URN_NBN_SI_DOC-LJAGQ0XD
STA N JE IN PERSPEKTIV?] STROKOVNIH K N JIŽN IC V MARIBORSKEM O K RA JU Prod dvema lotoma ie Študijska knjižnica v M ariboru pričela ak cijo za koordinacijo strokovnih knjižnic v M ariboru in na širšem m ariborskem področju. 24. junija I960 p a smo organizirali v knjižnici sestanek, ki so se ga udeležili za stopniki sedmih m ariborskih p o d jetij in ustanov. Ze ta razgovor je nakazal nekaj problem ov, ki pa so se med nadaljnjim i stiki še boJj izkristalizirali. N ajprej nais je čakala p rav go tovo ne lahka naloga, dai ugotovi mo. kaikšno je sta n je strokovnih knjižnic na našem področju. Ze ak cija za centralni katalog nas je p ri silila k temu. Naš bibliotekar je zato osebno obiskal (>7 knjižnic in se pogovarjal z ljudm i, iki so zanje odgovorni. Vse to pa seveda ni za dostovalo. Šele danes, ko so nam na razpolago podatki iz ankete, ki smo jo organizirali p rav za posve tovanje o strokovnih knjižnicah, smo si lahko ustvarili precej jasno sliko' o terenu, na katerem delamo. P rikazati to sliko je nam en tega sestavka. Aniketne liste ismo razposlali i 120 podjetjem in ustanovam , za kate re smo vedeli ali vsaj slutili, da imajo strokovne knjižnice. Pri tem seveda ljudskih, srednješolskih in splošnih izobraževalnih knjižnic, kakršne so na prim or študijske knjižnice, nismo upoštevali. A nke ta nam je odkrila 11 m anjših stro kovnih knjižnic, ki jih še nismo imeli v naših spiskih. 11 podjetij in ustanov pa je odgovorilo, da knjiž nic nim ajo. T ako imamo zdaj evi dentiranih 84 strokovnih knjižnic. Od teli je na anketo odgovorilo 66 knjižnic, kar znaša 77,30 %. S tem uspehom sm o lahko zadovoljni, po sebno če upoštevam o, da tudi po datki iz ostalih 18 knjižnic, ki niso odgovorile, te analize bistveno ne bi izpremenili. Da ibi bila slika jasnejša in da nas ne bi m otila lažna, zgolj m ate m atična povprečja, smo irazdcl illi knjižnice po številu fonda, ki ga imajo, na m anjše in večje. K riterij za to delitev je bil 1.000 zvezkov. Polog tega p a smo zaradi posebne problem atike knjižnice razdelili na knjižnice p o d jetij in na knjižnice ustanov ter zavodov. Po podjetjih im am o zdaj v evi denci 48 knjižnic, m ed njim i 17 večjih in 3il m anjših. Na anketo nista odgovorili 2 večji (MTT in Mežica) ter 7 m anjših knjižnic. V ustanovah je 36 knjižnic, od teh 12 večjih in 24 m anjših. T u so nam odgovorile vse večje knjižnice, od 10 m anjših pa nismo dobili podat kov. V celem je 'torej 20 (34,3 %i) večjih in 55 m anjših (65,5 %) k njiž nic. V 66 strokovnih knjižnicah je 87.795 knjig, kair je mnogo več, k a kor smo pričakovali. Te knjige so porazdeljene takole: 15 večjih knjiž nic po podjetjih ima 30.534 knjig (TAM 4.206, K idričevo 1.002); 25 m anjših pa 8.531 (P IT 556, G radis 96). Med ustanovam i je v 12 več jih knjižnicah 42.015 (knjig (Kme tijsko pospeševalni zavod 9.263, Višja (tehniška šola 1.071); v m anj ših knjižnicah pa je 6.705 knjig (OZSZ 912, Zavod za spomeniško varstvo 711). S kupna virodnosit vseh teh knjig je 139,763.000 din; od tega v pod jetjih 82,378.000 din (59 %), v u sta novah pa 57,385.000 din (41 %). Te številke so seveda lahko sam o p ri bližne, Iker p ri ocenjevanju goto vo niso bili k riteriji povsem enaki. Posebno zanim ive so številke, ki govorijo o dotacijah. Leta 196il je bilo vloženih za n akup knjig v ce lem 31.064.000 din. Od tega je do bilo 15 večjih knjižnic po podjet jih 15,207.000 din ali skoro polo vico, 25 m anjših knjižnic po pod jetjih pa skoro enako toliko Ikakor
RkJQdWJsaXNoZXIy