencialne aminokisline, ki jih organizem sam ne mOre sintetizirati, ker šele s tem i lahko gradi telesu lastne beljakov.ine. V največji meri jih ima- mo v beljakovinah mesa, mleka in jaje. Če teh primanjkuje, se plod ne more .razvijati. Pogosto nastopijo splav i in prezgodnji porodL Mati sama ne dobi dovolj gradbenega materiala za svoj organizem, dušikovo ravnotežje je mo- teno. Zene, ki jim v prehrani primanjkuje živalskih beljakovin, postanejo pogosto neodporne proti raznim infektom. Opazovali so pri teh ženah tu di večje število toksemij. Potreba po beljakovinah je med nosečnost jo zvišana, znaša 100g dnevno, v zadnjih treh mesecih nosečnosti pa 120 g dnevno. Da bi se zagotovila zadostna k,oličina živalskih beljakovin, je potrebno, da dobi nosečnica 120g mesa, 1 jajce in najmanj liter mleka dnevno. 93 Mnogi avtorji so raziskovali vpliv vitaminov in mineralov na nosečo ženo in novorojenega otroka. Merili so količino vitaminov v krvi nosečnice in ugo- tovili, da se količina posameznih vitaminov nekoliko zniža tudi pri normalni hrani. 1z tega so sklepali, da se potrošnja vitaminov v nosečnosti zviša v glavnem z'aradi metabolične funkcije vitaminov. Klasične avitaminoze pri no- sečih ženah so danes redke, vendar hipovitaminoze, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja posameznih vitaminov, niso nič nenavadnega. Najbolj pogosto so ugotovili pomanjkanje vitaminov skupine B. Tu je na prvem mestu vitamin Bi, katerega pomanjkanje lahko povzroči nespeci- fične simptome, kot so utrujenost, slabost itd. Ti simpt,omi se nato stopnjujejo do perifernih nevritisov, j,{aterim se pridruži zbadanje okrog srca in pa gastro- intestinalne težave. Občutljivost mišic na mečih, mravljinci na udih, krči mišic na mečih sepopravijo p~ dovodu vitamina Bi. Vitamin BG se je obnesel pri zdravljenju emesis in hyperemesis gravidarum. Skupina vitaminov B veli- kokrat dobro vpliva na nosečnostne psihoze. To velja zlasti za vitamin PP, ki preprečuje pelagro. Na poskusnih živalih so pri pomanjkanju vitamina B2 opazovali zajčjo ustnico, nerazvitost zgornje čeljusti, zraščenost prstov na udih. Seveda te rezultate lahko le s pridržkom sprejmemo tudi glede na ljudi, vendar so nam pa opozorilo, da resno pomanjkanje vitaminov ne bi bilo brez posledic. Dnevno potrebuje nosečp.ica naslednje količine vitaminov: Bi - 1,9mg, B2 - 2,7mg, B6 - 2,6 mg in PP - 22,5mg. Potreba po vitaminu Bi se zviša, če nosečnica uživa hrano, ki vsebuje mnogo ogljikovih hidratov. Vitamine skupine B vsebujejo črni kruh, pivski j,{vas, ovseni kosmiči, dro- bovina, in sicer jetra, ledvice in možgani (Bi), mleko, jaj ca, grah, meso (B2), kvas, mleko, drobovina, krompir (B6). Delno pomanjkanje vitamina C lahko povzroča vnetje dlesen, ki je pri nosečnicah precej pogostno. Vitamin C zvišuje tu di elastičnost vezivnega tkiva in vpliva s tem na pružnost trebušne stene. V plodovem organizmu so ugo- tovili precejšnje zaloge tega vitamina, ki ugodno deluje na njegov kostni si- stem in zobovje. Vitamin C omogoča tudi boljšo resorpcijo železa. Razen tega potrebuje placenta vitamin C za pravilno hormonalno funkcijo. Vse to nam do~ volj pojasnjujezvišane potrebe po vitaminu C med nosečnostjo. Na poskusnih živalih so pri popolnem pomanjkanju tega vitamina dobili tudi prirojene naka- ze. Dnevno potrebuje nosečnica 130mg vitamina C (predvsem v zadnjih mese- cih). Največ vitamina C je v zelenjavi, kot je n. pro peteršilj, paradižnik, cve- tača, ohrovt, špinača, zelena solata in tu di krompir. Ker kuhanje uniči precej vitamina, je v,ažno, da nosečnica uživa tudi svežo zelenjavo. V i tam i n A preprečuje nočno slepoto, ki ni redka pri bodočih materah, vpliva tu di na ohranitev normalr:!-efunkcije kože in sluznic. Zlasti je to važno za sluznico sečevodov, ki je zaradi zastoja že predisponiranaza vnetja. Kot só pokazali živalski eksperimenti, povzroča pomanjkanje vitamina A splave in prezgodnje .porode. Ugotovili so tudi prirojene nakaze, kot nerazvitost oči, motnje pri razvoju ledvic in sečevodov. Vitamina A potrebuje nosečnica dnevno 6000 mednarodnih enot (1.E.). Veliko tega yitamina vsebujejo ribje olje, maslo, mleko, nekatere morske ribe,' rumenjak. K a I c i j, f o s for i n v i tam i n D so metabólično med seboj povezani in so posebno važni zaradi vpliva na plod. Vitamin D je nujno potreben za resorpcij,o kalcija in fosfora iz prebavnega sistema in deluje na fiksacijo obeh v kostnem sistemu. Če je oskrba matere s kalcije{p., fosforom in vitaminom D 94 nezadostna, bodo nastopile okvare na zobeh,' bolečine v križu, občutljivost simfize na pritisk, pri hujšem pomanjkanju pa že znaki osteomalacije. Otrok, ki od matere ne dobi zadostne količine kalcija, fosfora in vitamina D, bo predisponiran za rahitis. Ta predispozicija ostane dolgo. Kalcij vpliva tu di na pravilen razvoj zob, ki so zaradi hipoplazije emajla in dentin a okvarjeni in pozneje podvrženi kariesu. Najbogatejši izvor kalcija sta mleko in sir. Za nosečnico se priporoča mlad nepikanten sir, ker vsebuje manj soli. Vitamin D imamo v mleku, jajcih, govejih jetrih, maslu, pri obsevanju s soncem se razvija iz provitamina v koží. Fosfor nam v najboljšem razmerju daje mleko. Dnevna potreba kalcija znaša 2,5mg, vitamina D pa 3.64 mednarodnih enot. V i tam i n K je važen, ker sodeluje pri stvarjanju protrombina v jetrih; ta vpliva na pravilno strjevanje krvi. Pri nezadostnih količinah vita- mina K lahko za časa poroda nastopijo možganske krvavitve, ki se jih pri novorojenčku tako bojimo. Vitamin K sintetizi:r:ajo koli bakterije v črev%esju. Ko vemo, da je črevesje novorojenčka sterilno in da se vitamin K mehanično ne stvarja več, tedaj šele spoznamo, kolike važnosti je dovajanje teg'a vita- mina preko matere. Nekateri celo priporočajo dajanje vitamina K še posebej v tabletah od 7. meseca nosečnosti naprej, da se tako preprečijo možganske (intrakranialne) krvavitve in da mati ob porodu ne izgubi preveč krvi. Po- treba po vitaminu K znaša 3 mg dnevno. Vsebujejo ga jetra, špinača, cvetača, paradižnik, grah, jagode. Vpliv v i tam i n a E se še raziskuje, vplivamenda na plodnost. Doka- zano je, da materino mleko vsebuje velike količine vitarhina E. Opazovali so nekaj uspeha pri dajanju vitamina E nedonošenčkom in pa materam, ki imajo v anamnezi habitualne abortuse. Dnevna potreba vitamina E znaša 26mg. Dobimo ga v žitnih kalčkih (črni moki), rumenjaku, maslu, solati. Še dve rudnini sta važni za pravilen potek nosečnosti. To sta žel e z o in jod. Mnoge žene so anemične že na začetku nosečnosti zaradi preobilnih menstruacij aH zaradi nezadostnega dovoda železa v hrani. K ternu se pridruži še fiziološka anemija v nosečnosti, ki nastopi zaradi povečanega volumena plazme. V zadnjih mesecih gravidnosti so tudi zahteve ploda po železu veliko večje. lz teh vzrokov lahko nastopi anemija, ki pomeni nevarnost za mater samo in za razvoj ploda ter zavlačuje por.od. V tem stanju pomenijo porodne krvavitve resno nevarnost za materino zdravje. Potreba železa znaša 18g dnevno. Živila, bogata z železom, so: jetra, meso, jajca, stročnice, suho sadje, kakao. V nosečnosti je potreba po hormonu zaščitne žleze zvišana. Da bi ji mogla zadostiti, jemlje ščitnica bolj intenzivno jod iz krvi. Zaradi te hiperaktivnosti se žleza lahko poveča že pri normalni nosečnosti. Če pa je joda premalo, se ščitnica še bolj poveča. V njej nastopijo bolezenske spremembe; posledica je struma. Tudi za novorojenca ima pomanjkanje joda usodne posledice. V krajih, kjer je v hrani in vodi premalo joda, najdemo primere kretenizma. Važno je, da se v krajih z endemično strumo daje nosečnicam jod, posebno če sol, ki jo uporabljajo, ni jodirana. Potreba po jodu znaša 0,53mg dnevno. Jod vsebujejo vsa živila, če je geološki sestav zemlje tak, da daje rastlinam zadosti joda. Zlasti ga vsebujejo morske ribe. 95 Priporoča se še, da uživa bodoča matl, zlastiče se močno redi, v zadnjih mesecih nosečnosti manj soli. Sol zadržuje v organizmu tekočino in s tem pospešuje nastop edemov. Pri ženah, ki uživajo preslano in premastno hrano, so opazovali več preeklampsij in eklampsij. Seveda to ne pomeni, da naj uživa popolnoma neslano, ker hi v tem primeru lahko prišlo do resnejših okvar. Se dve bistveni sestavini naše prehrane moramo omeniti. To so ó g 1ji- k o v i hi dra t i in m a s t i. Uvrščamo jih med hranila, ki dajejo predvsem toploto in energijo telesu. Masti so še nosilci esencialnih mastnih kislin, ki jih organizem ne more pogrešati. Če dnevni obrok hrane ne vsebuje dovolj oglji- kovih hídratov in masti, bo organizem razgrajeval beljakovine v energetske namene. S tem se zmanjšuje količina gradbenega materiala za mater in otroka. Vendar v tem pogledu ne smemo pretiravati, kajti sladkor močno redi nosečnico, ker se spreminja v maščobo. Velike količine masti lahko zamastijo jetr; in s tem okvarijo njih funkcijo, ilastiče nosečnica ne dobi zadosti aminokislin z beljakovinami. Da lahko zboljšamo prehrano nosečnice, moramo poznati njene prehram- bene navade. Če so te slabe, jih skušamo zboljšati s tem, da ji svetujemo jedila, ki naj bi jih dodala svoji običajni prehrani, ozíroma ji svetujemo, ka- tera jedila naj uživa v manjši meri. S pravilno sestavljenimi obroki mora dobiti žena vse vitamine, beljakovine in rudnine kakor tudi ogljikove hidrate iň maščobe v optimalni" količini. Za časa nosečnosti priporočamo hrano, ki naj ima dnevno okrog 2500 kalorij, V zadnjih mesecih nosečnosti pa 3000 kalo- rij. Glede osnovnih hranil, vitaminov, mineralov pa veljajo količine, ki smo jih navedli zgoraj. Tedenske količine živil pti taki prehrani bi znašale: Mleko - 71 (najmanj 1-1 Xl dnevno). Meso - 1100g (od tega 1-krat tedensko drobovino; v centrih, kjer so na razpolago tibe, pa večkrat tibe, ker vsebujejo jod). Jajca - 7 (1 jajce dnevno). Sir - 350g. Maslo - 210g. Ostale maščobe (olje, mast) - 70g (svinjsko mast v manjši količini). Kruh - 2100g (črn, zmesni kruh, 30 dkg dnevno). Testenine - 140g. Krompir - 2100g. Sveža in kuhana zelenjava - 2100g (izogibati se je prevelikih količin stročnic). Sadje - 2100g. Sladkor - 210g. Riž - 35 g. Te količine so le približne in se ravnajo po velikosti žene in .njeni pre~ snovi. Zato je nosečo ženo treba .stalno tehtati in uravnavati potrebe po njeni teži. Teža nosečnice se lahko poveča največ do 10kg. Literatu'l'a: Martiail.Dumcmt:Les vitamines lu obstétrlique. L'alimentation et la vie (Numeros 7, 8, 9). Dr. A. Mojié i prof. dr. Novak: Priručnik za praMičan rad sa Itrudnim bo- lesnim ženama. 96 Profilaksa kari'esa Dr. Val t e r K ruš i č V tem delu bi se dotaknil prifilakse zobnega kariesa, ki je za nas nadvse važna, ker ne bomo nikoli prav uspeli, če ji ne bomo posvečali naj- večje pažnje. Zobozdravstvo si je docela v svesti, da je ravno profilaksa torišče njegovega delovanja in da se morajo zastaviti vse sile za sistematično izvaja- nje te profilakse. Uspehi, ki srno jih dosegli, so prav lepi, vendar z njimi še ne smemo biti zadovoljni, ker nas čaka še silno velika naloga: to pa je izvajanje profilakse tu di pri predšolski mladini, od 3. do 6. leta. Sele ko ho docela organizirana profilaksa te mladine, bomo videli uspehe pri profilaksi šoloob- vezne mladine. Sele ko bodo s sistematično obdelavo vključeni 'otroci pred- šolske starosti, bodo izostali vsi globoki kariesi in vse gangrene šestic, pojav, ki je danes ob sistematičnem pregledu zobovja pri šoloobveznih otrocih še popolnoma razumljiv. Razen naloge, da v profilakso vključimo predšolsko mladino, nas pa čaka še ena velika naloga. S pravilno propagando in primernimi predavanji in članki ter v ,ozki povezanosti z ginekologi moramo organizirati prenatalno profilakso. K ternu nas vodi dejstvo, da se pri večini mlečnih zob sklenina in dentin tvorita intrauterino in da ima prvi molar tu di sklenino in dentin že pred rojstvom. Ta profilaksa naj bi se praktično izvajala pri gravidnih ženah. Torej obsega borba proti .gnilobi tri etape: 1. Prenatalno skrbstvo. 