januar ««« knjižnica oj290 TR7ir glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič Zakoračili smo v novo 1983 leto. To je priložnost, da na kratko pogledamo prehojeno pot. Doseženi rezultati preteklega leta so primerni razmeram gospodarjenja. Posebej se lahko ponašamo z doseženo količino proizvodnje. Izdelali smo 3770 tisoč parov obutve, kar je 9 % več kot leto prej. Ta dosežek je še toliko pomembnejši, ker smo bili vsak dan soočeni s problematiko oskrbljenosti. Na področju menjave s konvertibilnim tržiščem smo celo nekoliko uspešnejši od načrtov. Povečan izvoz in zmanjšan uvoz ter močno povečana pozitivna razlika te menjave, vse to nam je v ponos in najbolj trdna osnova za zagotovitev dela, doseganja dohodka in tudi socialne varnosti. Tudi prodaja na domačem trgu je bila predvsem v zadnjem tromesečju uspešna, čeprav zaradi objektivnih vzrokov nekoliko zaostajamo za načrti. Poleg problemov povezanih z nakupom potrebnih materialov, tudi gibanja cen niso bila za nas prav nič ugodna. Skokovita rast cen na eni strani ter dohodkovna problematika izvoza, predvsem v obdobju pred devalvacijo, sta negativno vplivala na doseganje dohodka. Dosežena rast dohodka je nekoliko nižja od rasti celotnega prihodka, ocenjujemo da bo dohodka za okoli 20 % več tv?».?- j A/; : sl/ kot leto prej. Torej, merjenje doseženih rezultatov z ddhot/ kom ni ugodno, upoštevaje razmere in količine ter ugotovljeno dejstvo, da izvoz na konvertibilno področje dohodkovno ni bil stimuliran, pa tudi ta kazalec kaže vloženemu delu primerne rezultate. Osebni dohodki so porasli za 26 % in znaša povprečni čisti osebni dohodek 13.475 dinarjev. Prav gotovo si vsi želimo, da bi bil ta še večji, to pa je tudi motiv za več in boljše delo. Leto 1983 bo to od nas zahtevalo, saj ne pričakujemo nič lažjih pogojev gospodarjenja. Naša delovna organizacija stopa z letom 1983 v jubilejno leto — 80 letnico. Smo v obdobju »suhih let«. Zgodovina Peka bi lahko rekla, da je bilo takih obdobij že več, verjetno celo hujših. K jubileju bomo prispevali s povečanjem izvoza, zmanjšanjem devizne porabe, pravočasne zagotovitve vsega za proizvodnjo, in nato tudi v proizvodnji kvalitetno izvrševanjem vseh operacij. Delavci Peka bomo s svojim znanjem in sposobnostjo ter pripravljenostjo za delo, še posebno v jubilejnem letu, kos težkim nalogam ki so pred nami. ÈIVÉ NAJ VSI NARODI, KI HREPENÉ DOČAKAT’ DAN, DA, KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVÉTA BO PREGNAN, KO ROJAK PROST BO VSAK, NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK! PREŠERNOV DAN - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 8. februarja 1849 je umrl največji slovenski pesnik FRANCE PREŠEREN, tvorec slovenske umetniške besede. V našo književnost je uvedel številne pesniške oblike: balado, romanco, gloso, gazelo, elegijo in nove oblike soneta. Z njim je slovenska književnost dosegla svetovno raven. Prešernova pesem je donela v gozdovih — peta in recitirana, zato ni naključje, da je prav v tistih dneh izniknil predlog, da bi bil Prešernov dan smrti — 8. februar — slovenski kulturni praznik. PRIZNANJE IN NAGRADA Gospodarska zbornica Varaždin je kot vsako leto razdelila plakete najboljšim in najuspešnejšim gospodarskim organizacijam v regiji. Med nagrajenci je tudi tozd »BUDUĆNOST«. Nagrade so bile podeljene 16. decembra na DAN ZBORNICE v Varaždinu. ČESTITAMO! 10. februarja 1979 je umrl EDVARD KARDELJ, eden izmed naših naj večjih revolucionarjev, ustvarjalec temeljev naše samoupravne socialistične skupnosti, daljnoviden in dosleden razlagalec izvirne poti neuvrščene Jugoslavije. »Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega re-volucinarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha. Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil. Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in političnega sistema. Edvard Kardelj mi je bil najbližji sodelavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti. Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomajno spoštovanje pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti.« (Tito) OSNOVNE ZAHTEVE IN POUDARKI IZ RAZPRAV NA DEVETEM KONGRESU ZSJ SKLEPI KONGRESA JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV 1. Enotna je bila zahteva vseh delegatov na devetem kongresu, da je potrebna odločna bitka za krepitev samoupravnega položaja delavcev in dosledno uresničevanje samoupravljanja. S tem ciljem so bile izražene enotne ocene, stališča in zahteve: — da delavci odločajo o vseh bistvenih vprašanjih pogojev in rezultatov svojega dela in da imajo odločilno besedo v vseh fazah samoupravnega Odločanja od začetfte iniciative do sprejemanja in uresničevanja odločitev. Posebno se zahteva večja odgovornost za celotno odločanje; — da se hitreje odpravljajo vse ovire in odpori, ki ovirajo, da bi delavci dosledno uresničevali svoje samoupravne pravice pri odločanju o pridobivanju dohodka in njegovi delitvi in uporabi, o pogojih gospodarjenja, cenah, skupni in splošni porabi, kreditno-monetarni politiki, ekonomskih odnosih s tujino in drugo; — da se brez resničnega odločanja delavcev ne more začeti nobena investicija; da ne bi smeli osvojiti nobenega razvojnega plana, ki ni realen in če ne zagotavlja povezovanje in združevanje; — delegati so izrekli nezadovoljstvo z dosedanjim potekom investiranja, še posebno v zvezi z gradnjo podvojenih kapacitet, glede stalnega povečanja odvisnosti od tuje tehnologije, o zgrešenih in nerealnih investicijah, zaradi česar stojijo neizkoriščene kapacitete. Do skrajnosti se mora zaostriti odgovornost za zgrešene in neracionalne investicije. Opozorjeno je bilo, da v prihodnje ne bodo samo delavci nosili negativnih posledic zgrešenih investicij. V investicijski politiki se mora zagotoviti razredni interes, ki se izraža na enotnem jugoslovanskem prostoru in presega prakso zapiranja. Resne kritike so bile naslovljene na politično-izvršilne in poslovodne strukture, ki so doslej imele velik vpliv in so pripeljale do takega stanja; — obsojene so bile vse oblike zapiranja v ozke in teritorialne okvire in grupnolastninsko ponašanje. Po oceni delegatov to pelje v razbijanje enotnih interesov delavskega razreda, medsebojnega nasprotovanja, delov delavskega razreda, slabitev skupnosti in zmanjševanje njene družbene moči, — Delegati so ocenili in enoglasno zahtevali, da se z učinkovitejšim dogovarjanjem in sporazumevanjem rešujejo prisotni problemi in protislovja in zagotavlja nadaljnji uspešni družbeno-ekonomski razvoj. Opozorili so, da dosedanja praksa dogovarjanja in sporazumevanja tega ne zagotavlja. Izgubljalo se je veliko časa pri njihovem sprejemanju. Dokumenti niso bili sprejeti vse dotlej, dokler iz njih niso bile črtane konkretne obveze, ki so bile v napoto podpisnikom. Pogosto se je uveljavljala praksa, da se po podpisu dokumenti niso uresničevali in spoštovali in da zato nihče ni nosil odgovornosti. Vse pogostejši so pojavi, da se prek dokumentov izvaja ocenjevanje, zagotavlja grupno-lastninski interes in monopolno obnašanje. Izražajoč odločno zahtevo, da se samo z nadaljnjim razvojem samoupravljanja lahko ustvarjajo trajne osnove za uspešen in hitrejši razvoj, so delegati ocenili, da so določeni administrativni ukrepi sprejemljivi samo pod pogoji, da prispevajo h krepitvi položaja delavskega razreda in k hitrejšemu izhodu iz sedanjih težav. 