ŠIROKA POT
SPREMINJANJA
že kar prvi mesec je pokazal, da bo nov način plačevanja predramil tudi tiste, ki so se že preveč prijetno zazibali na po-branih lovorikah nekakšnih oblik kapita-lističnega ali etatističnega klasičnega pod-jetja. Zdramil je celo tiste, ki si že ob ustavnih spremembah niso želeli odpreti oči in poiskati nove oblike dela in gospo-darjenja v naši samoupravni socialistični družbi. Danes, ko je že stekla široka jav-na razprava o osnutku zakona o združe-nem delu v vseh osnovnih celicah družbe, predvsem pa v temeljnih organizacijah združenega dela, bo dodobra stresla vsa-kogar, ki je nameraval živeti, bolje reče^ no, životariti na robu naših družbenih do-gajanj.
Za uresničevanje ustavnega koncepta združenega dela in družbenega sistema kot   celote,   je zakon o združenem delu
najpomembnejši sistemski zakon. Z njim bomo napravili odločilni in dokončni ko-rak v spreminjanju oblasti v imenu delav-cev v oblast samega delavskega razreda in delovnih Ijudi. Končno bo presežena de-litev osebnosti delavca na upravljalca in proizvajalca, saj bomo ti dve funkciji združili v eni in isti osebnosti delavca.
Pravzaprav osnutek zakona o združe-nem delu ne prinaša med nas nič poseb-no novega. Vse to smo, morda malo manj dorečeno in domišljeno, že zapisali v novi ustavi, marsikaj od tega pa že izvajamo v praksi. Kljub temu pa moramo računati še na določene odpore na tej široki poti spreminjanja družbenoekonomskih odno-sov. Prav zaradi tega nikakor ne smemo v razpravi o osnutku zakona deliti udele-žence na predavatelje in poslušalce. Se-(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) stavni del naše zavesti mora nujno postati tudi misel, da smo vsi udeleženci te raz-prave tudi nosilci sprememb. Razlogov za te spremembe pa je vsepovsod dovolj, tudi tam, kjer z bistvenim delom šele začenja-jo, pa tudi tam, kjer so že veliko napravili, kajti na tem področju se lahko naredi še več in še bolje.
Namen teh sprememb je doseči takšen položaj delovnega človeka, ki mu bo omo-gočil, da z drugimi delovnimi ljudmi, z ne-štetimi vezmi vzajemnosti in solidarnosti suvereno odloča o pogojih in sadovih svo-jega dela. Dosedanje spotikanje na poti uvajanja delegatskega sistema, združeva-nje sredstev za skupne potrebe, brez iska-nja in pričakovanja nekakšne pomoči od nekje zunaj od strani, samo potrjuje, kako nujno nam je bil potreben nekakšen »sa-moupravni bonton«, saj ne spreminjamo le ekonomskih odnosov, temveč najprej in predvsem tudi sebe. Na tej poti spremi-njanja pa nas vsekakor čakajo tudi šte-vilne ovire. Ponekod predvsem strah, da bi s temi spremembami zgubili nekaj od tistega kar danes že imamo, kar smo sicer pridobili s pomočjo družbe, vendar pa smo to takoj »posvojili« in precej hitro tudi pozabili, da sami najbrž tudi do da-našnjih rezultatov ne bi prikorakali.
Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu nam prav gotovo nudi v vsakem okolju obilo priložnosti, da točno in dokončno, brez odstopanja ugotovimo, ali se pod nekaterimi samoupravnimi krinkami slučajno ne skrivajo samouprav-ni postopki. Zato se moramo že na za-četku te naše poti spreminjanja zavestno odločiti, da nikakor ne moremo razprav-ljati in podpirati samo tistih rešitev, ki jih ponuja zakon, ki bi reševale le kakšne parcialne in povsem specifične probleme v posamezni delovni organizaciji.
Konkreten program uresničevanja družbenih pogojev za obvladovanje zdru-ženega dela s celotnim dohodkom in druž-beno reprodukcijo je dan s celotnim za-konskim osnutkom o združenem delu. Za-to mora vsak delavec, vsak občan, vsak posameznik v naši družbi to celoto spo-znati, sprejeti, uporabljati, kajti samo to zagotavlja uresničevanje zakona, oziroma uresničevanje tistih revolucionarnih ci-ljev, ki so zametek tudi tega zakona.
Brez spoznavanja in sprejemanja teh osnovnih ciljev zakona o združenem delu se nam utegne še naprej dogajati, da bo-do nekateri med nami vztrajno čakali po-moč od »zgoraj«, nergali nad neustrezni-mi rešitvami in ukrepi zveznih organov in skušali tako ali drugače svoje breme pre-ložiti tudi na ramena drugih. Takšna re-šitev je sicer najbolj enostaraa in je do nje mogoee priti po najlažji poti, toda že pri takšnem ukrepu kot je ,recimo' zava-rovanje plačil, utegne spet zaškripati in bo marsikoga spet zabolela glava. Zato bomo najbrž prav vsi za to, da se nekaj-krat odrečemo kakšni urici svojega pro-slega časa in se spoprimsmo z novostmi, ki jih ponuja zakon in si tako utrdimo svoj položaj delavca — samoupravljavca in proizvajalca.                                 M.Ž.