2. Predšolsko skrbstvo do izrasta mlečnih zob in vstopa v šolo. 3. Skrbstvo pri šolski mladini, ki obsega zdravljenje mlečnih in stalnih zob. Ad 1. Na žalost zobozdravnik ne pride v poštev za prenatalno skrbstvo, kvečjemuče se tak a nosečnica slučajno zdravi pri njem in jo pouči. V veliki večini pa matere ne prihajajo k zobozdravniku, da bi jih ta poučil o načinu prehrane med gravidnostjo, marveč pridejo, ker imajo zobe slabe in zdravljenja potrebne. , Medširokimi ljurlskimi množicami je bolj znano dejstvo, da vsak otrok velja mater nekaj zob, kakor pa dejstvo, da nima vrsta in način materine prehrane veHke važnosti samo za razvoj embrija, ,ampak tu di za razvoj kostnega sistema in zobovja. V' času gravidnosti pri ženah je dolžnost sploš- nega zdravnika kakor tudi ginekologa, da skrbita in po svojih močeh delata za profilakso kariesa. Ker pride bodoča mati h ginekologu gotovo večkrat pred porodom, je in tu di mora biti njegova dolžnost, kot sem že dejal, da zastopa interese zobozdravstva. Naloga zobozdravnika pa bi bila, da se tudi sam bolj udej.stvuje, in sicer 's strokovnimi kakor tudi poljudnimi predavanji v okviru množičnih organizacij. Čim več bo predavanj v tem smislu, tem več bo uspeha. Tedaj šele bodo TIlatere uvaževale vrsto in način prehrane za časa gravidnosti. Tedaj šele bodo vedele,. da morajo v njihovi prehrani biti vse snovi, ki so važne za razvoj zob in čeljusti. Predvsem torej kalcij, beljakovine in mineralne soli. Seveda mora hrana vsebovati tu di dovolj ogljikovih hidratov in maščob. Kalcija in fosfora je, kot vemo, dovolj že v mleku. V y,; do X I ju je dovolj. Vitamine najdemo predvsem v sveži zelenjavi. Seveda pa mom biti .zele- njava tako pripravljena, da ne gredo. vitamini v zgubo. Dalje so vitamini tu di 97 7 v sadju, paradižnikih, limonah itd. Velike' važnosti za izgradnjo kosti in zob je poleg vitaminov A, B in C tu di vitamin D, v večji količini ga imamo pa v maslu. Vse zelenjave in solate vsebujejo vitamine A, B in C, vitamin a D pa zelo malo ali pa sploh ne. Kar se tiče hrušk, vsebujejo zelo malo vitaminov. Od zelenjave pa ima največ vitamin ov špinača. Zaradi tega je špinača med nosečnostjo zelo priporočljiva. Največ vitamina D je v ribjem olju. V€ndar pa ima eno slabo stran, da ni preveč okusno in ga ravno gravidne žene, ki imajo bolj občutljiv želodec, ne pijejo rade. V zimskem času, ko ni zelenjav, lahko gravidne žene upo- rabljajo preparate, ki vsebujejo ~alcij in vitamine. Vendar pa se je treba varovati prevelikega uživanja preparatov in jití smatrati samo za nadomestek. Ad 2. Skrbstvo dojenčka spada v kompetenco pediatra. Na žalost ima tudi pri teh otrocih zobozdravnik malo možnosti, da bi vplival na mater in otroka. Tu je predvsem naloga pediatra zastopati interese zobozdravstva. V tej dobi je največje važnosti prehrana z materinim mlekom, bodisi za razvoj zobovja kakor tudi za ;razvoj celotnega organizma. Materino mleko ima mnogo več kalorij kot pa kravje mleko, razen tega pa še dovolj kalcija in vseh potrebnih vitaminov. Nadvse velike važnosti pa je sesanje prsi, ker se pri tem delu, ki gaotrok opravlja, jači muskulatura ust, kar zopet zelo ugodno vpliva na rast čeljusti in zob. Tudi mora vsak vedeti, da opravlja dojenček p:r:isesanju prsi 60-krat večJe delo, kot ga opravlja, če se hrani umetno .iz steklenice z gumijastim cucljem. Tudi pozneje, ko otroku dodajamo že drugo hrano, je treba paziti, da je v tej hrani dovolj kalcija, mineralnih soli in vitaminov. Mnogo mleka je v vsakem primeru príporočljivo. Posebno ko izrastejo prvi mlečni zobje, je vrsta in način prehrane velike važnosti. Jabolka, trd, den kruh, sploh bolj groba hrananam jamčijo, da se v zadostni merj uporablja mišičevje, razen tega pa je ravno cilj take vrste hrane mehanično čiščenje zob s hrano samo. Torej vidimo, da taka hrana zobe ščiti pred kariesorn. Nasprotno pa mehak kruh, slaščice in druga testenasta hrana pospešuje karies, ker se prilepijo na zobe in he vrše mehaničnega čiščenja. Razen tega vsebuje taka hrana mnogo ogljikovih hidratov, ki povzročajo vrenje mlečne kisline, na ta način pa tudi razpadanje mlečnih zob. V tej starosti morajo tu di starši paziti na nekatere razvadeotrok, saj je znano, da se pri sesanju prstov ali cuclja ali grizenju ustnic kaj rade razvijejo ortodontske anomalije. Ko izrastejo prvi zobje, je treba pričeti z njih čiščenjem. Očistiti jih moramo ostankov hrane, ki so nanje prilepljeni, in sicer po vsakem obroku. Prve čase v ta namen popolnoma zadostuje vata, namočena v vodi. Ko izra- stejo vsi mlečniki, je treba počasi otroka navaditi na čiščenje zob z zobno ščetko. Ta naj bo manjša kakor pa ščetka za odrasle. Dober vzgled, ki naj ga dajejo starši, bo otrok kmalu posnemal. Od 2. leta naprej naj se prične sistematična obdelava pri zobozdravniku. Da je to važno in potrebno, moramo vedno znova dopovedovati našemu narodu, in sicer toliko časa, dokler ljudje ne bodo smatrali tega za nekaj samo pa sebi razumljivega. Na žalost še vedno pridejo danes starši šele tedaj z otro- kom k zobozdravniku, ko postane zobobol neznosen. Navadno pa je mlečno zobovjetakrat že tako zelo kariozno, da zobozdravnik pri večini zob ne more ničesar več ukreniti. Vse te okvare zobovja pa bi se ob pravem času dale 98. prav lepo popraviti in ahraniti, četu di je otrok boječ in občutljiv, ter bi potem služilo mlečno zobovje svojemu namenu. Na žalost pa so še danes taki starši mnenja, da mlečno zobovje ni kaj prida vredno, ker tako izpade in ga nadomesti stalno zohovje. Zato je naša dolžnost, da z vsemi sredstvi, ki so nam na razpol:ago, torej s predavanji, letaki, časopisi, radiom itd. pobijamo to zmotno naziranje. Velika in težka naloga je to, vendar se je moramo lotiti, ker gre zazdravje našega narada. Oglejmosi vrednost zob in sicer zgolj s stališča funkcije. Ce postane kariozen en zob ali celo več, pri žvečenju kmalu nastopijo bolečine. Otrok hrane ne prežveči dobro, ker se boji bolečin, skuša zobovju prizanašati ali ga varovati bolečin. Hrana se v takem primeru premalo prežveči, primešane ji je premalo kisline. V takem stanju pride hrana v želodec in dalje v črevo. Posledica tega SQ motnje v prebavi, kar je nadvse škodljivo za r,azvoj in rast mladega organizma. Na drugi strani pa nastopijo zaradi fokalne i:nfekcije resne okvare organizma, ki se pri mladem človeku manifestiraj o v veliko močnejši in hujši abliki. Paudarjam na tem mestu ponovno, da je treba obrav- navati mlečno zobovje 'Od sile natančno in z nič manjšo eksaktnostjo kakor stalno zobovje. Ad 3. Šoloobveznim atrokom, to'rej od 7. leta dalje pa moramo posvetiti prav posebno skrb. Pri njih imamo poleg mlečnih zob že sta'lne zobe. Zobo- zdravniška kontrola je v tej starosti silno važna, ker so stalni zobje; ki rastejo v bližini karioznih mlečnikov, v veliki nevarnosti. Nikakor ne smemo biti mnenja, češ da v tej dobi, torej tik pred izpadom mlečnih zob njih sanacija ni potrebna. To bi bila velika napaka. Cesto namreč ravno ti mlečniki infici- rajo stalne zobe, ki jih moramo predčasno plombirati. V tej starosti moramo ekstrahirati vse korenine mlečnih zob, ki še niso resorbirane, ker tudi te lahko povzroče karies na sosednih stalnih zobeh in razen tega še gingivitise. Od stalnih zob daje zobozdravniku največ dela in skrbi 1. molar. Ta je zelo nagnjen h kariesu in je često hipoplastičen. Ravno zaradi številnih fisur na njegovi grizni ploskvi je dana možnost, da se ostanki hrane v teh zadržujejo in da se sklenina dekalcificira. Pri veliki večini otrok je šestica v 7., najkasneje v 8. letu že globoko kariozna. Da se izognemo težkočam, ki jih imamo z lečenjem šestice pri korenini, bi bilo treba propagirati, naj se šestice, ki se po svoji abliki nagibajo h kariesu, plombirajo, še preden postanejo kariozne. Vse fisure, ki segajo dokaj globoko, bi morali izpreparirati ter zaliti z amalgamom. Ravno prvi stalni kočnik je neprecenljivega pomena za razvoj vsega zobovja v času, ko mlečni zobje izpadajo drug za drugim. Prvi stalni kočniki so temelj vsega stalnega zobovja. Oni skrpe za po- trebno razdaljo, določajo na ta način višino griza in gledajo, dokler se ne izvrši menjava zob, da se čeljusti druga drugi ne moreta preveč približati, tako da po izpadanju mlečnih zob stalni zobje lahko nemoteno dorastejo v pravo višino. Ce ti kočniki predčasno segnijejo ali jih celo izderemo, zobovju med menjavo zob manjka glavna opora in če prehitro segnijejo še mlečni kočniki, deluje ves pritisk pri žvečenju hrane na še nedorasle sprednje stalne zobe. Zato se ti ne morejo razviti in se mnogokrat nagnejo tu di poševno navzven. Kot sem že omenil, so prvi stalni. kočniki zelo nagnjeni h kariesu. To dejstvo in pa dejstvo, da velika večina mater oziroma staršev smatra prvi molar za mlečni zob in da ravno zaradi tega ne pripisuje ternu zobu nobene 99 7* . važnosti, nas uči, da se profilaksa ne mor~ izvajati zgolj na pacientu samem. Nujno potrebno je zategadelj, da ljudstvu v obliki predavanj prikažemo vse napake in njih posledice ter ga poučimo, kako naj sodeluje z zobozdravnikom, da se pri profilaksi dosežejočim večji uspehi. Drug način take profilakse je tuširanje mlečnega karie!,a z raztopino Arg. nitricum. Ta način se večinoma uporablja pd majhnih ot'rocih, ki so jako občutljivi za bolečine. Pri takih otrocih z ekskavatorji iz karioznega zoba odstranimo razpadle snovi in to kaviteto impregniramo z Ag NOs. Vendar ta način ni priporočljiv. Omenjam ga le, ker se mnogo uporablja. Po mnenju večine avtorjev sicer res nadraži srebrni nitrat pulpo, da proizvaja sekundarni dentin, vendar lahko povzroči gangreno na eni strani, na drugi strani pa povzroča otroku, če ga apliciramo v globljo kaviteto, izredno hude bolečine, tako da ga nekateri avtorji, kot n. pro Miller in Black, odklanjajo. Vse to, o čemer sem zdaj govoril, so bíle smernice za izvajanjesplošne profilakse. Razen tega pa poznamo tudi še lokalno profilakso, ki je po svojem bistvu in važnosti splošni profilaksi enakovredna. Mislim pri tem na čiščenje zob. To je, bi mislil, tako vsakdanje opravilo, da ga pozna vsak. Vendar pa to na žalost ni tako. Od desetih otrok si bodo pravilno čistili zobe kvečjemu 3 do 4. ~dor koli ima sam otroke, ve, da se snaženju zob izmikajo kar se le da ali pa je čiščenje silno kratko, tako da je brez praktične vrednosti. Za čiščenje zob nam služi zobna ščetka, s katero odstranimo retinirane ostanke jedi v fisurah griznih ploskev, v aproksimalnih prostorih in gingivalnih žepkih. Torej je naloga ščetke, da očisti vsa mesta, ki se ne čistijo že sama pri žvečenju hrane. Kar se tiče patogenosti zobne ščetke, je ne moremo zanikati. Zato moramo uporabljati čim bolj sterilne ščetke. Pri pregledu kupljenih zobnih ščetk so našli gnojne koke, hemolitične streptokoke in koli bakterije. Vendar tudi na zobnih ščetkah, ki so v rabi, najdemo zelo različno bakterijsko floro. Zato je nujno potrebno, da zobno ščetko pred vsako uporabo dezinficiramo. Pre- kuhavanje ni priporočljivo, ker se ščetka pri tem pokvari. Kemična dezinfek- cija s formalinom, kalijevim permanganom ali jodom nima pravega učinka. Najboljše razkužilo za zobnoščetko je 5%-na raztopina kloramina. V 1/2-1%-ni raztopini uničimo stafilokoke in streptokoke v 3 do 5 minut ah. Raztopina kloramina umori celo trose vraničnega prisada. Neprijeten duh po kloru lahko ublažimo, če dodamo spiritus menthae. Važno je vprašanje, kakšno zobno ščetko naj uporabljamo, da bo res vršila svojo nalogo. Splošno priznano je, da je najboljša ščetka, ki ima šopke ščetinic redko postavljene, da je med njimi dovolj prostora za kroženje zraka. Ščetinice morajo biti dobro pritrjene in dovolj trde, da z njimi lahko sežemo v medzobne prostore. Zobna ščetka, ki je od sline ali vode postala premehka, ne služi več svojemu namenu. Premehke zobne ščetke moramo odločno odsvetovati. Ščet).w je treba po vsakokratni uporabi dobro oprati z milom in vodo in potresti s stolčeno soljo, nato pa obesiti, da se posuši in da postanejo ščetinice zopet trde. Z uporabo zobne ščetke hočemo doseči dvoje: 1. da vse ploskve zoba res očisllimo in preprečimo nabiranje zobnega kamna, 2. da masirane dlesne postanejo odporne. 100 Zadostuje, če si z~be čistirno takole: a) žvekalne ploskve y zgornji in spodnji čeljusti dobro skrtačirno, b) rnasiramo dlesne s ščetko na ta način, da drgnemo z njo ob zgornji čeljusti od zgoraj navzdol, ob spodnji čeljusti od spodaj navzgor, vedno proti zobni kroni, c) da očistimo medzobne prostore, nastavimo zobno ščetko navpično na zobe in z lahnim pritiskom ter kroženjem potisnemo posamezne ščetinice med zobe. Če to večkrat ponovimo, odstranimo vse ostanke jedi med zobmí. Sčetka je izrazito mehanično sredstvo, ki naj služi čiščenju zob. Razen ščetke pa uporabljamo za čiščenje zob še kemična sredstva. Ta so prav raz- líčna in irnajo prav razlíčen okus. Z nobenim kemičnim sredstvom ne moremo iz ust odstraniti vseh bakterij. Ni zobne paste, s katero bi usta lahko popolnoma razkužilí. Sredstva, ki so dovolj močna za uničenje bakterij, bi škodovala ustni sluznici in jo tako pokvarila, da bi z njih uporabo doseglí ravno nasprotno, kcikor želimo. Zato jih moramo rabiti tako razredčena, da ne kvarijo ustne sluznice. Vendar pa vsaj začasno vplivajo razkužilno, ko ovirajo preveliko raz- množevanje bakterij in uničujejo strupe, ki se iz njih izločajo. Če se na ta način razkužimo vsak dan, spremenimo bakterijam življenjske pogoje tako zelo, da postanejo manj virulentne. Da, še več! Pri stalnem, ponavljajočem se razkuževanju nastanejo iz uničenih bakterij in razkrojenih strup ov antigeni, ki store sluznico proti infekcijam odpornejšo. Kakor so se pa v vseh panogah medicine ravno zadnjih 10 let začele izva- jati nove, epohalne meto de zdravljenja, kot je n. pro zdravljenje s penicilinorn, s streptomicinom in še celo vrsto drugih sredstev,s pomočjo katerih so doslej težke bolezni napravili lahke - tako je tudi zobozdravstvo obogatelo z novim, res učinkovitim načinom za profilakso kariesa, to je v prvi vrsti množično profilakso s pomočjo fluora. Prizadevanje, da se uporablja fluor v profilaksi zobne gnilobe, temelji na dejstvu, da se odpornost zobne sklenine proti kariozni demineralizaciji zviša, če znižamo njeno topljivost v kislinah. To dosežemo, če jo izpostavimo učinku fluorovih raztopin. V izdatni meri dokazujejo to uspehi, ki so jih pri svojih poizkusih imeli ameriški in ruski avtOl';jí.Z lokalno uporabo fluoridov se da zmanjšati število kariesa in zasluži ta postopek pozornost zlasti pri mladinski profilaksi zobne gnilobe. Tako nam je dana možnost množičnega fluoriziranja in ternu ustrezno tudi možnost, da odstotek kariesa načrtno znižamo na čim manjše število. Pri tem načinu se v profi1aksi kariesa uporablja 1-2 %-na raztopina Na F v obliki aplikacije obkladkov. Pri odraslih ne deluje v globino, ker so se na površini izvršile razne ionizacije, ki vsrkavanje F preprečujejo. Najugodnejša življenjska doba je od 5. ali 6. do 12. leta. Aplikacija v poznejši dobi je manj učinkovita. Samo pri modrostnih zobeh, ki so bolj nagnjeni h kariesu in pa tudi pozneje izrastejo, se vrši fluorizacija pri sta- rejših osebah. Tudi se v preceJsnJl meri opazuje manJse nagnjenje h kariesu ozirorna rezistenca mletnikov proti kariesu v krajih, kjer pitna voda vsebuje dovolj fluorovih raztopin (okrog 2,3mg F na liter). Vendar je taka odpornost pred- eruptivnega značaja, ker je sklenina že pri svojem razvoju bila bogata s F. 101 Poglobimo predporodno zaščito matere in otroka Dr. B o g a Š k II' i n jar Zboljšanje zdravstvenega stanja in ohranitev zdravja matere in otroka je osnovni zakon zdravstvene službe, otroška smrtnost v 1. letu pa je najobčut- ljivejše merilo zdravstvene ter socialne dejavnosti v tej smeri. Ni dovolj le delo v posvetovalnici, nasvet, ki ga damo materi in ženi, preiskava otroka, sprejem v porodnišnico. Poleg medicinskih so velikega pomena v zdravju matere in otroka tudi socialni, ekonomski ter psihološki faktorji, zato je delo prav v . zaščiti matere in otroka zelo široko. Poudarek je ná ohranitvi in izboljšanju zdravja matere in otroka, ne več 'samo na zdravljenju in preprečevanju obolenj in smrti, zato je medicinski sestri in posetni službi prav gotovo v tem delu poverjeno prvo mesto. Smrtnost dojenčkov se je v Sloveniji od predvojne dobe znižala skoraj na polovico tedanje vrednosti in je v primerjavi s predvojnimi leti v splošnem na zadovoljivi višini, tudi smrtnost porodnic je nižja in procent mrfvorojenih je znatno padel. Vendar nam primerjava teh številk s številkami nekaterih drugih držav pove, da še nismo izpolnili vseh zahtev, ki Se postavljajo v delu za zaščito matere in otroka, in da še nismo izrabili vseh pridobitev, 'ki nam jih nudijo izkušnje zdravstvene službe drugih držav pa tudi že naše opažanje v zadnjih letih. Razumljivo je, da se pravilna skrb za pravilen patek porada, za ohranitev materinega zdravja po porodu ter ohranitev novorojenčkovega življenja in zdravja začne že pred otrokovim rojstvom. Verjetnost, da novo- rojeni otrok preživi prvo leto, zlasti pa prvi teden in prvi mesec življenja, ko je otroška smrtnost največja, je v veliki meri odvisnaod zdravja matere v času nosečnosti. Zato je zniževanje otroške smrtnosti, zlasti v tej prvi dobi, odvisno predvsem od dobre predporodne oskrbe, ustrezne porodne pomoči, pravilne prehrane matere ter njene vzgoje. Smrtnost te zgodnje dobe pri nas v znatni meri obremenjuje otroško smrtnost sploh. Bolezni, ki jih označujemo kat bolezni, lastne zgodnji otroški dobi, pa so zastopane pri nas dvakrat pogosteje kakor v številnih drugih drža- vah. Pa si zberimo nekaj številk iz naših letnih poročil in jih ocenimo! Od 1000 živorojenih je umrlo 1921. 