2. Podprt je bil program ekonomske stabilizacije in izražena zahteva, da se dosledno uresničuje. Soočeni s svojimi nalogami in obvezami: — so delegati izrazili visoko zavest in razumevanje za sedanje težave pa tudi svojo pripravljenost, da bomo z naslonitvijo na lastne sile in ob nujnih odpovedovanjih lahko izšli iz sedanjih težav, še posebno, če bomo redno plačevali prispele dolgove tujini. Delegati so soglašali, da do povečanja proizvodnje lahko pride samo s kvalitetnimi faktorji gospodarjenja. Delegati so opozarjali na velike rezerve v obstoječih kapacitetah, v kadrih, v primerjalnih prednostih naše domovine. Zato je bilo ocenjeno, da stabilizacija ne pomeni samo restrikcijo, temveč da se z njenim uresničevanjem ustvarjajo bolj zdrave osnove za prihodnji hitrejši in skladnejši razvoj, s tem pa tudi krepitev materialnega in socialnega položaja delavcev; — so bili odločno za to, da morajo biti osnovni nosilci bitke za stabilizacijo delavci v materialni proizvodnji — mo- tivirani in ustrezno nagrajeni za prispevek k povečanju proizvodnje, posebno proizvodnje za izvoz, za varčevanje, za odgovornejšo uporabo in racionalnoi kriščenje družbenih sredstev; — so bili odločno proti takšni praksi, da se z neupravičenim povečanjem cen in z izborjenim položajem v sistemu, brez upoštevanja ekonomskih zakonitosti, dosega večji dohodek invečji osebni dohodek; — delegati so ostro obsodili lahkotno porabo družbenih sredstev, še posebno visoke in neupravičene stroške za reprezentanco, za službena potovanja, za honorarje, za neutemeljeno razširjanje administracije na vseh nivojih. Moti jih, ker obstoji velika in nesinhronizirana mreža predstavništev v tujini, ki so predraga in ne dajejo nekakšnega ali zelo majhen prispevek in zato odločni v zahtevi, da se zmanjša njihovo število in poveča njihova učinkovitost dela; — delegati so izrazili veliko razočaranje in zaskrbljenost delavcev, ker se je v naši socialistični skupnosti pojavilo toliko milijarderjev in ker se ničesar ne ukrene, da bi se preprečilo bogatenje in kapitalizacija. Opozarjali so na nedovoljeno povezovanje privatnega in družbenega sektorja, na prisotnost pojava mita, korupcije in špekulacije, največkrat na škodo družbene lastnine. Zaskrbljeni so bili tudi zaradi porasta gospodarskega kriminala in njegovega toleriranja ter počasnosti pri preprečevanju vseh škodljivih pojavov. Vsi ti pojavi, po ocenah delegatov, močno nažirajo osnovne vrednote našega socialističnega sistema. V razpravah na kongresu je bilo poudarjeno, da zaposlovanje ni samo bistven faktor hitrejšega oživljanja proizvodnje, temveč tudi veliko socialno in politično vprašanje. Delegati so podprli vse predložene opredelitve v kongresnih dokumentih, na katerih je mogoče že sedaj reševati ta problem in ki zahtevajo večjo odgovornost zaposlenih za hitrejše zaposlovanje. Poudarjeno je bilo da so ogromne rezerve instaliranih kapacitetah in v boljšem izkoriščanju delovnega časa. Zahtevali so, da se takoj uresniči opredelitev, da vsi, ki so dosegli pogoje za upokojitev, sprostijo delovna mesta za mlade šolane in usposobljene kadre. Posebno so poudarili, da se do kraja zaostri odgovornost pri izigravanju natečajev, famili-arnosti in drugih prisotnih deformacijah pri zaposlovanju. Aktualnost tega vprašanja so potrdili tudi nekateri delegati z zahtevo po skrajšanem delovnem stažu. Enoglasno so podprli akcijo »imaš hišo — vrni stanovanje«. Delegati so zahtevali, da se ta akcija razširi na vse, ki imajo dve ali več družbenih stanovanj. Zahtevali so tudi, da to