19a5. 1949. 1954. leta leta leta leta- IV 1. mesecu žIivljenja 72 51 a7 27,6 V 2.-12. mesecu življenja 99 69 45 I 27,6 I Skupaj v 1. letu 171 l 120 82 55,2 I 102 . Padee umrljivosti, Od 100 ulTlT'lihdojenčkov Umrljivos.t dojenčkov izražen v % umrlo 1935-54 I 1949-54 1931-35 I 1949 I 1954 . I V 1. meseeu življenja 23 9 40,7 45 50 IV 2.-12. mes. življenja 41 17 59,3 55 50 Skupaj v 1. letu 64 26 100,0 100 100 Povedali bi lahko tole: Umrljivost dojenčkov v rSloveniji postopoma in stal- no pada. Tako n. pr. je v preteklem letu od 1000 živorojenih umrlo 115 otrok manj kot v letu 1921, 64 manj kot v letu 1935 in 26 manj, kot jih je umirálo še predšestimi letL Prav gotovo, znaten uspeh zdravstvene službe! Če pa pogleda- mo stvar podrobneje, vidimo, da gre to strmo znižanje otroške smrtnosti pred- vsem na račun strmega padca v številu umrlih dojenčkov po 1. meseeu starosti, medtem ko je padec umrljivosti v zgodnji življenjski dobi počasnejši. Tako srno v preteklem letu zabeležili prav toliko umrlih v 1. mesecu starosti kot v 11 nadaljnjih mesecih življenja! Zdi se pa, po prvih p09atkih letošnjega leta, da se procent še nadalje nagiba na stran umrljivosti v zgodnji življenjski dobi. V nekaterih okrajih je ta poudarek očiten že iz lanskoletnih številk. Blizu 100 lističev je izpisanih mesečno v Sloveniji v matičnih uradih za do- jenčke - umrle v najzgodnji življenjski dobi in ob pregledovanju podatkov o poteku bolezni, ki je privedla do smrti, bi vsakdo, komur je skrb za zdravje naroda prva dolžnost,često »obstal« v iskanju onega pravega vzroka, ki .je privedel do bolezenskega stanja, poteka bolezni in končnega vzroka otrokove smrti, ko bi tega vzroka na lističu ne zasledil. Težak porod s poškodbo otroka, porojstvena asfiksija, nedonošenost, slabotno rojen, atrofija, je napisala babica ali mrliški oglednik ob prijavi smrti na vprašanje o vzroku smrti. Pravi vzrok pa bi iskali nazaj, v dobi pred otrokovim rojstvom. In v to smer bomo morali poglobiti naše delo, če nam je cílj nadaljnje zniževanje otroške smrt- nosti ter zboljšanje zdravja otroka in matere. Zdravstvena zakonodaja zagotavlja ženi v zvezi z nosečnostjo in porodom zdravstveno zaščito S 'strokovnim delom posvetovalnic - dispanzerjev za žene, z možnost jo sprejema v materinski dom socialno in medicinsko ogroženih žena, z brezplačno porodno pomočjo na domu ter brezplačno zdravstveno oskrbo za časa poroda v porodnišnici. Cílj predporodne zaščite je, da zagotovi zdravo nosečnost, normalen porod zdrave matere in rojstvo zdravega otroka. Dispan- zerju - posvetovalnici za žene je v tem delu poverjena glavna vloga, ki pa jo bo uspešno izpolníl le ob tesnem sodelovanju področne babice, medicinske se- stre in zUrawnika. Da zagotovimo zdravo nosečnost, zahtevamo zdravstveni nadzor vseh žena. Prvič naj bi bíla žena zajeta pod nadzor dispanzerja - kot je pravílo nekaterih držav - v 12. tednu nosečnosti, oziroma že prej, 'če je bila prejšnja nosečnost nepravílna ali če sedanja ni normalna. Pregled naj bibil splošni klinični in ginekološki. Patronažna služba medicinske sestre pa naj bi podala sliko o socialnih in ekonomskih razmerah njene družine. Pri normalni 103 nosečnosti zahteva porodničar za pravilen' nadzor noseče žene ponoven pre- gled vsake 4 tedne do 28. tedna, vsaka 2 tedna do 36 tednov nosečnosti in nato tedensko do poroda. Ponovne preglede zdravih žena - pregled urina, RR, tehtanje, merjenje, poslušanje plodovih utripov - izvrši babica, vSe dvomljive primere zdravja pa preda zdravniku. Medicinski sestri pa je poverjena patro- nažna služba z reševanjem družinskih problemov, ki nastajajo v zvezi s poro- dom; oskrba s porodno opremo pri ženah, ki nameravajo roditi doma, preskrba družine z otroki za časa poroda doma aH v porodnišnici, pomoč pri d~lu po vrnitvi domov ... Dalje ji je poverjeno zdravstveno vzgojno delo med ženami - priprava žene na porod, pritegnitev v dispanzer, pouk o prehrani, o negi dojenčka - tako ob priliki hišnih obiskov kot tu di z organizacijo krajših sestankov in tečajev v posvetovalnici. Gotovo se bo žena rada odzvala povabilu, da pride v dispanzer na zdravniški pregled in poslušat kratke nasvete oz. predavanja o pripravi hrane, o šivanju primernih oblačil za dojenčka, o diete- tiki v nosečnosti, o pripravi za porod, kar bi vse sledilo po končanih pregledih. Brez dvoma bi vpliv okolja in psihična pripravljenost na podano tematiko doprinesla k uspehu tovrstnega vzgojnega dela. Napotilo za porodnišnico daje psihično in zdravstveno pripravljeni ženi dispanzer, ki obenem opozori porod- ničarja na medicinske ter socialno-ekonomske ugotovitve, važne glede poteka poroda ter vrnitve domov. Ženo, ki ji socialno in zdravstveno stanje dovo- ljujeta porod doma, prevzame v oskrbo področna dispanzerska babica, ki ji s pravilno porodno pomočjo ter pravilno poporodno oskrbo do 4. tedna nudi vso gotovost za ohranitev njenega zdravja ter rojstvo in življenje zdravega 'Otroka. Podatke o zdravstvenih ugotovitvah pri ženah njenega področja dobiva babica v posvetovalnici, s katero je tu di organizatorno povezana. Posvetoval- nica pa vodi kartotečno evidenco o ženah ustreznega področja ter na tej osnovi vodi in nadzira delo področnih babic. Po končani poporodni oskrbi preda babica točne zapiske o poteku poroda ter poporddne dobe in o svojem delu v tej dobi posvetovalnici, kjer se podatki priključijo osnovni kartoteki žene. Glede žena, ki so rodile v porodnišnici, vzdržuje zvezo s porodniškim oddelkom dispanzer. Ob izpisu žene iz porodnišnice prejme d\Í.spanzer kartotečni list žene, izpopolnjen z glavnimi podatki o poteku poráda in o novorojenčku. Dispanzer pa obvesti področno posvetovalnico, da z babico področja sprejme mater in novorojenčka v ustrezno poporodno oskrbo za vso dobo 4 tednov. Pa si oglejmo nekaj številk o tem delu pri nas! Od 100 nosečih žen zajetih Od 1000 HÍlŠnihobiskov Stevilo pod nadzor disp. - posvet. pregle- Povpr.pregle-Leto disp.- v prvi dantih dov v noseinic I otročnicpos'vet. Skupaj polovici v 9. bilo soc. nose,č. noseč. mesecu zav. 1 1949 25 8,7 2,3 2,2 65 1,3 1290 190 1954 58 43,0 8,4 9,7 80 3,1 1697 3057 I 104 Stevilo babic I Od 100 novbrr-oj. Obiskov po II Delov. ur je bilo rojenih Na eno porodu od teh v posve~; babico --Leto na 1 bahl~ brez. porodov pov- nakraj ev- zaposle"'"\ • vbolnici strok. letno prečno 1porodnih nih v co mesec. na . posvet. pom. 1porod doma 1949 I 398 16 I 3% I 34,6 I 5,3 44 I 4,2 I 7,7 1954 425 58 4% 55,9 1,9 30 9 23 Iz številk bi lahko povzeli, da je pokazalo delo za zaščito žene pred poro- dam in po njem v zadnjih šestih letih znaten razvoj. Večje je število dispan- zerjev oziroma posvetovalnic, večje število babiC je vključenih v delo posveto- valnic, odstotek žena, zajetih pod nadzorstvo dispanzerja, je višji, število pre- gledov v nosečnosti večje, več žena rodi v porodnišnicah, odstotek rojstev brez strokovne pomoči je padel in žene, ki rode doma, imajo boljšo poporodno oskrbo. Kljub ternu pa delo še ni zadovoljivo. Odstotek žena, zajetih pod nad- zorstvo dispanzerja, je še vedno premajhen. Zlasti ob misli, da je zajet je žena iz posameznih sodalnih skupin zelo neenakomerno, da so tu di po okrajih 'veliké razlike, ta odstotek še ne zadovoljuje. Tudi dejstvo, da je bilo v prvi polovici nosečnosti zajetih le 8 % vseh nosečnic, v 9. mesecu pa še vedno samo 10 %, kaže, da je zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre v tej smeri nujno po- trebn(). Omenili srno, da porodničar zahteva za zagotovitev pravilnega nad- zorstva za časa nosečnosti redne preglede žene v ustanovi od 12. tedna nosečnosti do poroda. V lanskem letu pa se je žena, ki je prišla prvič v posvetovalnico, oglasila povprečno le še dvakrat pred porodom. Če pri- merjamo optimalno zahtevo 12 pregledov, trije pregledi prav gotovo še ne zagotavljajo dobrega varstva zdrave nosečnosti. Tudi v tej smeri bo medicin- ska sestra s pravilnim prepričevanjem doprinesla k zaželeni rešitvi zadev- nega vprašanja. Število babic v Slovenij!i. je dokaj zadovoljivo in 2-3 porodi mesečno ne preobremenjujejo babice. Zato preseneča nizka številka onih babic, ki so vključenev delo posvetovalnice za žene. Babice na terenu organi- zatorno često niso povezane v neki center in je to velika škoda za delo, ki bi ga babice lahko uspešno vršile. Število hišnih obiskov pri nosečih ženah je mi- nimalno. Pa bi babica pod pravilnim vodstvom medicinske sestre lahko tu di na tem delovnem področju prevzela velik delež. Tudi posetna služba po porodu, ki je babici poleg poroda samega prav gotovo prva dolžnost, ni zadovoljiva. S hišnimi obiski zajema babica predvsem le žene, ki jim je nudila porodno pomoč, medtem ko žene, ki so rodile v porodnišnici, čeprav So se vča'sihže konce prvega tedna vrnile domov, često po porodu niso bile dovolj oskrbovane. Povprečno 9 poporodnih, obiskov prav gotovo ni zadovoljivo, vedeti pa moramo, da šte- vilnih žena po vrnitvi iz porodnišnice babica sploh ne obišče. MisIim, da ne bo :p.apak, če iščemokrivdo v slabi povezavi baoiške terenske službe s patronažno sestrsko službo tel' nezadovoljivi organizaciji dispanzerskega deIa. Objektivnih zaprek pa prav v tem vprašanju često ni in medicinska sestra, kot organizator dobre zaščitne 'službe v zaščiti matere in otroka, bo obstoječe težave s pra- vilnimi prijemi prav gotovo prešIa. Važno je tudi vprašanje povezave s pod- ročno porodnišnico. Ze dolgo zahtevana medicinska sestra, zadolžena kot so- cialno medicinski deIavec v bolnici tel' še prav posebno v porodnišnici, bi v 105 tej povezavi prevzela važno vlogo. SevedA pa ima prednost povezava teren- skega kadra samega v dispanzerskem delu. Še nekaj besed o raziskovalnem delu na področju zdravstvene zaščite ma- tere in otroka. Tudi študij zdravstvenega stanja prebivalstva področja in raz- mer, ki vplivajo na zboljšanje ali poslabšanje zdravja matere in otroka, študij socialnih razmer v družinah, potem prehrane prebivalstva, prehrane nosečih žena, vse to je bistveni del onega dela, ki je posvečeno zdravstveni zaščiti žene in otroka na terenu. Le točno poznavanje področja lahko pravilno usmerja naše delo; najsi bo to delo visoko organiziranega dispanzerja za žene, terenske posvetovalriice ali pa komaj osnovane patronažne službe medicinske sestre in babice v okraju. V nekaterih okrajih so tu di v tem delu medicinske sestre za- stavile prvi korak. Poleg točnega vpisovanja podatkov o bolezenskih stanjih, ki jih je ugotovil dispanzerski zdravnik v ambulanti dispanzerja, in rednega iz- polnjevanja statističnih poročil so prešle' na terensko proučevanje vzrokov mrtvorodnosti, zgodnje otroške smrtnosti ter tako neposredno na proučevanje zaščite in oskrbe žene pred porodom in po njem. V tesnem sodelovanju s kra- jevno babico in povezavi s porodnišnico,če. žena ni rodila doma, zbirajo medi- cinske sestre po enotnem obrazcu podatke 'o porodl1, o predporodni in poporodni oskrbi matere, o novorojenem otroku, o socialnih razmerah družine, za vsakega živorojenega, mrtvorojenega ter v zgodnji dobi umrlega otročiča na njihovem pódročju, da tako prispevajo svoj delež k razjasnitvi teh vprašanj v svojem okraj u in s tem posredno v Sloveniji sploh. Razjasnitev teh vprašanj pa bo ob organizacijsko pravilno urejeni.službi zdravstvene zaščite matere in otroka v okraju ter pripravljenosti medicinskega kadra za to delo prav gotovo doprinesla k zboljšanju predporodne zdravstvene zaščite žene in tako tu di k znižanju še vedno dokaj visoke smrtnosti dojenčkov pri nas, v Sloveniji. Ortop dobe Med najpogostnejšc i nas prirojen izpah v kolku (Luxatio coxae CI .h statističnih podatkov, kažejo mnogi znaki, da .m odstotkom prirojenih izpahov kolka in celo, ltevilo občutno narašča. Tako je bilo n. pr. 1. dsek Splošne bolnice v Ljubljani 32 primerov enje, 1. 1952 pa je to število znašalo 69. Teg<. •~~ ••v v vvvv __ vv v•• -o- -"VA ne moremo pripisovati le okolnosti, da je teritorij, ki gravitira na našo ortopedsko ustanovo, sedaj nekoliko povečan, prav tako ne more to biti posledica boljšega in hitrejšega odkrivanja takih primerov v povojni dobij verjetnejše je, da imamo opravka z absolutnim naraščanjem takili primerov. Poleg omenjenih 69 primerov prirojenega izpaha kolka pa srno v istem letu 1952 opazovali še 5 delnih izpahov in 55 slabo ali nedokončno razvitih kolčnih sklep ov, ki so prav tako zahtevali ustrezajoče ortopedsko zdravljenje. 106 tej povezavi prevzela važno vlogo. Seveda pa ima prednost povezava teren- skega kadra samega v dispanzerskem delu. Še nekaj besed o raziskovalnem delu na področju zdravstvene zaščite ma- tere in otroka. Tudi štupjj 7dr"ir"h,pnpQ" stania nreb;valstva področja in raz- mer, ki vplivajo na zbol latere in otroka, študij socialnih razmer v dru~ stva, prehrane nosečih žena, vse to je bistveni ( ~dravstveni zaščiti žene in otroka na terenu. Li lhko pravilno usmerja naše delo; najsi bo to d€ .zerja za žene, terenske posvetovalIlice ali pa ke ,e medicinske sestre in babice v okraju. V neka 1 medicinske sestre za- stavile prvi korak. Pole/? bolezenskih stanjih, ki jih je ugotovil dispanze: anzerja, in rednega iz- polnjevanja statističnih ) proučevanje vzrokov mrtvorodnosti, zgodnje isredno na proučevanje zaščite in oskrbe žene p lem sodelovanju s kra- jevno babko in povezav ila doma, zbirajo medi- cinske sestre po enotnem obrazcu podatke 'o porodll, o predporodni in poporodni oskrbi matere, o novorojenem otroku, o socialnih razmerah družine, za vsakega živorojenega, mrtvo rojen ega ter v zgodnji dobi umrlega otročiča na njihovem pódročju, da tako prispevajo svoj delež k razjasnitvi teh vprašanj v svojem okraj u in s tem posredno v Sloveniji sploh. Razjasnitev teh vprašanj pa bo ob organizacijsko pravilno urejeni.službi zdravstvene zaščite matere in otroka v okraj u ter pripravljenosti medicinskega kadra za to delo prav gotovo doprinesla k zboljšanju predporodne zdravstvene zaščite žene in tako tu di k znižanju še vedno dokaj visoke smrtnosti dojenčkov pri nas, v Sloveniji. Ortopedija .prve življenjske dobe Prof. dr. Bogdan Brecelj J. Prirojen izpah v kolku Med najpogostnejše prirojene okvare štejemo pri nas prirojen izpah v kolku (Luxatio coxae congenita). Ceprav nimamo točnih statističnih podatkov, kažejo mnogi znaki, da srno mi dežela z relativno visokim odstotkom prirojenih izpahov kolka in celo, da nam v povojnih letih toštevilo občutno narašča. Tako je bilo n. pro 1. 1938 sprejetih na Ortopedski odsek Splošne bolnice v Ljubljani 32 primerov prirojenega izpaha v zdravljenje, 1. 1952 pa je to število znašalo 69. Tega več kot stoodstotnega porasta ne múremo pripisovati le okolnosti, da je teritorij, ki gravitira na našo ortopedsko ustanovo, sedaj nekoliko povečan, prav tako ne more to biti posledica boljšega in hitrejšega odkrivanja takih primerov v povojni dobi; verjetnejše je, da imamo opravka z absolutnim naraščanjem takilí primerov. Poleg omenjenih 69 primerov prirojenega izpaha kolka pa srno v istem letu 1952 opazovali še 5 delnih izpahov in 55 slabo ali nedokončno razvitih kolčnih sklep ov, ki so prav tako zahtevali ustrezajoče ortopedsko zdravljenje. 106 Slik~ 1. Obojestranski prirojeni izpah kolčnih sklepov pri 6-Vetni deklici. V oči udarja ogromno povečana lumbalna lordoza Tuditi podatki govore v korist mišljenju, da gre za absoluten porast priro- jenih izpahov kolka v povojni dobi, kar ima verjetno globlje vzroke v smislu opažanj, ki srno jih omenili v uvodu teh poglavij. Znaki prirojenega izpaha Znano je, da je prirojen izpah v kolku lahko enostranski aIi obojestranski, lahko je popoln aIi pa samo delen (Subluxatio). Od tega so v veliki meri od- visni znaki, ki jih opažamo pri otroku. Taki otroci navadI).o kasneje shodijo in njihova hoja je zibajoča v eno (enostranski izpah) aIi v obe strani (oboje": stranski izpah). Taki hoji pravijo tu di »racanje«. Izpahnjena nogica je vselej krajša od zdrave. Razumljivo je, da je skrajšanje ekstremitete opazno le pri enostranskem izpahu, kjer lahko primerjamo dolžino ene ekstremitete z dol- 107 SHka 2. Rentgenogram prikazuje prírojeno displazijo desnega kolka s pLitvim aceta- bulom in majhnim jedrom. Levi kol k kaže normalno stanje. SHka 3. Rentgenogram kaže prirojen ízpah desnega kolka: jedro glavíce leží ízven ponvice. Leví kolk norma len 108 •• 'j ----Q\-- ------- vi---;--y I ~stiin jo vloži. Pred vložitvijo iztisne iz tube na obod in na obe strani diafragme pol do eno žličko kontracepcijske maže. Diafragma leži tako, da poševno deli vagino. Spredaj se opira na sramno kost, zadaj v zadnji nožnični obok. Žena nekaj dni sama vlaga diafragmo po pravkar dobljenih návodílih .. Vendar pri občevanju ravna tako, kot da je diafragma ne ščiti. Po enem tednu se vrne z diafragmo, kakor jo je vložila doma. Če kontrolni pregled pokaže, da je vložena popolnoma pravilno, prične računati z zaščito, ki jo nudi dia- fragma. Natoprihaja na pregled vsakih 3 do 6 mesecev. Diafragma mora ostati v vagini najmanj 8 do 10 ur po občevanju. Pri po- novnemobčevanju, preden preteče 8 do 10 ur od predhodnega občevanja, ne smemo odstraniti diafragme ali jo premakniti, temveč vložimo globoko v 'vagi- no pol do eno žličko maže. Diafragmo odstranimo šele 8 do 10 ur po zadnjem občevanju. Več kot 10 ali 12 ur diafragme po možnosti ne pustimo v vagini. Ako ima diafragma pravilno velikost in je pravilno vložena, ne dela nobenih težav. Žena je' niti ne občuti. Ni .skodljiva. Ne ovira pri hoj i, pri sedenju, sportu itd. Ščiti enako varno pri vseh načinih občevanja. Moški diafragme niti ne zapazi. Tudi žena se je ne zaveda. Pravilno vložena torej ne moti občevanja. Diafragmo naj vedno vlaga žena in ne mož. lzkazalo se je namreč, da so pri tem žene veliko bolj natimčne, ker so bolj prizadete od moža, če pride do zanositve. Razen tega lahko vlože diafragmo nekoliko prej, ko so se popol- noma mirne in pazljive. Pred občevanjem potem sploh ni več nobené kontra- cepcijske manipulacije, medtem ko coitus condomatus zaradi svoje tehnike pogosto popači lepoto spolne združitve. 118 Indikacije za kontraoopcijo Indikacije za kontracepcijo so navidezno najbolj zamotana zadeva, ki jo je treba rešiti. Ali naj dajemo navodila in sredstva samo tedaj, če so razlogi medicinskl in socialni, podobno kot pri indikacijah za abortus? Potem bi večina interesentk ostala brez kontracepcijskih sredstev. Ali naj bo odločilna starost? Nekateri so se zelo zavzemali, da se dovoli abortus prav mladim, neizkušenim de-kletom. Ginekologi pa srno najbolj odločno nastopali prav proti prekinitvi prve nosečnosti, ki pogosto zapušča sterilnost. Nekateri mislijo, da bpdo mlada dekleta postala lahkomiselna, če jim damO v roke kontracepcijska sredstva. Ti prav gotovo nimajo prav. Ce bodo namreč dekleta imele pravilno vzgojo, zlasti še spolno vzgojo, ne bodo posegale po kontracepcijskih sred- stvih. Do diafragme žena ne pride lahko. Hi mora h ginekologu, ki določi pra- vilno velikost diafragme. Zdravnik bi tedaj lahko izkoristil priliko in poučil mlado dekle o nepravilnosti njenega stališča in ji povedal, da dajemo ta sred- stva praviloma le poročenim ženam. Po mojem mnenju bi bilo pravilno, da ji diafragmo kljub ternu da. Ce ji diafragme ne da, bo uporabljala druga, včasih tudi manj zanesljiva sredstva. Kontracepcijska sredstva naj bi se dajala v roke . vsem ženam, ki to žele. Indikacija naj bi bila lastna želja. potruditi pa se moramo, da poboljšamo vzgojo nasploh in da pričnemo s seksualno vzgojo. Če bi bili za omejitev kontracepcijskih sredstev, potem bi morali tu di prepo- vedati prodajo kondomov, saj je kondom, ki ga dobi vsakdo, kdor ga hoče imeti, ob pravilni uporabi prav tako zanesljivo kontracepcijsko sredstvo kot diafragma, z edino razliko, da ga uporablja moški. Od kontracepcije ne smemo pričakovati preveč S kontracepcijo ne bomo takoj dosegli vsega, kar se da doseči, niti ne vsega, kar mislimo, da bomo dosegli. Kakor vsaka stvar, se bo tudi kontra- cepcija uveljavljala le počasi in marsikaj bo šlo še narabe. Tako bodo ta sred- stva najprej uporabljale tiste žene, ki že brez tega pazijo, ne bodo pa sredstva prišla do tistih, ki jih najbolj potrebujejo. Kmetice v zaostalih krajih, žene i mnogimi porodi, katerim otroci prepogosto umirajo, delavke, gospodinjske pomočnice, torej žene, ki so najbolj potrebne, sprva ne bodo zajete. Zajeta pa bodá nekatera dekleta,· ki bodo to zlórabljala, vend ar bodo ostala vsaj zdrava itd. Abortusov in nezakonskih otrok, ki so bili spočeti ob prvem poznanstvu, ne bo manj. Sele po nekaj letih bo kontracepcija začela dobivati pravo obliko. Tudi ne smemo pričakovati, da bo kontracepcija kar mimogrede odpravila razne, že obstoječe pomanjkljivosti. Precej govorimo o seksualni vzgoji. V tem pogledu srno storili zelo malo ali nič. Se tam, kjer kaj je, morda bolj škoduje kot koristi. Prav tako ne smemo pripisovati prevelikega vpliva uvedbi sodobnejših kontracepcijskih sredstev na zniževanje števila rojstev, predvsem pa na šte- vilo prirastka pnibivalstva. V Jugoslaviji je ta povpreček visok. Vendar so kraji, kjer ještevilo novorojencev zelo nizko. Ena od takih pokraj in je 810- venija. Visoka število rojstev imamo v manj razvitih področjih države. Na željo po velikem številu otrok negativno vpliva višja splošna življenjska raven 119 in z njo v zvezi preračunavanje, kultura,- izobrazba, moralni oziri, poklicna okupiranost, študij, občutek odgovornosti moža in žene za družino itd. Vend ar so tu še drugi činitelji. Po popisu 1. 1948 (povsem podobni so tu di podatki iz let a 1931 in 1953) je znašal odstotek samskih žena v starosti 40 do 44 let v Sloveniji 20 %!. Ta odstotek se v višjih letih več ne niža, ,ker se žene po tej dohi le redko poročijo. To pa pomeni, da ostaja povprečno vsaka peta odrasla S1ijo, tako za umiritev roma s plazmo in polno lrni penicilin. ·edbo moderne terapije W obsežnejšimi opekli- ravilno izvedena prva Socialno zdravstveni problemi mladostnika Med. s. Než a Jar n o v i č / Delo na področju mladinske zdravstvene zaščite je v tesni zvezi s social- nimi razmerami, v katerih živi ta mladina, ki jo hočemo zdravstveno zaščititi. Zato mora biti to delo kompleksno in mora zajeti širok krog ljudi, društev, organizacij in drugih forumov. Tukaj naj bi imela posebno mesto skrb za vajensko mladino, mladoletne delavce v industriji in za kmečko mladino. Tz dela na področju mladinske zdravstvene zaščite, predvsem zdravstvene zaščite vajencev, je nekaj važnih ugotovitev, ki nam delno osvetljujejo socialno zdravstveno problematiko mladostnika in nam hkrati nakazujejo pot k ternu delu in nalogam, ki čakajo ne samo zdravstveno službo, temveč tu di množične organizacije. Ce pa ugotavljamo, koliko nas še čaka dela na področju socialno zdravstvene zaščite mladostnika, se moramo zavedati, da je prvi in najvaž- nejši korak bil storjen že takoj ob snovanju nove družbe. Osnovo za to delo nam daje ustavni zakon in posebni pravni predpisi, kot so Zakon o učencih v gospodarstvu, Uredba -o posebni zaščiti mladoletnika v delovnem razmerju ter Splošni pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih. Ti zdrav- stveni in zaščitno tehnični predpisiščitijo predvsem mladostnika, ki dela v obrti in industriji, za kmečko, izvenšolsko mladino pa socialno zdravstvena zaščita še ni organizirana. Nad to mladino nimamo zdravstvenega nadzorstva in tudi nihče ne more z gotovostjo trditi, kakšno je trenutno njeno zdravstveno stanje. Ugotavljamo pa nujnost, da bi morala javna zdravstvena služba vklju- čiti v svoje varstvo tu di kmečkega mladinca. Ceprav gre tu za mladino, ki ima po· starostni dobi iste probleme kot vsaostala mladina, vendar je pri tej mladini nekaj docela svojega (drugookolje!), kar ji daje poseben značaj , to se pravi, živi v najtesnejši zvezi z naravo,z zemljo in z zaposlitvijo ob pri- dobivanju življenjskih potrebščin. K vprašanju vzgoje in izobrazbe kmečke mladine, kateri ni posvečena majhna skrb, se mora prav gotovo pridružiti tu di vprašanje zdravstvene zaščite te mladine, ki se vključuje v nastajajočo socialistično skupnost. O socialno zdravstveni problematiki vajenske mladine nam daje nekaj stvarnih ugotovitev anketa, ki jo je izvedel Centralni higienski zavod v Ljub- Ijani, p-oleg tega pa S'Ů tu še ugotovitve zdravstvene statistike, ki nam povedo, da to stanje nikakor ni zadovoljivo, če ni naravnost celo pereče. Ker nimamo starostne strukture zavarovancev, zato tudi ni mogoče navesti točnega razmerja o obolevanju med mladoletniki in odraslimi zavarovanci. Vend ar pa nam 133 približna primerjava pakaže, da je abalevanje med mladina dvakrat večje kat pri adraslih in da sa pri mladini na prvem mestu abalenj paškadbe pri delu. Spaznavati tele sne zmagljivasti in vedeti, kalika mladi delavec fizična zmare, kakšna je njegova zdravstvena stanje, kalika se mu lahka dela nalaži in na kakšnih delavnih mestih se naj zapasli ter v kakšna straka vključi, se pravi čuvati in vaditi skrb nad njegóvim zdravjem in tel esnim razvajem. Če praučujema vzrake abalevanja pri mladastnikih, vidima, da sa najbalj pereči pmblemi prehrana, asebna higiena, razmere, v katerih mladinec stanuje, delavni pagaji in s tem v zvezi paklicne nezgade, zapaslitev mladinca in pa zdravstvena-higienska vzgaja. Če pagledama poškadbe pri mladini med šalanjem, vidima, da jih jenajveč _ v prvem letu učne dabe. Ta nam kaže, da je mladinec ab vstapu v praktični pauk premala paučen in apazarjen na nevarnasti na pasameznih delavnih mestih in pa da padjetja premala skrbija, da bi učenca vpeljali v dela. Mladina je lahkamišljena, nagnjena k temu, da ne upašteva nasvetav starejših, ne uparablja zaščitnih sredstev pri delu, precenjuje pa svaja telesna spasabnast, spretnast in zmagljivast. V ta smer bi marala iti zdravstvena zaščita, paudar- jati zadevna vzgaja in paastriti kantrala nad uparaba zaščitnih naprav, da bi se znižal visaki ,odstatek paškadb pri delu in izven dela. Zdravstvena statistika nam nadalje kaže, da sa na drugem mestu abale- vanja balezni dihal. Iz praučevanja delavnih pagajev in načlna življenja vajenske mladine pa je znana, da sa ta pasledice neurejenih življenjskih raz- mer, slabih delavnih pagajev, temperaturnih razlik v delavnih in sanitarnih prost,orih, neprimerna in nezadastna ,obleka, velike razdalje, ki jih maraja prehaditi ali prevaziti v delavnice in šale ob vsakem vremenu, ter neodparnast org,anizma za infekcije v zvezi z navedenimi življenjskimi razmerami, v katerih živi velik adstatek te mladine. Če ugatavljama, da sa na tretjem ,mestu abalenja kaže in padkažja, ma- rama tu upaštevati vprašanje asebne higiene mladinca. Pa izvršeni. anketi vidíma, da je stanje asebne higiene v zvezi tudi s stanavanjem vajenea. Taka ugatavljam,o, da je asebna higiena na najnižji stapnji pri vajencih, ki stanujej,o pri deladajalcu. Od teh se jih 51 % splah ne kaplje, 71 % si jih ne umiva zab in 90 :%! si jih dnevna umiva sama abraz. Presenetljiva pa je ugatavitev, da tudi naši mladinski internati ne vzgajaja mladine k higienskim navadam. Anketa, ki je sicer zajela majhna števila internatskih askrbavancev, ker je imela predvsem namen proučiti mladina, ki živi dama in pri deladajalcu, pa nam vendar pave, d$!se jih v internatu 4 % splah ne kaplje, 43 % ne umiva zab in 82 % si jih dnevna umiva sama abraz. Stanje asebne higiene vajencev, ki 50, v askrbi pri deladajalcu, je res kritična in nas naravnast sili, da mu pa- svetima večja pažnjo, nikak,or pa se ne smema sprijazniti z ugatavitvami a asebni higieni gajencev v vajen'ikih damavih. Vzgaja k asebni higieni vnaših damavih mara imeti še p,oseben paudarek pri abrtni mladini, ki te vzgaje ad dama pavečini nima. Prehrana vajenske mladine na damu in pri deladajalcu je nezadastna in nepravilna. Vedeti marama, da je ta mladina vpuberteti, da je njen arganizem v razvaju, da je abremenjena s fizičnim in duševnim delom in da je ta obre- menitev na splašno prevelika. To nam nalaga še posebno dalžnost, da posveti- ma čim večja pazarnast pravilni prehrani te mladine. Ugotovitev te ankete je splašen pojav primanjkljaja živalskih beljakovin, ta je mesa, mleka in jajc. 134 Še bolj,ši vpogled v pomanjkljivo prehrano pa' nam daje dejstvo, da 12 % teh anketiranih mladincev jé samo dvakrat na dan. Ti združujejo kosilo z večet"jo in se zelo enostransko prehranjujejo, ker uživajo pretežno kavo s kruhom in juhe. 'Tudi sorazmerno visok odstotek (88 %) onih, ki zaužijejo 3 obroke na dan, nas ne zadovoljuje, ker Hm manjka med glavnimi obroki malic, ki vpli- vajo na boljšo delovno zmogljivost. Zato moramo poudatiti važnost večkratnih obrokov hrane in izdatnejšega zajtrka. Dogaja pa se ravno nasprotno, zajtrki so slabi in mimogrede opravljeni ali pa jih sploh ni, obroki pa so preredki. Sptičo vpliva nepravilne prehrane na obolevanje mladine bi bilo zanimivo ugotoviti tudi zadevni vpliv na visoki odstotek nezgod. Znano je, da imapomanjkljiva prehrana za posledico negotovost v kretnjah in počasnejšo reakcijo na nevar- nost. Rezultati setijskih zdravniških pregledov nam pokažejo kot poseben pro- blem pri obr tni mladini visok ,odstotek gnilega zobovja. Če ga primerjamo s srednješolsko mladino, vidimo, da je v Irepubliškem merilu na gimnazijah 19,5 % zobne gnilobe višje stopnje, med vajensko in industrijsko mladino pa 24,5 %1. Res je, da je zobozdravstvena služba preobremenjena. Nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da daje poliklinična zdravstvena služba premalo po- udarka na prednost, ki naj bi jo pri zdravljenju zobovja imela mladina. Razen tega je tu di res, da se ta mladina sama vse premaloživo zaveda, kolike važno- sti je zdravo zobovje. K temu vprašanju pa moramo navezati tudi nepravilno prehrano te mladine, ki smo jo že poprej navedli. Tudi uživanje alkohola in nikotina je med mladostnikipreveč razširjeno. Vse preveč je popustljivosti po podjet jih, internatih in šolah. Znano nam je, da ta mamila kvarno vplivajo na ožilje, na živčevje in da zmanjšujejo apetit. Ne gre pa tukaj samo za okvaro zdravja, zelo nevarna je pti mladincu.možnost navade za vse življenje. Z uživanjem alkohola in nikotina se dobršen del do- hodkov uporablja nekoristno in celo škodljivo, največkrat na račun zadostne in pravilne prehrane, obleke, izletov itd. Zanimiva je ugotovitev, kako se ta mladina udejstvuje v fizkulturi. Mne- nje, cla vajencu fizkulturno udejstvovanje ni potrebno, ker je fizično zaposlen, je zgrešeno, ker specifičnost poklica po posameznih panogah dela razgiblje samo del njegovega t~lesa. Anketa, ki pa ni zajela ljubljanske mladine, nam pokaže, da 81 % anketiranih mladincev ne goji no!Jenega športa. Pri tistih, ki ga gojijq, pa je to v pretežni večini nogomet. Prav gotovo bi večje fizkulturno udejs~vovanje, posebno telovadba in lepodržne vaje, znižalo visoki odstotek fizičnih deformitet, ki jih ugotavljamo ravno pri vajenski mladini. Odstotek teh se v času učne dobe iz leta v leto viša in je značilen za tiste poklice, kjer način dela pomeni nevarnost za pravilen telesni razvoj, ker je telo ob nekon- trolirani drži upognjeno ali uktivljeno na levo in desno ali naprej. Pojav plo- skih nog pa je zelo pogosten pti poklicih, v katerih se delo opravlja stojé. Če se ozremo po strokah, ki so za pravilno rast okostja najbolj kritične, vidimo, da gojifizkulturo v oblačilni stroki samo 10 %1 vajencev, v čevljarski 15 %, v frizerski in kovinski pa 27 %. Če nadalje pogledamo, kako okolje vpliva na mladinca oziroma kako ga vzgaja v fizkulturi, zopet ugotavljamo, da se mla- dina, stanujoča pti delodajalcu, športno najmari.j udejstvuje,' in, sicer komaj 16 %, v internatih 15 %, kar jih živi pri starši:h, pa 21 %. Tudi tu je očitna pre- majhna skrb naših internatov za zdravje mladine. Odstotek fizičnih deformitet, to so ukrivljene hrbtenice in ploske noge, doseže' v nekatetih poklicih. tudi • 50 %. Te telesne okvare lahko v kasnejši življenjski dobi resno ogrozaJo izvr- ševanje poklica'in so zato resen zdravstveni pr,oblem. Prav gotovo gre velik cit!ležteh anomalij na račun premalo stroge zdravniške triaže pri izbiri poklica, po drugi strani pa so jim lahko vzrok tudi neprimerna delovišča glede na te- lesno višino vajenca in pa pomanjkanje vzgoje k pravilnidrži pri delu ter v nemajhni meri slaba prehrana. Z vso resnostjo bi morali oskrbeti obrtni mla- dini individualna delovišča, kakor z vso resnostjo urejujemo pravilno šolsko opremo po naših šolah. . Razsvetljava delovnih mest je splošno pomanjkljiva 'in jo skušajoizboljšati z umetno, ki pa ne more' v celoti nadomestiti naravne. Umetna svetloba ne vse- buje ultravioletnih žarkov, umetna svetloba ustvarja neprijetno psihološko razpoloženje, povzroča v neki meri bleščanje in meče pregoste sence, če ni strokovno dobro urejena. Umetna svetloba tudi hitreje utruja oči, hitreje nastopi splošna utrujenost in je ta lahko vzrok pogostnejšim poklicnim nezgo- dam. Anketa nam je pokazala, da ima le 56 % vajencev na svojih delovnih mestih naravno razsvetljavo. Verjetno pa bi ob natančnejšem proučevanju ugotovili, da je tudi ta največkrat nezadostna. Samo pri umetni svetlobi pa delata 2 % vajencev ves delovni čas. Oddaljenost od delavnic je tu di značilna za tele sno obremenitev te mla- dine. Saj jih pešači ali se jih vozi od 2-6 km daleč 32%, od 6-20 km 17 %', nad 20km pa 3 %1. Da je z naporom, ki ga pomenijo take daljave, zvezan tudi problem redne prehrane in zadostnega počitka in da je mladinec izpostavljen vsem vremenskim nevšečnostim ter njih posledicam, je jasno. Ker o zdravstveni usodi našega mladinca odločajo tu di prostor, čas in način spanja, poglejmo, kaj nam o tem pove anketa. 21 % jih sploh nima lastne postelje, I % pa jih spi na ležišču z več kot 2 osebama, 4 % jih sploh ne spi v sobi, ampak v delavnicah, shrambah ali nezaščitenih podstrešjih. Nočni počitek traja pri 20 %' vajencev premalo časa, saj spijo manj kot 8 ur, 1 %' pa jih spi celo manj kot 6 ur dnevno. Delovni čas je z zakonom sicer urejen, kljub ternu pa se mladina zapo- sluje preko ure. Anketa pa nam je pokazala, da dela celo več kot 12 ur na dan 2 % vajencev. Velika ovira za uspešnejše reševanje perečih problemov v zvezi s to mla- dino pa je še stara miselnost in socialističnemu gledanju tuji odnos do vajen- ske mladine, ki gaše najdemo tu in tam. Tako sen.pr. zasledijo celo pogledi, da vajenska mladina ne sodi v letovanje srednješolcev, dasi vemo, da vajenskih le- tovanj sploh ni, če izvzamemo ona v zadnjih 2 letih, ki jih organizirata lju- bljanski vajenski šolL Nakazovanje tega problema ima namen, da se delitev šolske mladine na umske in fizične delavce naČne tudi v okviru dejavnosti ti- stih, ki so organizatorji mladinskih letovanj. Pri anketiranju pa je bil viden splošen pojav nezdravih odnosov delodajalca do vajenca, saj se ta ne upa dati podatkov niti o načinu življenja, še manj pa o času zaposlitve, pač v strahu, da ne izgubi učnega mesta. Ti podatki in načeta problematika opozarjata, da je treba dvigniti socialno zdravstveno zaščito našega mladostnika in zato bi bilo nujno potrebno: 1. Izboljšati zdravniške preglede pri vključevanju te mladine v poklic, da preprečimo naknadne prekvalifikacije, obolevanje ali celo nesposobnost za izvrševanje izbranega poklica. 136 .. .2. Izboljšati organizacijo zobozdravstvene' službe pri socialnem zavaro- vanju. 3. Dvig higienske vzgoje in higienskega reZlma v Ínternatih s pomocJo družbenih organizacij, predvsem Rdečega križa in Društva prijateljev mladine. ,4. Boljša kontrola nad razmerami, v katerih živi ta mladina pri deloda- jalcu, seveda ob pritegnitvi socialnih delavcev, Društva prijateljev mladine in Rdečega križa. . 5. Izboljšati prehrano z uvedbo izdatnih malic, kar naj bi bila predvsem naloga sindikatov, da hi zmanjšali ugotovljene deficite v prehrani obrtne mla- dine . 6. Nujnost poklicnih posvetovalnic vsodelovanju z zdravstveno službo. 7. Proučiti na terenu možnost in način za zdravstveno zaščito kmečke mladine. 8. Omogočiti. kredite in subvencije vsaj za najnujnejše asana:cije v mladin- skih domovih. 9. Na svetih za zdravstvo in socialno skrbstvo vzbuditi večje zanimanje za probleme te mladine z morebitno zadolžitvijo referenta, ki ima v evidenci mla- dostnike v delovnem razmerju. Mnenja sem, da ima; poleg skrbstvenih 01'- ganov največ stika in naj ružine, njihovo življe- nje in njihove težave. Pri največ zaupajo ravno medicinskim sestram, saj nju njih samih in nji- hovih otrok. Zato misIím lku opozorim medicin- ske sestre na nekatere 1 kriminalom, da bodů lahko tudi v tem poglec lmi pridejo v stik. Za pravilno razumevanje tel dicinska sestra nastavi svoje delo v tem pogledu s prepll\;i:1UJ'::'U,~~ .•.• . ki je zašel na pot kl'i- minala, ni pokvarjenec, še manj pa zločinec in da ga je prav zaradi tega možno ponovno privesti na redno pot njegovega razvoja do vzgoje v poštenega na- prednega delovnega človeka. Pri tem je treba imeti pred očmi tu di to, da sodišče s svojimi odločbami ne more rešiti mladoletnika iz enostavnega razloga, ker je mladoletni pred sodiščem le krajšo dobo in je njegova rešitev odvisna predvsem od okolice, v kateri mladoletnik živi in v katero se bo vrnil po sod- nem procesu oziroma po prestani kazni aH vzgojnem poboljševalnem ukrepu. Preden bi konkretno opozorila na nekatere važne momente, naj navedem nekatere ugotovitve iz sodne statistike. Osnovo za to daje sistematični pregled 72 primerov mladinskega kriminala in to kriminala zoper družbeno in zasebno premoženje, ki je najpogostnejši primer :rnladinskega kriminala. Obravnavani primeri se tičejo primerov mladinskega kriminala v letih 1952 in 1953 v mestu Ljubljani in ujeni okolici. Mladinski kriminal sam kot kriminal ne pomeni posebnega problema, saj po navedeni statistik i ne dosega niti pol odstotka od vse kazensko že odgovorne mladine v Ljubljani in njeni okolici, kjer ima mla- 137 pri socialnem zavaro- zdravstveno služb6. Tstveno zaščito kmečke ,r naj bi bila predvsem v prehrani obrtne mla- v internatih s pomočjo itva prijateljev mladine. ta mladina pri deloda- i yrijateljev mladine in 2. Izboljšati organ; vanju. 3. Dvig higienske družbenih organizacij, I '4. Boljša kontrola jalcu, seveda ob pritegI Rdečega križa. .5. Izboljšati prehra naloga sindikatov, da b: dine . 6. Nujnost poklicni: 7. Proučiti na tere mladine. 8. Omogočiti. kredite in subvencije vsaj za najnujnejše asanacije v mladin- skih domovih. 