akcijo vodijo vsi subjektivni dejavniki v naši družbi in da o tem redno obveščajo delovne ljudi in občane. Akcija ne sme postati kampanja, ampak mora biti organizirana in dolgoročna. Barvanje podplatov v tozdu Poliuretan VISOKO ŠPORTNO PRIZNANJE ZA NAŠEGA SODELAVCA BLOUDKOVA PLAKETA v_________________________________________-J Naš sodelavec FRANC HOMAN je dobil visoko priznanje BLOUDKOVO PLAKETO za vsestransko športno aktivnost in zavzetost za razvoj telesne kulture v Tržiču. Poznamo ga kot vnetega športnega delavca. Njegova športna kariera je izredno zanimiva, kako je potekala pa nam je povedal: S športom, vsaj tekmovalnim, sem se začel ukvarjati so-razmeroma zelo pozno. Sprva sem tekmoval v košarki za tedanji »LOČAN« in pozimi v smučarskem teku. Ker pa nikoli nisem mogel kupiti primerne opreme in maž, sem se moral venomer izgovarjati, da sem se zamazal. To me je sčasoma tako jezilo, da sem pustil tek na smučeh in se lotil atletskega teka. Da je bila res slaba oprema kriva, sem ugotovil že na prvem republiškem krosu leta 1953 v Kamniku, ko sem za tedanje razmere brez ogrevanja, brez šprinteric in trenerke zasedel odlično 3 mesto. To me je tako vspodbudilo, da sem se predal atletiki z »dušo in telesom«. Kmalu po spomladanskem krosu sta me povabila v Ljubljano oba takrat najmočnejša kluba »Olimpija« in »Ljubljana«. Odločil sem se za Železničarski atletski klub »Ljubljana«, ki je takrat imel že zelo dobro tekaško ekipo. Povabili so me na državno prvenstvo v krosu, kjer sem bil četrti in na otvoritveni miting, kjer sem že prvič tudi zmagal. Spomladi leta 1954 sem bil na državnem prvenstvu v krosu že drugi, na dvoboju Hrvatska : Slovenija pa sem dosegel mladinski državni rekord na 1500 m. Poleti so me povabili v državno reprezentanco in tako sem z 20. leti prvič nastopil za Jugoslavijo na olimpijskem stadionu v Atenah na dvoboju Grčija : Jugoslavija. Bil sem drugi, čeprav sem se tri tedne pred tem dvobojem močno poškodoval na uličnem teku v Škofji Loki. Atene so mi še sedaj v nepozabnem spominu, čeprav sem kasneje še večkrat nastopil za državno in slovensko reprezentanco na Madžarskem, v Bolgariji, Češkoslovaški, Poljski, Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji. Sprva kot mladinec sem tekel srednje kroge (800 in 1500 m), kmalu pa sem zaradi klubskih potreb moral presedlati na dolge proge (5 in 10 km). To je bil precejšen napor, saj so tekmovanja vedno organizirana tako, da se prvi dan teče 10 km, drugi dan pa 5 km. Najboljše rezultate sem dosegel leta 1961 in 1962, kasneje s preselitvijo v Tržič pa ni bilo več prave možnosti za trening, saj v Podljubelju zgodaj spomladi ni primernih terenov. Po gozdnih poteh dolgo časa leži sneg in ostane le še cesta, ki pa ni pravo nadomestilo za travnate mehke terene. Svojo tekmovalno kariero sem končal jeseni leta 1969 in kmalu nato sem prevzel organizirano rekreacijo na Grajzer-jevi šoli za delavce Peka. Novembra leta 1973 sem kot prvi predsednik prevzel delo v Telesno kulturni skupnosti Tržič, ki je bila sploh ena prvih skupnosti v Sloveniji in v Tržiču. To delo sem opravljal vse do pomladi lanskega leta to je skoraj 9 let. V tem času smo v tržiškem športu dosegli pomembne uspehe tako pri organizaciji množičnega rekreativnega športa, kot tudi v tekmovalnem športu (smučanju, rokometaši, alpinisti.). Tudi šolska športna društva iz tržiških šol so s pomočjo TKS dosegala najboljša mesta v Sloveniji. Kljub temu, da sem sedaj obremenjen z drugim delom, pa še vedno rad pomagam v TKS pri organizaciji redne rekreacije in pri organizaciji raznih tekmovanj. Tudi sam se še rad rekreiram v teku poleti in na