9. Na svetih za zdravstvo in socialno skrbstvo vzbuditi večje zanimanje za probleme te mladine z morebitno zadolžitvijo referenta, ki ima v evidenci mla- dostnike v delovnem razmerju. .. lx dela sodišč Marija Lulik-Petrnel Mnenja sem, da imajo medicinske sestre na terenu poleg skrbstvenih or- ganov največ stika in največ vpogleda v najrazličnejše družine, njihovo življe- nje in njihove težave. Prepričana sem tudi, da matere še največ zaupajo ravno medicinskim sestram, saj so jim te v pomoč pri zdravljenju njih samih in nji- hovih otrok. Zato mislim, da ne bo napak, če v tem članku opozorim medicin- ske sestre na nekatere probleme v zvezi z mladinskim kriminalom, da bodů lahko tudi v tem pogledu pomagale družinam, s katerimi pridejo v stik. Za pravilno razumevanje tega problema pa je 'nujno, da medicinska sestra nastavi svoje delo v tem pogledu s prepričanjem, da mladoletni, ki je zašel na pot kri- minala, ni pokvarjenec, še manj pa zločinec in da ga je prav zaradi tega možno ponovno privesti na redno pot njegovega razvoja do vzgoje v poštenega na- prednega delovnega človeka. Pri tem je treba imeti pred očmi tu di to, da sodišče s svojimi odločbami ne more rešiti mladoletnika iz enostavnegarazloga, ker je mladoletni pred sodiščem le krajšo dobo in je njegova rešitev odvisna predvsem od okolice, v kateri mladoletnikživi in v katero se bo vrnil po sod- nem procesu oziroma po prestani kazni aIi vzgojn'em pobolj,ševalnem ukrepu. Preden bi konkretno opozorila na nekatere važne momente, naj navedem nekatere ug,otovitve iz sodI)e statistike. Osnovo za to daje sistematični pregled 72 primerov mladinskega kriminala in to kriminala zoper družbeno in zasebno premoženje, ki je najpogostnejši primer mladinskega kriminala. Obravnavani primeri se tičejo primerov mladinskega kriminala v letih 1952 in 1953 v mestu Ljubljani in ujeni okolici. Mladinski kriminal sam kot kriminal ne pomeni posebnega problema, saj po navedeni statistiki ne dosega niti pol odstotka od vse kazensko že odgovorne mladine v Ljubljani in njeni okolici, kjer ima mla- 137 dina prav gotovo največ prilike storiti kaznivo dejanje. Problem pa je, kako preprečiti ta kriminal, da se mu bo izognila prav vsa mladina, in nadalje, kako pomagati tisti mladini, ki je že zašla na pot kriminala. Od navedenih 72 analiziranih primerov je ugotovljeno v 52 primerih, da izhajajo iz družin, kjer so starši delinkventi. (6 primerov), pijanci (10 prime- rov), in kjer ,otroka 'samo prepuščajo vzgoji ceste (36 primerov). Po poklicu je od obravnavanih primerov 27 mladoletnih delavcev, 24 vajencev, 2 uslužbenca, 9 dijakov, 10 pa brez posla, torej brez določenega poklica. Nadalje je zanimiva ugotovitev te analize, da v nobenem primeru ni ugotovljeno zaključeno šolanje mladoletnika, pač pa so šolo vsi že predčasno enostavno zapustili. Poročila šol samo v dveh primerih nakazujejo umsko zaostalosti sicer pa 80 vsi 'Vsaj pov- prečno, če ne ceLo nadpovprečno nadarjeni. Njihov šolski neuspeh gre torej bolj na račun nerednega obiskovanja šole, pomanjkanja zanimanja, ki zahteva določene vztmjnosti, ki je pa ti otroci zaradi okolja, v katerem živijo, ne morejo imeti. Za delo z mladoletnimi tudi ni brez pomena ugotovitev·te analize, da jih nekako polovica od ohravnavanih primerov živi izven okolja družine, potem ko so si dobili delo, več primerov pa je takih, ko s,omladoletni že v najnežnejši mladosti bili izročeni tujim ljudem. Večina obravnavanih primerov je tudi iz družin z več otroki (v 58 pTÍmerih iz družin s 3-11 otroki). Nadaljnja ugo- tovitev te analize je, da jih je le 15 od obravnavanih primerov toliko zašlo, da so že vsaj deloma moralno pokvarjeni. Ti so namreč že večkrat zašli v kriminal, deklet a pa zašle na pot prostitucije. Za vse ostale lahko mirno trdimo, da so nepokvarjeni, da so njihovi prestopki le pubertetni ekscesi, gnani od želje, imeti določen predmet: dekleta obleke in okrasne predmete, fant je pa tehnične predmete. Za te je seveda večja névarnost, da bodo ponovno zašli na pot kriminala, če po storjenem deliktu ne bodo našli moralne opore v svoji okolicL Ta analiza odkriva, le nekatere faktorje, ki igrajo vlogo pri razvoju mladoletnikove osebn,ostL Niso edini, vendar pa se z odpravo teh da marsikaj popra'vitL Lažje je delo s temi faktorji prav zaradi tega, ker so že na zunaj vid- ni, delosamo pa je prav gotovo težko, saj v borbi z njimi naletimo tudi na doio- čene subjektivne in psihološke odpore mladoletnih samih, pa tudi oseb iz nji- hove okolice. Če izluščimo navedene ugotovitve, lahko zaključimo naslednje: 1. Večina mladoletnih prestopnikov izhaja iz neurejenih družin. Treba je torej sanirati družine oziroma najti mladoletniku okolje, ki bo pravilno vplivalo na njegov razvoj. 2. Večina obrávnavanih mladoletnikov so po poklicu vajenci oziroma de- lavci. Torišče dela torej ni le dom, temveč tudi delovno mesto mladoletnih. Sodelavci mladoletnih ne smejo biti le strokovni učitelji, temveč tudi vzgojitelji mladoletnikove osebnosti. Skrb za stanovanje mladoletnika, za njegovo pre- hrano, za njegove osebne želje in za njegovo razvedrilo in splošno izobrazbo, vse to je osnova za delo poleg vzgoje mladoletnega v strokovnega delavca, ki pa bo dober le, če bo imel tudi moralne kvalifikacije. 3. Le v dveh prirnerih od obravnavanÍh ugotavljamo, da so mladoletni razumsko manj razviti, vsi drugi pa povprečnooziroma več kot povprečno nadarjeni. Kljub ternu pa niso dovršili strokovne, v nekaterih primerih pa niti osnovne šole ne. Vse kaže, da jim neurejena okolica ni dala usrneritve v do- ločen poklic niti p.e vztrajnosti, da bi se česa izučili. Dom oziroma tisti, ki se 138 pečajo z mladino, bi s šolo vred vsekakor prav' te otroke iz neurejenih družin morali obravnavati pazljiveje, najti zanje več časa, da bi pri njih ugotovili nagn.jenja za določene poklice ter jim ustrezni poklic z vztrajnostjo in s po- sebnim načinom dela tudi priljubili. Taka usmeritev bi dala tem otrokom mo- ralno ,oporo, pozneje pa tudi materialno, ki.je nikakor ni zametovati. 4. Pri vzgoji otroka ni prezreti njegovih osebnih želja. Ugotovljeno je, da večina fantov vzame tehnične predmete, dekleta pa Qblačilne in okrasne pred- mete. To je razumljivo. Fant je v razvojnih letih radi kaj »cimprajo«. Kolo, motor, radio, fotoaparat, ure, to so želje, toda kje in kako jih uresničiti? De- kleta pa so v tem razdobju že rada lepů oblečena. Zaposlitev teh fantov in deklet v raznih organizacijah ljudske tehnike, v športnih organizacijah, z izleti v naravo itd. v njihovem prostem času, bi mnogo koristila, jih preusmerjala in jim dvigala ustvarjalnost, pokazala bi jim lepote in tako bi jih odvrnili od napačnih poti in jim pokazali pot za pn:tvilno presojanje vrednot v fizičnem in duhovnem svetu. To so ugotovitve in napotila, ki so važna predvsem v času, preden mla- doletni zaide na pot kriminala. Prav tako važna, kot je ta začetria preventiva, ali še bolj, pa je skrb za otroka po storjenem deliktu, potem ko je bila izrečena sodna odločba ..Važna tem bolj, ker gre za človeka, ki je sicer že zabredel, ni pa še izgubljen. Toda povrnem naj se zopet na navedeno analizo! Sodišče je V vseh obravnavanih primerih izreklo le 11 sodb z vzgojno poboljševalnim 'ukre- pom oddaje v vzgojno poboljševalni dom ali pa zaporno kazen. V vseh drugih primerih so bili izrečeni vzgojno poboljševalni ukrepi ukora ali pa pogojne zaporne kazni. To pomeni, da v večini primerov pošIje sodišče otroka po izvr- šenem procesu nazaj v okolico in to v Usto, iz katere je izšel in ki je največ kriva, da se je mladoletni iztiri1. Tako vidimo, da je za tega mladoletnika posebno važno, kako ga bomo po procesu na sodišču sprejeli in kako mu bomo pomagali, da se bo znašel in uspel v življenju na pošten način. Naj navedem samo dva primera nepravilnega ravnanja: Pred seboj imam dopisnic o 17-1etne zapornice, ki naj jo dobesedno navedem: »Draga mama! Kljub temu da mi nočeš odgovarjati na moja pisanja, se ti zopet javljam. Mi~ slim, da bi mi morala vsaj toliko pisati, da bi zvedela, kako je z mano. Sicer pá, če ti je vseeno, te tudi jaz ne morem siliti, če ti ni dovolj, kar ti je povedala . g. sodnica. Vse, kar bi ti imela povedati, je to, da imam še 3 mesece zapora. Če hočeš, mi odgovori. Sedaj Vas pozdravljam, pozdravi mamko ... « Vajenec si je na delovnem mestu nabral najrazličnejše vijake, da bi si doma napravil kolo. Tako so delali tu di drugi odrasli delavci. KakoT hitro je podjet je to ugotovilo, ga je pri priči odpustilo in to tik pred pomočniškim iz- pitom. Ob razpravi je bil ta mladoletni že skoro eno let o brez zaposlitve. To sta dva konkretrra primera, ki sta vzgojno popolnoma nepravilna. Za- mislimo se v 17-letno deklico, ki jo je mati že v najnežnejši mladosti oddala v rejo. Ko se je poročila, je prekinila z njo še tiste skromne stike, to pa zaradi tega, ker se je bala svojega moža, ki je njeno nezakonsko hčerko sovraži1. De- kle je zapustilo drugi razred gimnazije, odšlo v Beograd in tam zašlo v spri- jenů družbo. Ko se bo wnila iz zapora, se bo znašla na cesti brez kakršne koli izučitve in po vsej verjetnosti zopet brez doma. In vendar bi bila dolžnost roatere in očima, da jo sprej meta in storita zanjo vse, kar se storiti še da. Na- ravnost zločin pa je, da se je mati ne spomni niti z drobno kartico, sedaj ko mladoletna po procesu na sodišču še bolj občuti vso težino življenja, v katerega 139 je zašla. Ne glede na to, aH je mladoletni storil delikt ali ne,. že zato, ker gredo taki mladi fant je v svet za kruhom, v nova okolja, je za njih potrebno, daimajo vsaj še pismene stike s svojim domom, da starši vsaj na ta način še nudijo ternu otroku domačo toplino, ki mu je potrebna. ' Mladoletni se torej po odločbi sodišča vrne domov s pečatom, da se je za- govarjal pred sodiščem. Verjetno je bil izkljilčen ~z šole ali na delovnem me- stu brezobzirno odpuščen, doma pa pomeni sramoto in običajno nepotrebna usta. Prav sedaj pa bi mil bilo najbolj potrebno pomagati. Sedaj bi potrebo- val največ topline, očetovs.ke skrbi in kontrole in predvsem zaposlitve. In če vsega tega ni, potem se nikar ne čudimo, če bo zopet zašel. Nanizala sem nekaj momentov in na te naj medicinske sestre na terenu mislijo, ko jim starši potožijo glede svojih otrok, ki so zašli. Šolske mlE je otroka Anketa Statističnega prehrane (popisanih je bilo 150 delavskih, 150 ne ~in)nam je pripomogla do zanimivih in važnih 1 :hrano pri Centralnem higienskem zavodu razčl ovil, da ima prehrana našega otroka kalorično la je pa zelo pomanj"- kljiva. Pri tej analizi so 1 rosti fiziološke potrebe postavljene za spoznanje tako visoki, da mirno lahko trdimo, da prehrm :treza znanstvenim za- htevam današnje dobe. . _ _ .>ocialni strukturi pre- bivalstva, ugotovimo, da se prehrana otrok nameščencev in delavcev v primeri s prejšnjimi leti bistveno ni spremenila in da 80 primanjkljaji, kar se tiče žival- skih beljakovin, kalcija in vitaminov, ostali približno isti, namreč zelo visoki. Preseneti nas pa dejstvo, da so primanjkljaji v prehrani kmečkega otroka znat- no manjši. Ta pojav si lahko razložimo le tako, da se je po odpravi obvezne oddaje živine in mleka fonq goveje živine v zadnjih dveh letih dvignil, da zato dobiva kmečki otrok večjo količino mleka dnevno. Premajhna stimulacija za oddajanje mleka v večja mesta in prometne težave povzročajo namreč, da ostajajo večje količine mleka v kmečkem domu. Morda je k izboljšanju pre- hrane pripomoglo tudi stalno prosvetljevanje kmečkega ljudstvao zdravti pre- hrani, čeprav tolikšen uspeh v tak o kmtkem času nekaj let ni zelo verjeten. Seveda v,elja to zboljšanje za kmečkega otroka, ne pa za kmečkega polprole- tarca, ki si zaradi razmeroma visoke cene ne more za svojo, po navadi številno družino nabaviti mleka v zadostni količini. Zato bi se mi ne zdelo pravilrio, če bi prehrano kmečkega otroka istovetili s prehrano polproletarskega otroka ali z drugo besedo, mislim, da ne storimo napake, če ga vzporedimo s proletarskim. Prehrana delavskega, nameščenskega in polproletarskega otroka je torej pomanjkljiva, ker ji primanjkuje za tele sni razvoj najvažnejših snovi, to je živalskih beljakovin, kalcija in vitaminov. Pojavlja se vprašanje, kaj grozi otroku, ki se tak,o nezdr.avo hrani, in kako vpliva na njegovo zdravje pomanj- kljiva prehrana. 140 je zašla. Ne glede na t, taki mladi fant je v sve vsaj še pismene stike s otroku domačo toplinc Mladoletni se tore govarjal pred sodiščen stu brezobzirno odpuĚ usta. Prav sedaj pa b: val največ topline, OČI vsega tega ni, potem s Nanizala sem nek mislijo, ko jim starši 1 ali ne, že zato, ker gredo a njih potrebno, daimaj o a ta način še nudijo ternu \T s pečatom, da se je za- ole ali na delovnem me- in običajno nepotrebna lagati. Sedaj bi potrebo- edvsem zaposlitve. In če zašel. licinske sestre na terenu J zašli. Šolske mlečne kuhinje in zdravje otroka Dr. S 1a vaL u nač e k Anketa Statističnega urada LRS 'Ovprašanju naše prehrane (popisanih je bilo 150delavskih, 150nameščenskih in 320 kmečkih družin) nam je pripomogla do zanimivih in važnih podatkov. Ko je oddelek za prehrano pri Centralnem higienskem zavodu razčlenil podatke te ankete, je ugotovil, da ima prehrana našega 'otroka kalorično še kar zadovoljivo vrednost, da je pa zelo pomanj.:. kljiva. Pri tej analizi S'Obile zaradi brezpogojne zanesljivosti fiziološke potrebe postavljene za spoznanje više, vendar so primanjkljaji' tako visoki, da mirno lahko trdimo, da prehrana šolske dece na splošno ne ustreza znanstvenim za- htevam današnje dobe. Ako pregledamo p'rehrano po socialni strukturí ·pre- bivalstva, ugotovimo, da se prehrana otrok nameščencev in delavcev v primeri s prejšnjimi leti bistveno ni spremenila in da S'Oprimanjkljaji, kar se tiče žival- skih beljakovin, kalcija in vitaminov, 'Ostali približno isti, namreč zelo vis'Oki. Preseneti nas pa dejstvo, da so primanjkljaji v prehrani kmečkega otroka znat- no manjši. Ta pojav si lahk'O razložimo le tako, da se je po odpravi obvezne oddaje živine in mleka fonq goveje živine v zadnjih dveh letih dvignil, da zato dobiva kmečki 'Otrok večjo količino mleka dnevno. Premajhna stimulacija za oddajanje mleka v večja mesta in prometne težave povzročajo namreč, da ostajajo večje količine mleka v kmečkem domu. Morda je k izboljšanju pre- hrane pripomoglo tudi stalno pr'Osvetljevanje kmečkega ljudstva a zdravi pre- hrani, čeprav tolikšen uspeh v tako kmtkem času nekaj let ni zelo verjeten. Seveda v,elja to zboljšanje za kmečkega otroka, ne pa za kmečkega polprole- tarca, ki si zaradi razmeroma visoke cene ne more za svojo, po navadi številno družino nabaviti mleka v zadostni količini. Zato bi se mi ne zdelo pravilrio, če hi prehran'O kmečkega otroka istovetili s prehrano polproletarskega 'Otroka ali z drugo besedo, mislim, da ne storimo napake, če ga vzporedimo s proletarskim. Prehrana delavskega, nameščenskega in polproletarskega otroka je torej pomanjkljiva, ker ji primanjkuje za telesni razvoj najvažnejših snoví, to je živalskih beljakovin, kalcija in vitaminov. Pojavlja se vprašanje, kaj grozi otroku, ki se tak,o nezdmvo hrani, in kako vpliva .na njegovo zdravje pomanj- kljiva prehrana. 140 ... Številni poizkusi, ki so jih delali Angleži iIl'Amerikanci, zaznamujejo ugo- dni vpliv ustrezne prehrane na telesno višino in težo doraščajočega otroka. Naša raziskovanja o tele snem razvoju iz let a 1949, so nam pokazala, da neure- Jena in pomanjkljiva prehrana med okupacijo v prvih povojnih letih ni bistve- no vplivala na telesno višino osnovnošolskega otroka, močan negativen vpliv pa srno zasledili pri teži. Otroci so bili 0.6 do 1.8kg lažji od predvojnih. Za- nimiv,a je bila ugotovitev, da so bili dečki močneje prizadeti kakor deklice, pojav, ki potrjuje dejstvo, da je deček biološko občutljivejši. Pri nas se je torej pomanjkljiva prehrana pri telesnem razvoju pokazala le v padcu teže. Že dolgo je znano, da tonus - napetost mišic pri nepravilno hranjenem otroku pada. Take mlahave mišice se hitreje utrudijo in lahko v šolskem ob- dobju, ko otrok pri pisanju in čitanju mnogo sedi in navadno nepraviltlO sedi, prej ali slej privedejo do napak v telesni drži. Velik porast takih okvar v po- vojnih letih zato vzročno povezujemo tudi s količinsko in kakovostno slabšo prehrano naših dni. Količina krvnega barvila je prav tako odvisna od kvalitete prehrane. Po izjavi vodstva Šolske poliklinike v Ljubljani .se je hemoglobinska vrednost krvi po uvedbi mlečnih kuhinj neznatno zboljšala; venclar so preiskave krvi os- novnošolskih otrok na demonstracijskem centru za šolsko higieno pri CHZ v tekočem šolskem letu pokazale, da je še vedno nizka. V prvem razredu ima le 2,7 % otrok optimalno, 37,8 % dobro, 45,9 % otrok komajše z;adovoljivo, a 13,6 % otrok hemoglobinsko vrednost pod normalo. Še slabše rezultate so dali pregledi ot,rok drugega razreda. Pri pomanjkljivo hranjenih otrocih se pojavlja tu di slab tek, slabo spanje, pomanjkanje veselja in. volje do telesnega gibanja in iger, zlasti pa padec te- lesne odpornosti proti boleznim. Če zasledujemo obolevanje naše mladine v Ljubljani v zadnjih 10 letih, vidimo, da je izredno visoko, da ne kaže tendence opadanja. Porast beležimo predvsem pri revmatozah in alergič:p.ih obolenjih. Nazadovanje zaznamujemo le pri tuberkulozi, ki je padla od 17,650100 na 5,750100, torej skoro za celih 300 %, je pa še vedno nekolíko višja kot v gospo- darsko razvitih zamejskih državah. Vzrok ternu paduje verjetno obvezno be- sežiranje otrok, manj verjetno nekoliko boljša prehrana, ki se je dvignila predvsem po kalorični vrednosti, a ne po sestavL Če govorimo o vplivu hra ne na otroka, mislimo pri tem navadno na njego- vo tele sno zdravje, redko na njegove duševne sposobnosti. Pedagogi pa opo- zarjajo na to, da se otroci, ki dobivajo iz socialnih razlogov ali neprosvetljenosti I'tarševpomanjkljivo prehrano, ne morejo v šoli dobro koncentrirati. Naravna posledica slabe koncentracije je slabše dojemanje učne snovi, slabša repro- dukcija, slabší učni uspehi. Ni pa pri teh otrocih okrnjena samo sposobnost koncentTacije, temveč tudi znaki utrujenosti nastopajo pri njih neprimerno hi- treje kot pri pravilno hranjeni deci. Da je sposobnost za u:rnskodelo res odvisna v veliki meri tudi od prehrane, so dokazali boljši učni uspehi naših otrok, kakor hitro so začeli prejemati ob odmoru v šoli mlečni obrok. Morda je dobra in obširna organizacija mlecnih kuhinj v mestu Ljubljani pripomogla k ternu, da so se semestralne ocene v tekočem letu mocno izboljšale ne samo v osnov- nih, temveč tudi v srednjih šolah, kjer so se malice uvedle šele letos. Zdrava in pravilno sestavljena hrana vpliva torej na telesno zdravje in duševni napredek otroka. Ta ugotovitev nalaga zdravstveni politiki in družbi važno nalogo. Zdravnikom, da seznanjajo ljudstvo z osnovami zdrave preh:rane, 141 saj pomanjkljivostnaše prehrane ne izvira samo iz ekonomskih faktorjev, iz nižjega življenjskega standarda, temveč tu di iz slabih preh~ambenih navad, ki prehajajo Íz roda v rod, iz nepoučenosti ljudstva. Sprememba slabih prehram- benih navad v zdrave pa sodi na področje zdravstvene dejavnosti in med dolž- nosti, ki jim je namen dvigniti telesni in duševni razvoj našega otroka. Seveda je takšna preusmeritev, čeprav najbolj učinkovita in trajna, vendarle dolgotra- jen proces. Čakati nanjo zato ne moremo in ne smemo! Družba je dolžna priskočiti otroku tak oj na pomoč. Mislim, da bi najuspešneje pornagali otroku, če bi ubrali pot, ki jo je ubrala večina gospodarsko razvitih držav v svetu, da namreč vsakemu otroku v šoli poleg skodelice mleka nudimo tudikosilo. Kosilo, ki bi ga pripravljali po navo- dilih prehmmbenih strokovnjakov, upoštevajoč tiste deficite, ki jih zaradi slabih prehrambenih navad izkazuje prehrana v določenem kraju. lzdatki za prehrano bi se seveda vsaj v neki meri mora1i kriti pač iz javnih sredstev. Kjer bi to bilo mogoče, pa morda tudi z znižanjem otroških dodatkov, ki se tu pa tam še vedno ne trošijo otroku v prid in v takih primerih tako ali tako ne dosegajo osnovnega namena. Seveda bi s ta~o oskrbo uvedli tudi red v prehrano otroka zaposlenih mater, ~ed, ki je važen pogoj za telesno uspevanje. V šolski kuhinji bi lahko korigirali slab, nepravílen odnos otroka do nekaterih jedi, ki so važne za njegovo zdravje, a jih odklanja zavoljo slabih vzgojnih vplivov. doma. Z enakim kosilom všoli izenačujemo socialne razlike, čeprav te že zaznavno iz- ginjajo. Vzlic spremenjenim družinskim odnosom se je žal še zelo malo spre- meníl konservativni odnos moža doodgovornosti za gospodinjskodelo v domu. Z vključevanjem dečka v postrežbo pri raznih delih v šolski kuhinji, kot je pripravljanje in pospravljanje miz, delitev hranein tako dalje, lahko vplivamo na preoblikovanje njegove nesodobne miselnosti. Higienske navade, kulturo mize, ki jo tako pogrešamo v naših družinah, vse to bi mogli privzgojiti našemu otroku - bodočemu očetu - bodoči matri - v šolski kuhinji. Šolska kuhinja povezuje torej zdravstvene in vzgojne cilje, zato bi si morali .prizadevati, da jo uvedemo. Optimalna rešitev prehrambenega vpra- šanja naših otrok je iz objektivnih razlogov za zdaj nemogoča. Naše stare šol- ske stavbe nimajo kuhinj. Za dovažanje kosila iz centralne šolske kuhinje v posamezne šole večjih naselij. nam manjka ustreznih, toplotno dobro izoliranih posad in prevoznih sredstev. Mnenja pa sem, da bi morali prišolskih novo- gradnjah imeti ta cílj pred očmi in v gradbeni. program obvezno vključevati tudi kuhinjski trakt. Take šolske kuhinje so seveda pesem bodočnosti. Za zdaj si moramo pomagati pač v okviru danih možnosti. Ker je glavni deficit otro- kove prehrane v živalskih beljakovinah, kalciju in vitaminih in ker najdemo vse te snovi v mleku, je naša dolžnost, da skrbimo vsaj za dopolnilno prehrano, da ustanavljamo mlečne šolske kuhinje v večjem obsegu, kot srno to delali do sedaj. Žene, vključene v naše množične organizacije, si vedno žele in najbolje rešujejo konkretne naloge. Mlečna šolska kuhinja na vsaki šoli bi morala postati taka konkretnanaloga. Skodelico mleka bi moral dobivati vsak otrok umskega ali ročnega delavca, prav tako pa tudi polproletarski otrok našega podeželja. Poudaríla sem polproletarski otrok, vendar sem mnenja, da bi morali iz vzgojnih r:azlogov vključiti tudi otroka socialno krepkejšega kmeta. Saj izda- tek za mlečni obrok lahko krije z denarnim prispevkom ali pa prispeva šolski mlečni kuhinji tedensko 2 litra svežega mleka iz domačega gospodarstva. 142 ;~- Za ostvaritev zamisli»Vsakemu otroku dnevno mlečni obrok v šoli« je potrebna seveda materialna pomoč oblastvenih organov. Ko srno pregledali, kdo ne jemlje mlečnega obroka na šoli Ledina v Ljubljani, srno ugotovili, cla ga 13,3 % otrok ne bi prejemalo iz socialnih razlogov, če bi vodstvo šole ne oskr- belo posebnih kreditov. Četu di prispevek za malico ni zelo visok, naraste pri mnogoštevilni družini v znesek, ki ga starši težko zmorejo. Ravno otroci mno- goštevilnih družin pa bi morali dobivati mlecni obrok, saj je prav v takih dru- žinah največja verjetnost, da je domača hrana pomanjkljiva. Dolžnost peda- goškega kadra, organizacij in vseh delavcev na področju socialno - zdr~v- stvene zaščite mladine pa je, cla propagirajo zdravo prehrano mladine in mobi- lizirajo v ta namen potrebna sredstva. Pomoč bodo našli povsod, kjer koli bo prodrlo spoznanje, da je od pravilne prehrane mladine odvisno zdravje mla- dega rodu, njegova obrambna sposobnost, bodoča zmogljivost delovnega člo- veka in da je bolezni preprečevati ceneje kakor pa jih zdraviti. Prvi izs'edki, ki pred! Dr. i:\;k sala »M! tral ne' :ll O zdravju. lni ~ ter izvedbi - sta pi- Jarnovič v 1. letniku :niziral je akcijo Cen- o na področju Ljublja- mtra. Prvenstveni namen z tevotroškega zdravja ter osvetlitev vzrokov, 1 )oslabšanje otroškega zdravja. O otroški smrtnosti srno često govOrlll. poveaali srno, da je otroška smrtnost. od predvojnega časa znatno padla, tako v prvem letu starosti kot pri otrocih v predšolski dobL Povedali srno, da je v primerjavi s smrtnost jo dru- gih držav otroška smrtnost pri nas še vedno visoka, da se med vzrokipri smrtnih primerih dojenčkov često navajajo nedonošenost, obrojstvene poškodbe, atrofija, pljučnica, med vzroki pri smrtnih primerihmalih in predšolskih otrok pa bolezni dihal in prebavil. Otroška obolevnost pa se omenja le redko. Podatki o otroškem obolevanju so pomanjkljivi in prikazujemo z njimi samo bolezni tistih otrok, ki so bili prineseni v zdravstveno ustanovo, nekega pre- gleda o splošnem zdravstvenem stanju otrok pa pri tem ne dobimo. Z zamišlje- no anketo pa bi dobili enkratni prerez stvarneg,a stanja, ki bi ga dopolnili še s podatki o obolevanju v prejšnjih letih in seveda s podatki o vzročnosti obo- lenj ter razmerah, v katerih otroci žive. Vseh otrok bi seveda z anketo ne mogli zajeti, delo bi bilo preobsežno in dolgotrajno. Zato srno izbra1i pozastavljeni vzoI1čnimetodi le določen del družin, izbrali jih pa tako, da so pravi predstavnik v:sehdružin, tako po številu otrok, starosti otrok in socialnem poreklu. Anketno akcijó je sicer narekovala z-ahteva po statističnih podatkih in so se poprejšnje priprave za zbřranje podatkov ter organizacija akcije vršile po vseh načelih statistične metodike, vendar pa je imela anketa, izvedena v družini sami, prvenstveno značaj dobro pripravljenega ter dobro izvršenega hišnega obiska, 143 • Za ostvaritev zaml potrebna seveda materi ne jemlje mlečnega ob 13,3 % otrok ne bi prej belo posebnih kreditov mnogoštevilni družini , goštevilnih družin pa b žinah največja verjetn goškega kadra, organi stvene zaščite mladine liúrajo v ta namen po prodrlo spoznanje, da dega rodu, njegova ob veka in da je bolezni preprečevati nlečni obrok v šoli« je . Ko srno pregledali, kdo li, srno ugotovili, cla ga bi vodstvo šole ne oskr- i zelo visok, naraste pri ,rejů. Ravno otroci mno- saj je prav v takih dru- njkljiva. Dolžnost peda- ldročju socialno - zdrav- ~hrario mladine in mobi- ašli povsod, kjer kolí bo le odvisno zdravje mla- ogljivost delovnega člo- ceneje kakor pa jih zdraviti. Prvi izsledki, ki nam jih daje anketa o zdravju predšolskih otrok v Ljubljani D r. Sk r li n jar - med. s. An ž lov a r o anketi - organizaciji, namenu ter izvedbi - sta pi- sala dr. Bojan Pirc in med: s. Neža Jarnovič v 1. letniku »Medicinske sestre na terenu«. Organiziral je akcijo Cen- tralni higienski zavod, izvedle pa so jo na področju Ljublja- ne medicinske s.estre patronažnega centra. Prvenstveni namen zamišljene ankete je bila proučitev otroškega zdravja ter osvetlitev vzrokov, ki vplivajo na zboljšanje ali poslabšanje otroškega zdravja. O otroški smrtnosti smo često govorili. Povedali smo, da je otroška smrtnost od predvojnega časa znatno padla, tako v prvem letu starosti kot pri otrocih v predšolski dobL Povedali srno, da je v primerjavi s smrtnost jo dru- gih držav otroška smrtnost pri nas še vedno visoka, da se med vzrokipri smrtnih primerih dojenčkov često navajajo nedonošenost, obrojstvene poškodbe, atrofija, pljučnica, med vzroki pri smrtnih primerih malih in predšolskih otrok pa bolezni dihal in prebavil. Otroška obolevnost pa se omenja le redko. Podatki o otroškem obolevanju so pomanjkljivi in prikazujemo z njimi samo bolezni tistih otrok, ki so bili prineseni v zdravstveno ustanov o, nekega pre- gleda o splošnem zdravstvenem stanju otrok pa pri tem ne dobimo. Z zamišlje- no anketo pa bi dobili enkratni prerez stvarnega s'tanja, ki hi ga dopolnili še s podatki oobolevanju v prejšnjih letih in seveda s podatki o vzročnosti obo- lenj ter razmerah, v katerih otroci žive. Vseh otrok hi seveda z anketo ne mogli zajeti, delo bi bilo preobsežno in dolgotrajno. Zato srno izhrali po 'zastavljeni vzol'čni metodi le doTočendel družin, izbrali jih pa tako, da so pravi predstavnik vseh družin, tako po številu otrok, starosti otrok in socialnem poreklu. Anketno akcijo je sicer narekovala z·ahteva po statističnih podatkih in so se poprejšnje priprave za zbiranje podatkov ter organizacija akcije vršile po vseh načelih statistične metodike, vendar pa je imela anketa, izvedena v družin i sami, prvenstveno značaj dobro pripravljenega ter dobro izvršenega hišnega obiska, 143 • pri katerem je medicinska sestra podala v~e potrebne nasvete v zvezi z ugo- tovljenim stanjem in poskrbela, da se izvrše vsi potrebni ukrepi. Poizvedovanje o vp;ašanjih, ki jih je zahtevala anketna pola, je potekalo neprisiljeno med pogovorom, podatki so se beležili delno sproti, delno po izvršeni anketi. Z enkratno anketo začeto delo ,še ni končano, saj je namen celotne ákcije opa- zovanje anketiranih otrok skozi dobo petih let, proučevanje njih zdravstvenega stanja tel' fizičnega razvoja tel' študij vplivov, ki to stanje povzroče. Zato bo podani pregledštevilk o obolevanju otrok kratek izsek celotne analize, pri- kazan paz namenom, da potrdi in podčrta važnost tovrstnih proučevanj v delu medicinske sestre. Saj nam že ta kratki pregled daje dovoljpodatkov o zdravstveni problematiki naših otrok tel' nudi zdravstveni službi osnovo za številne zaključke za delo na področju zaščite matere in otroka: Omenili smo že, cla o obolevanju otrok vemo' zélo malo in se zato nekako prav često že zadovoljimo z ugotovitvijo, cla je otroška smrtnost padla tel' iz tega nekako sklepamo na zdravstveno stanje otrok. Nižja otroška smrtnost pa je često le izraz uspešnega zdravljenja tel' pravočasne zdravniške pomoči, o zdravstvenem stanju pa nam pravzaprav ravno za otroško dobo pove zelo malo. Tako je smrtnost dojenčkovkakor tu di malih otrok v Ljubljani zelo nizka, z obolevanjem 'otrok nasploh'pa ni'tako. Od 371 otrok, ki jih je anketa zajela, je bilo v 'času popisovanja bolnih 34 % otrok z registriranimi 138 obolenji (doba 3 mesecev). Seveda pa vsa obolenja niso bila resnejšega značaja in so v tem številu obsežena tudi lažja obolenja. Vendar nas dejstvo, da jih je bilo od obolelih otrok 15 hospitaliziranih in da je bilo v 102 nadaljnjih primerih treba klicati zdravnika, opozarja, da je odstotek resnejših obolenj, če lahko merimo do