smučeh pozimi, ker menim, da je to potrebno za zdravje in dobro počutje. OB DNEVU JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE MOČNA OBRAMBA Pripadniki jugoslovanske ljudske armade so 22. december — DAN JLA — dočakali skupaj z delovnimi ljudmi in občani z velikimi uspehi na področju življenja in dela. Jugoslovanska ljudska armada je bila rojena v plamenih vstaje in revolucije pod okriljem komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita. Bila je in ostala vredna svojega imena. Armada je kovačnica bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti in pomemben dejavnik ohranjanja dobrin naše socialistične revolucije. PEKO V ALZIRU v_________________________________________J Dela pri izgradnji prve čevljarske tovarne v Frendi so se začela z nekajmesečno zamudo. Poskusna proizvodnja pa naj bi vseeno stekla že čez leto dni. V kranjski šolski center tekstilne in obutvene stroke je sredi decembra prišlo 34 Alžircev, bodočih mojstrov in vodij oddelkov na enoletno izobraževanje. Prve tri mesece se bodo učili slovenskega jezika, od spomladi pa bodo imeli praktični pouk. Te dni se mudi v Alžiru vodja projekta Alžir tov. Jože Gros. Za naslednjo številko Čevljarja nam je obljubil nekaj posnetkov s prvega gradbišča in podrobnejše informacije. AKTIVNOSTI V ZVEZI SINDIKATOV PRED OBRAVNAVO ZAKLJUČNIH RAČUNOV USMERITVE ZA AKTIVNOST ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PRI OBRAVNAVI ZAKLJUČNIH RAČUNOVZA LETO 1982 V Zvezi sindikatov Slovenije sprotnemu obravnavanju rezultatov gospodarjenja v organizacijah združenega dela dajemo posebno pozornost. Tako je pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pripravljen pripomoček za delavce v združenem delu (Knjižnica Sindikati — Izhodišča za sprotno obravnavanje rezultatov gospodarjenja — avgust 1980) te vsebinsko in organizacijsko dograjevanje tega pripomočka z usmeritvami republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za aktivnost sindikatov in drugih dejavnikov pri presojanju rezultatov gospodarjenja med enakimi ali sorodnimi organizacijami združenega dela (julij 1982). Kljub temu pa ugotavljamo na osnovi nekaterih predloženih poročil poslovodnih organov v zadnjem obdobju, da ta niso pripravljena vskladu z našimi usmeritvami. Največkrat so pripravljena kot računovodski, bilančni prikazi stanja s skromnimi kvalitativnimi ocenami rezultatov gospodarjenja. Zaradi navedenega smo tudi v »Naloge ZSS v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«, sprejete na 10. kongresu ZSS, zapisali: »da bomo zaostrili odgovornost poslovodnih organov za pravočasno in razumljivo pripravo poročil, ki so podlaga za odločanje delavcev o gospodarjenju«. I. V akciji zaključni računi za leto 1982 moramo v sindikatih zahtevati od poslovodnih poročil, ki bodo delavcu povedala: 1. koliko se uresničuje njegova pravica, da v temeljni organizaciji združenega dela upravlja celoten prihodek, koliko je gospodar pogojev, sredstev in rezultatov svojega dela; 2. v kolikšni meri se uveljavljajo samoupravni družbenoekonomski odnosi, dohodkovni odnosi, to je odnosi pridobivanja dohodka, skupnega prihodka, svobodne menjave dela v tekoči in razširjeni reprodukciji kot pogoja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije; 3. koliko so se uresničili cilji, predvideni s prejetimi planskimi dokumenti, upoštevajoč cilje gospodarske stabilizacije, sprejete v sklepih in stališčih družbenopolitičnih organizacij in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti (predvsem v zborih združenega dela), kot so: — povečevanje izvoza na konvertibilno področje, — zmanjševanje uvoza, — programi