neke mere težino obolenj z vrsto iskane zdravniške pomoči, tako visok, da moramo vprašanju obolevanja predšolskih otrok in preprečevanju obolenj posvečati več pozornosti. Največ· je bilo registriranih vnetij zgornjih dihal, mnogo oslovskega kašlja, z večjim številom pa 'so zastopani še influenca, bronhitis, pljučnica, gastritis in gastroenteritis tel' vnetje srednjega ušesa. Ostala obolenja so zastopana le z nekaj primeri. Za dopolnitev vprašanja o otroški morbidnosti smo izpraševali starše tudi o obolenjih otrok pred časom ankete. Jasno je seveda, da dobljeni odgovori niso povsem tocni, saj je razum- ljivo, da v teku let pozabljamo zlasti na manj resna obolenja, pa tu di na to, ali je bil zdravnik klican na dom, se često ne spomnimo prav točno. Vendar bi enak odst otek bolnikov, ki so ozdraveli že v domači oskrbi brez zdrayniškega nasveta, tako v času pred anketo kot v času ankete same, nekako dovoljeval misel na dokaj veliko točnost odgovorov. Starši so omenili 709 obolenj: v 18 % obolenj je moral .otrok v bolnico, v 67% se je zdravil doma pod zdravniško oskrbo, v 15 % brez zdravniške oskrbe. Le za četrtino vseh otrok so sta'rši izjavili, da so bili vednozdravi. V b.olnico je bilo največ otrok poslanih zaradi škrlatinke in vnetja~rednjega ušesa, zdravnika so klicali najčešče na dom k otrokom, ki so imeli ošpice, oslovski kašelj, pljučnico, brez zdravniške .oskrbe se je zdravilo največ otrok, ki so imeli gliste, mnogo tudi onih, ki so prebolevali ošpice. . Posebej je bilo v anketi obravnavano vprašanje rahitisa. Medicinske sestre - anketarke so prejele enotna navodila za presojo ugotovljenega stanja, da je bilo tako zagotovljeno enotno gledanje in klasifikacija. Upoštevajoč dana navo- dila, so ugotovile rahitis pri 95 otrocih, kar pomeni, da je v Ljubljani vsak četrti otrok v starosti do 7 let rahitičen. Številke so visoke in upravičeno pri- 144 I -" znavajo zaskrbljenost zdravstvene službe. Prep'rečevanju rahitisa bo nujno po- svetiti prvo mesto v delu za zaščito matere in otroka. Pri anketiranju srno ugotovili, da je število obolenj znatno višje pri onih anketiranih otrocih, pri katerih je bil ugotovljen tudi rahitis. Ugotovitev ni nova, saj je znano, da je rahitičen otrok dovzetnejši za številne bolezni. V anketi prikazano število pa nas ponovno opozarja na to dejstvo in poudarja važnost zgoraj postavljene zahteve za intenzivno borbo proti rahitisu, tako v antenatalnem 'obdobju, kot seveda po rojstvu. Pri otrocih v drugi polovici leta je bilo rahitičnih 30%, v starosti 1~2 let 22%, v starosti 3-7 let pa 37% otrok. Medo14 otroki, anke- tiranimi v prvih 6 mesecih, je medicinska sestra zabeležila rahitis pri enem otroku. Številke nas opozarjajo, ·da mora medicinska sestra, ki ji je profilak- tično delo v borbi proti rahitisu glavna skrb, razširiti svoj nadzor tudi na ma- lega in predšolskega otroka, sajj e odstotek mhitisa. v tej dobi tako visok, da ne dovoljuje, da se naše delo osredotočí skoraj izključno samo na zaščito dojenčka. Posetno delo je tudi v družin ah, kjer so starejši otroci, nujno potrebno, saj bi nasveti staršem in potrebni ukrepi v zvezi z našimi ugotovitvami gotovo dopri- nesli k zboljšanju ugotovljenega stanja. O pravilni oskrbi, vzgoji, pravilni prehrani malega in predšolskega otroka starši često ne vedo mnogo. O negi dojenčka se često govori in mati je imela priliko, da je obiskovala tak tečaj in se poučila o najpotrebnejšem. O negi in oskrbi otroka od 1.-7. let a pa ni slišala nikjer. Zato nas ni presenetila ugotovitev, da srno sadni sok in sadje opazili skoraj dosledno pri vseh dojenčkih v drugi polovici leta, da pa pri starejšem otroku mati ni več imela za važno, da bi otrok dobil sadje, pa čeprav se je anketa vršila v času, ko je bil sadni trg v Ljubljani dobro zalo- žen. Komaj pri tretjini otrok je bilo v jedilniku anketiranega dne meso, redko- kje jajce, sir oziroma surovo maslo, jedilniki pa so bili zelo enoličnl. V pogo- voru o prehrani malih in predšolskih otrok so matere često izrazile željo, da bi jih poučili o pripravi pravilne in okusne hrane za otroka v tej dobi, pa jim moramo glede na važnost prehrane otroka, vprav v tej dobi, prav gotovo izpol- niti željo. Morda razgovor ob priliki hišnega obiska v družini z otroki te sta- rosti, morda predavanje ali krajši tečaj z izbrano tematiko o oskrbi otroka in željam o teh in podobnih vprašanjih bi brez dvoma bilo ustreženo. Patronažna sestra pa je pri organizaciji in izvedbi tega dela prav gotovo prva poklicana. Analiza podatkov, kot srno že v začetku omenili, je seveda komaj načeta, prikazana pa zato, da vzbudi pri medicinski sestri zanimanje za p.roučevalno delo tu di na področju zdravstvene zaščite matere in otroka na terenu. 145 10 Nekaj podatkov o šolanju žene pri nas. Ženski mladini v Sloven~ji so po osv'Obo- ditvi odprta vrata V1Seh,šol, medtem ků si je še v bližnji preteklosti le s težavo utirala pot v splůšno izůbraževaLne, 8otro- kovne [n visůke šole. Ze v 16. stoletju se je Primůž Trubar odlůčno zavzel za ustanovitev osnovne šole, :kina,j bi bila namenjena vsakomur ne glede na Slpůl, tůrej '1ludi deklicam. S svodů zamislijo taikrat ni prodrl, pač pa jo je skoraj 200 let kasneje uresničil prvi osnůvnošolsikizakůn »Splošni šolski red«, ki je utemeljil ustanovitev osnav:nihšol, v ka,terih naj .bi se vsak naučil pisati, čitati in računati. Šele ta zakon je omogo- čil šolanje vsej mladini in ne samů izbra- nim dečkoon, kot je bila dotlej navada. V 19. stoletju 800dekleta půstopoma prihajala tudi v srednje in strakóvnešo- le. Prve. :srednješole, na katerih 13'0 se šolala v večjem številu, 8'0 bila učitelji- šča,čeprav sů tudi te mnogo lert:obisko- vali samo učenci. Pa znanih podatkih 80 prišli prvi učitelji z ljubljanskega učite- ljišča že leta1803, prvih pet u6iteljic !pa šele leta 1865. Poklic učiteljice in vzgo- jiteljice ženi že od nekdaj ugaja in je zanjo primeren, zato ni čudnů, da je bilů šte- viilo učenk na učiteljiščih adtlej čeda.lje večje in je 'kmalu preseglů število učen- cev. V raZJdobju dobrih 100 lert:(od 1850/51 do 1953/54) je matumralo na uč1teljiščih v območju današnje Slovenije 10842 vseh učencev in je 'Od teh bilo 7401 ali 68,5% učenk. Med vsemi učitelji sta 'torej dve tretjini učiteljic. Na g~nazijah, ki 130bile ustanovljene v 19. staletju, je v raroobju ad šolskega leta 1850/51 dů 1899/1900 maturiralo že 4513 učencev, med njimi pa' do takrat ni bila ,še nobene učenke. Maturantke ,se pojaV1ijo tu ·mnogo ka~ sneje kakor na učiteljiščih. Prva učenka je maturÍrala na gimnazi.ji v Ljubljani v šolskem letu 1900/.01.Število maturantk se tudi v nasledn.jih letih ni půvečalo, saj. jih' je med v,semi absolventi v tem des~t- letju bilo komaj 7 ali 0,3%. Pač pa se je njih števdlo povečalo v ,času med obema vojnama, .še posebej pa po tdrugi svetovni voj ni. V raroobju odšolskega leta 1850/51 do 1953/54 je bilo na gimnazijah skupno 29551 maturantov, med njimi pa le 6000 ali 20,4 % učenk, ~elativnů torej znatno manj kakar na učiteljiščih. Z razvojem trgovine, indus:trije in obI1ti je morala posvečati država tudi strok'Ovnemu šolstvu vedno večj'O pozor- nůst. Med prvimi strakovnimi šplami je bila ustanovljena leta 1753 ba,biška šola ,v Ljubljani. Solo, ki deluje že nad 200 let, je do danes končalooikali 2(}00 gů- jenk. Sele mnago let pozneje 8'0 bile usta- novljene razne ,strokovne šole, kot n. PI'. strokovna šola za lesno indusi!lri.jo, pod- kovSlka, puškarska, pletarsika šola, ikmetij- ske, medicínske, obrtno nadaljevalne, tr- gov,ske in druge šale. Razen v medicin- skih, obrtno nadaljeva:lnih in trgovskih 130 se v teh šolah izobraževali sami učenci. Deklert:a pa s'O hodila predvsem v ženske obctne, trgov:sike, gospodinjsike in gosp'O- dinjsko kmetijske š'Ole. Pred prvo svetovno v'Ojno na našem 'Ozemlju še ni'sma imeli wsokih šol. Ab- solventi srednjih ,šol, ki 13'0 hoteli nadalje- vati študij na vis'Okih ,š'Olah,130morali od- hajati v tUjino, med njimi je bila Je tedkakatera ženska. Večinoma 130 tedaj posameznice :študdrale na vis'Oikih šolah medicina, filozofijů in glasbo. Ko je bila ustanovljena ljubljanska univerza, ISO prve tri slušateljice dipl'Omirale všolsikem letu 1923/24, in sicerna filozofsiki fakulrteti. Od takrat naprej je število diplLomiranih slu- šateljic ·stalno naraš,čalo. Vrazdobju od šolskega leta 1919/20.do 1953/54'je na vseh vÍJso.kihšolah di!plamiralo 7334 ,slušateljev, od tega 1625 aU 22,2% slušateljic. Do 146 ] osvoboditve srna imeli 492 dip1omantk, po osvobaditvi pa je pridobilo akademska iz- obrazbo na naJŠih fakultetah IdOslej že 1133 žena. Med obema vojnama se je š'Olstvo v Slovenáji dokaj razvilo, po osvoboditvi pa se je zaradi velike patrebe pa kvalifi- ciranih kadrih vseh vrst še vse bolj raz- mahnil'O. Saj si brez pomoči delovne inte- ligence ne moremo zamisliti uspešne eko- nomstke graditve niti ne kulturnega na- predka. Dobili srno nove gimnazije, nižje in srednje Istrokovne, umetniške in visoke šole. V primeri s predvojna dobo je zna1no pora,slo število učencev oziroma slušateljev, na vseh :šolah pa se je pove- čal tudi odst otek učenko Ob začetku ,šolskega leta 1954/55 je bilo v slovenskih šolah naslednje število in odstotek ručenk od vseh vpisanih: na osnovnih šolah 71177 (48,5% deklic), v gimnazijah 31896 (53%), v lšalah za vzgoja uČIlega osebja 1290 (83%), v nižjih str,o- kiovnih 'šolah 3466 (24,5%), v srednjih stro- kovnih šolah 1481 (44,4%), v umetniških šolah 3190 (57%). V nižjih strokovnih šolah, in sicer v vajenskih, se največ vajenk uči v šiviljski in krojaški, trgovSlki in frizerski stroki. V industrijskih šolah jih je precej v ke- mični in gumarski stI"oki, nekaj pa jih je tudi v kovinsiki, in :še nekaterih drugih sítvokah. V specialnih nJižjih strokavnáh šo- lah pa je največ učenk v ,administrativnih in medicinskih š'Olah, kjer se izobražujeja za pisarniške moči, bolničaI1ke, babice 'in otro:ške negovalke. Med ,srednjimi ,strakovnimi 'šolami ima- jo še vedno največ učenk ekonomske, go- stinske in medicinske šole, ,čeprav je pre- cejšnje ,število učenk vpisanih tudi na srednji tehnični, tekstilni, gradbeni in kme- tij,ski šali, kjer se i2JObražujejo za indu- strijske, gradbene in kmetijske tehnike. Srednje istrokovne šole je v dobi od usta- navitve posameznih šol do koncašolsl~ega leta 1953/54 absolviralo skupno 15358, od tega 7133 ali 46% učenko Največji od'sto- teik absolventk imajo ekonomske, gostin- ske, d.varazredne trgovske, adiministrativ- ne in medicinske šale, manjši pa je odsto- tek a,bsolventk v industrijskih, gradbenih, kmetijskih, ga2ldarskih in promeltnih š,a- lah. Na visokih in višjih šolah jebno v letošnjem letu vpisanih 2080 ali 30,3% slu- šatelj,ic. Poilcovica,teh študira na filozofski, prirodoslovno matemaUQni fakulteti in na višji pedagoški ,šali, druga palavica pa na vseh ostalih visokih šolah. VeHk 'Odst,otek žensk je vpisanih .še na viš,jih medioinskih šolah, na akademiji za glasbo in igralska umetnost, precej pa jih je tudi na medi- cinski, ekan'Omski in pravni faiku1Jteti.Re- lativno najmanj ,slušateljic ima 'tehniška fakulteta (kjer so vpisane predvsem na kemičnem in arhitektonskem odde1ku, do- bima jih pa tudi na vseh ostalih oddel- kih) in pa inštitut za telesna vzgojo. Garnji podatki 'Potrjujejo velik razvoj našega šolsťva :zlasti v povojni dobi, po- sebej pa še dejstvo, da dma tudi na:ša žen- ska mladina danes neovirane možnosti za razvoj ozir:oma izbim primernega poklica. Maša Jurca Začetki zdravstvene službe v Iraku. Mesečniik Sveuovnezdravstvene mganiza- cije prinaša v letiOšnji junijski in julijsiki štev:ilki več vesti a ~vojem delu v raznih zaostalih predelih sveta. V Iraku, kjer med boleznimi prevladujejo predvsem ankilo- stomiaza (črevesni paraziti), bilharioza (pa- raziti, ki pradirajo skozi kJožo,in napadajo jetra in ledvice) in ma:larija, kjer je umr- ljivost dojenčlmv 41% (v Sloveniji 5%) in kjer je 12% IOtl'oikmrtV'orojenib, je 'sve- tovna zdravS'tvena organizacija vzpqstavila proto tip centra 'za zaš,čito matere jn 'Otro- ka. Takih centr:ov bado v kra:tkem orga- nizirali še 240. V ,tem centru dobe matere poleg .nasvetov brezplačno tudi mleko v prahu, milQ dn zdravila. Zdravstveni de.- lavci so prepričani, da se bo stanje znat- no zbaljšala, kQ ba do ti centri odprti. V 20 letih pa bada za patronažno služba imeli na vsakih 5000 prebivalcev po 1 medicin- sko sestro. 147 10· lzredno težaik pToblemv lraku je tudi tuberkuloza. Odstotek okužbe je pri otro- cih pod 6 letí do 24, pri otrooihV starosti 6-14 let znaša 60%, pri starej.ših pa do 87%. Svetovna zdraw;rtvena organizacija že od 1. 1952vodi intenzivno protítUlberku- lozno borbo. Doslej je biLo pregledanih pol milijona otrok (lrak ima 5 mHijonov prebivalcev). lzvršeno je bílo besežiranje in pričelí 8'0 z vzgojo višjega, srednjega in nižjega kadra. SZO je skupno z irašiko vlado odprla demonsltracijski center za borbo proti tuberkulozi. Večjih kurativnih us'tanov ne bodo gradílí, dokler ne zraste specialni kader dn se ne razvije patronaž- na služba, dokler narod ne bo vsaj v ()sno- vi zdravstveno piVosvetljen. lz vsega navedenega 'se da sklepati, da so zasnovalí v lraku temelje zdravstven:i službi na ta način, da IS'O zaščiti1i pred- vsem najobču1Jljivejšidel prebivalstva, t. j. mater in otroka, Íill da S'O že od vsega začetka dali pri tem poudanka preventiV'i.. POPRAVKI Pro.simo, da v 1. letošnji številki glasila popravite: Na strani 22 se v članku dr. Damjane Bebler »Skrb za stare ljudi - zrcalo naše kulture« 5. v r s t a z g o r aj glasi pravilno: »je zobovje pomanjkljivo, bomo kruh nadomestili z drugimi ogljikovimi hidrati (n. pr.«, 3. o d s t a vek n a i s t i str a n i pa: Povrtnina zavzema važno mesto v prehrani starih ljudi: krompir, zelena povrtnina, korenček. Izogibáti se je težko prebavljive povrtnine (zelja, zélene). Na straní 28 se pod naslovom članka 'tov. Vide Tomšič »Gospodinjstvo v socialistični družbi« glasi pravilno »Iz govora na posvetovanju Zveze ženskih društev Jugoslavije - junija 1954.«