varčevanja s surovinami, materialom, energijo, — skrb za lastno finančno likvidnost, — uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja (produktivnost dela, ekonomičnost, rentabilnost poslovanja itd.), — delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, upoštevajoč družbene usmeritve, — boljše vrednotenje proizvodnega dela, težjih pogojev dela, strokovnega in kreativnega dela; 4. v kolikšni meri je dosežena rast dohodka posledica rasti cen, v kolikšni meri pa kvalitativnih dejnvnikov gospodarjenja; ali se predlaga izločitev izjemnega dohodka; kolikšen delež povečanja rasti dohodka na osnovi inovacij, racionalizacij ali drugih oblik ustvarjalnega dela; 5. kakšna je socialna in materialna varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki. II. Ob obravnavi poslovnih poročil poslovodnih organov morajo biti delavcem tudi zagotovljene informacije o rezultatih dela z združenimi sredstvi izven svoje temeljne organizacije združenega dela, ne glede na to, ali so ta združena na osnovi samoupravnih sporazumov ali zakonov. V ta namen v sindikatih dajemo pobudo samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, bankam, zavarovalnicam, samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino, da v mesecu ja- nuarju 1983 pripravijo poročila o delu in poslovanju v letu 1982. Ta poročila morajo vsebovati analizo uresničevanja sprejetih planov v letu 1982 kakor tudi analizo uresničevanja sprejetih družbenih usmeritev za ta področja. III. V tistih organizacijah združenega dela, kjer bodo ugotovljene motnje v smislu 152. člena zakona o združenem delu, moramo sindikati zahtevati predložitev programa ukrepov za odpravo motenj. V primeru ugotovljenih izgub moramo sindikati vztrajati na predložitvi sanacijskih programov v skladu s sprejetimi stališči centralnega komiteja ZKS, Skupščine SR Slovenije kakor ašimi stališči. V organizacijah združenega dela z izgubami je potrebno še posebej pozorno oceniti odgovornost poslovodnih organov, strokovnih služb in samoupravnih organov. IV. Na osnovi predloženih poročil o poslovanju v letu 1982 morajo delavci tudi oceniti, koliko so bili spoštovani sprejeti dogovori, sporazumi, h katerim so pristopili za uravnavanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka. Na osnovi te cene morajo delavci opredeleiti odgovornost poslovodnih organov, strokovnih služb ter tako pričeti uresničevati zahtevo po spoštovanju zakonitosti, sprejetih sporazumov in dogovorov. V. Na osnovi razprave o rezultatih gospodarjenja v letu 1982 morajo delavci oceniti delo poslovodnih organov ter sprejeti program ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti pri delu in poslovanju z družbenimi sredstvi. VI. Osnovne organizacije sindikata, konference v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori v sestavljenih organizacijah morajo poskrbeti, da bodo poslovna poročila ter programi v skladu s temi usmeritvami obravnavani v svojih organih še pred dokončnim sprejemom zaključnih računov na zborih delavcev ter se bodo do njih politično opredelili, svoja stališča pa naj posredujejo delavskim svetom in zborom delavcev. Na enak način naj poslovanje predhodno ocenijo organi samoupravne delavske kontrole ter zbor delavcev seznanijo s svojimi ugotovitvami. (iz Sindikalnega poročevalca) NAŠI ) PETDESETLETNIKI J STAJNKO JOŽEFA — čiščenje golenic ali podplatov v oddelku 522 POTOČNIK MARIJA — šivanje golenic najzahtevnejše v oddelku 511 PRAPROTNIK VERA — strojno zagibanje v šivalnici 512/3 BARTOLEC MARIJA — čiščenje golenic ali podplatov v oddelku 523 ŠVAB VINKO — vodenje montažnega oddelka 522 ISKRENE ČESTITKE! IZ ŠOLSKIH KROŽKOV SNEŽENI MOŽ Zima je prišla, snežinke letijo z neba. Otroci naredijo sneženega moža. Sonce posijalo je in sneženega moža pobralo je. Pa prišel je zajček, mu korenček snel in ga v svoj brlog je vzel. Rosana Golmajer 5. b. OŠ. heroja Bračiča NAŠ PETELINČEK Naš petelinček zvečer se jezi, naših putk od nikoder ni morale spat bi, drugod se pode, naš petelinček pa ki-ki-ri-ki. Zjutraj zbudi se, na gnoj odleti, tam pa zapoje svoj ki-ki-ri-ki. Putke bude se, zaspane so še, saj so sinoči pozno spat šle. Naš petelinček skrben gospodar. Putke ga ubogajo vsak dan, kadar pa poredne so, se naš petelinček zjezi in glasno zapoje svoj ki-ki-ri-ki. Urška Pesjak 6. b OŠ. heroja Bračiča SNEG Padal je sneg, tja gor na breg, pobelil je polja, dolino, vsak breg. Naš hrib in ravan je belil vsak dan, se sankat smo šli, smo radostni bili! Je sonce svetilo, ves sneg je stopilo, so travniki — prej beli spet ozeleneli. Peter Klofutar 1. a OŠ. heroja Bračiča ___________________________________J SPREMLJAMO DOGODKE 16. januarja 1962 je v South Bendu v ZDA umrl eden največjih jugoslovanskih umetnikov, kipar Ivan Meštrović. Težil je predvsem k monumentalnemu ekspresionizmu in si prizadeval po povezanosti z arhitekturo. Močno je vplival na kiparstvo jugoslovanskih narodov, še posebno kot profesor na zagrebški akademiji. Njegova pomembnejša kiparska dela so: Velika vdova, Moja mati, Zmagovalec na Kalemegda-nu, Indijanska konjenika v Chicagu, Grgur Ninski v Splitu, arhitektonska dela: grobnica družine Račič v Cavcatu, Grob neznanega junaka na Avali, Meštrovičev Kaštelet v Splitu in načrt za Njegošev mavzolej na Lovčenu. 17. januarja 1945 je vlada Velike Britanije odlonila predlog kralja Petra II. da vso zakonodajno oblast opravlja begunska vlada v Londonu. 18. januarja 1977 se je v letalski nesreči blizu Sarajeva smrtno ponesrečil revolucionar in politik, predsednik ZIS Džemal Bijedič z ženo in sodelavci. 21. januarja 1924 je umrl ustanovitelj in organizator marksistične delavske stranke boljševikov, voditelj oktobrske revolucije in organizator sovjetske države Vladimir Iljič Lenin. 23. januarja 1943 je bil v Podgori ustanovljen prvi odred jugoslovanske partizanske vojne mornarice. 24. januarja 1556 je opustošil kitajsko pokrajino Šenši največji potres v zgodovini človeštva. Umrlo je okrog 830.000 ljudi. 29. januarja 1954 je bil Josip Broz Tito drugič izvoljen za predsednika republike. I. februarja 1965 je v Franciji postal veljaven zakon, s katerim so zakonske žene postale enakopravne možu. 9. februarja 1871 se je rodil slovenski pisatelj Fran Šaleški Finžgar. Po poklicu je bil duhovnik. Njegov jezik je preprost, jasen, iskren in često prežet z romantičnimi elementi. Za Finžgarja je značilna izredna ljubezen do slovenske zemlje, zlasti do naših gora. Glavna dela: zgodovinski roman »Pod svobodnim soncem«, povesti »Dekla Ančka«, »Strici«, »Beli ženin«, mladinski spisi »Študent naj bo«, »Gospod Hudournik« in drame »Divji lovec«, »Veriga«, »Razvalina življenja« idr. Umrl je leta 1962. II. februarja 1937 je v Kranju začelo izhajati glasilo slovenske komunistične mladine Mladina. NOVOLETNE ČESTITKE Vsem, ki so poslali novoletne čestitke z lepimi željami prisrčna hvala! R.0„PEKCr sve najlepse u 1983yodini želi, vojnik Jovanovič O’m, tl, ul BEOGRAD II cJufavdjtfitdi- Ì~02J> * rn (jrcfMrtB 'badicuhr, A ^prrrPd.oktonß'. ive+aT Jj'ify'ena • tu MAjoSaw palmo Uovo Udo /9<Č3 ycum ich sLptAJjcLrAct JUcAvttn VoiCo WH itti (JSPT5S/0 I/O ^ fi Ol ' VöLJA''O O O VC ITT To, Kom OoiVb TOPjßti 5//7 Mo/ gč 5/'SCf20 , &XCŽ<$(/(Sh'*2<0 m a Ande/ pet/rsd Z/až t/d fefef f *9'c? -P (/a/k? sre 7/ X