Zadnje poglavje vsebuje obravnavo pom ena iznajdb v procesu difuzij in sicer tako, da pokaže povezanost stopnje izum iteljske dejavnosti s š irje­ njem inovacij. P ri m atem atični obravnavi modelov difuzij avtor izhaja predvsem iz dveh skupin izhodišč ozirom a razlage pomena izraza. Po prvem naj bi bila stopnja rasti procesa difuzije v času in prostoru funkcija obstoječega števila objektov in prostorske razporeditve obeh skupin. Po drugem izhodišču je d ifuzija f unk­ cija prostorske stru k tu re prebivalstva. S to razlago difuzij so geografi (v glav­ nem H ägestrand) prispevali glavni delež k razvoju m odernih teorij difuzij. Pri ocenjevanju dela m oram o upoštevati avtorjev koncept ozirom a namen, ki na j l>i ga imel priročnik. Nezadostno poznavanje teoretske (formalne) strani problem a difuzij mi žal preprečuje, da bi ocenil vrednost in uporabnost po­ sam eznih modelov, podanih v m atem atični obliki, p rav tako pa ne morem oceniti, v kakšno širino je avtor segel pri obravnavi po java difuzij. P rak tična (uporabna) vrednost teorij d ifuzij za geografsko proučevanje je bolj ali m anj opredeljena. V tristopenjskem modelu analize regionalnega sistema (stopnja identifikacije sistema, obravnava posam eznih oblik — sta tič­ nih in dinam ičnih ter stopnja integracije sistema) im ajo modeli difuzij vlogo prostorskih modelov p ri proučevanju dinam ičnih oblik regionalnega sistema (P. H aggett, R. J. Chorley, Models in G eography, London, I. del). Delo im a izrazit form alni značaj, kot nava ja sam av tor v uvodu. Zal se s tem bistveno zm anjša p rak tična vrednost dela in tako v bistvu izgubi značaj priročnika. A vtor se je spustil v obravnavo modelov samih, brez ocene njihove uporabnosti za proučevanje določenih pojavov. D a so tak a dela obsojena na kroženje v sorazm erno ozkem krogu strokovnjakov je razum ljivo. Zelja po k a r največji sistem atizaciji obravnavane problem atike je p ripe­ ljala av to rja večkrat izven geografskega področja; še več, čutiti je, da je avtor zapadel precejšnjem u vplivu am eriške sociologije (velika pozornost nepro- storskim sociološkim teorijam difuzij). Na koncu je treba poudariti, da se avtor zaveda naravnost bedne zmož­ nosti obravnavnih modelov, da ponazorijo kom pleksnost procesov. N asprotno pa je zelo značilna in najb rž ne nak ljučna trditev, da kompleks ni nič več ali m anj kot vsota mnogiii delov; to je opozorilo, da je treba podobna dela jem ati v roke s previdnostjo. M arijan Klemenčič Urbanization in Europe, Selected Papers in English, German and French, European Regional Conference of the International Geographical Union, Bu­ dapest, Akademiai Kiado, Budapest 1975. L eta 1971 je bila v Budim pešti Evropska regionalna konferenca M edna­ rodne geografske unije. Zborovanje je bilo prirejeno z dvojnim nam enom: omogočiti evropskim geografom, da obravnavajo tiste geografske probleme, ki so značilni in pom em bni za to celino in o katerih je razm erom a težko podrobneje spregovoriti na m ednarodnih geografskih kongresih, ter počastiti stoletnico m adžarskega geografskega društva. Kot podobne prireditve je bila tudi ta razdeljena na več sekcij. V V. sekcijo so bili uvrščeni referati o u r ­ banizaciji in geografiji naselij. Z nekajletno zamudo so m adžarski geografi končno publicirali v posebni knjig i z naslovom »Urbanization in Europe« 37 po­ ročil. ki so bila predložena v tej sekciji. Publikacijo je uredil Bela Sarfalvi. Kot večina kongresnih zbornikov je tudi ta zelo pester in heterogen in to kljub dobrim namenom prirediteljev, ki so želeli usm eriti prispevke k določe­ nim vprašanjem , predvsem k obravnavanju urbanizacije in naselbinskega omrežja. O pazna je tudi d ruga slabost, ki je p rav tako pogosta sprem ljevalka takšnih zborovanj: veliko referatov je povzetek starejših , podrobnejših in že objavljenih znanstvenih del. P rav zato kongresni zborniki pogosto ne po­ menijo veliko glede na metodologijo, razvoj znanstvene misli ali nova dogna­ nja. N jihova dobra stran pa je, da je v eni knjig i zbrano veliko gradiva, ki bi ga sicer m orali iskati po različnih znanstvenih časopisih, in da nudijo širok, čeprav skop in nekoliko površen pregled o stan ju znanstvene misli v posam ez­ nih deželah. Tem slabostim se tudi ocenjevani zbornik ni mogel izogniti, če­ p rav s to ugotovitvijo ne želimo zm anjševati njegovega pomena. Povsem nemogoče je, da bi v takšnem zapisu podrobneje obravnavali po­ samezne referate v zborniku. Zadovoljiti se m oram o z nekaterim i posploše­ nimi ugotovitvam i. Večina poročil je posvečena urbanizaciji, bodisi njenem u pomenu in značaju, ali p a razvoju in doseženi stopnji. Tako se z njenim i učin­ ki, pomenom in posledicam i ukvarja jo Ju . L. Pivovarov, J. K orčak in van H ulten, s socialnogeografskega v id ika pa K. R uppert in F. Schaffer. Cela vrsta poročil p rinaša podatke o urbanizacijsk ih razm erah v posam eznih deže­ lah, tako npr. za Sovjetsko zvezo (G. M. Lappo, Ch. D. H arris in A. Marksoo), O grsko (L. Fodor, K. Perczel, E. Letrich), Češkoslovaško (Z. Laznička in K. Blažek), Rom unijo (C. Rusenescu), Bolgarijo (N. Mitchev), Vzhodno Nemčijo (H. Smotkine) in Island (M. E. Perret). Posebna skupina poročil obravnava naselbinsko om režje in njegovo zgradbo (npr. O. S rna za Slovaško, I. Vrišer za SFR J, S. A. Kovalev za ru ra ln a naselja v evropskem delu SSSR, R. J. C. M unton in H. D. C lout naselbinsko om režje v N orfolku in B. J. G arner v W ilt- šhirski grofiji na Angleškem). N ekaj referatov p rikazu je razm ere v ruralno- urbanem obrobju (npr. I. M. M atley za Nizozemsko, G. Voppel okolico H an­ novra in N. Lewan za Švedsko), ali p a preobrazbo ru ra ln ih naselij pod vp li­ vom urbanizacije (V. Klemenčič v Sloveniji, V. D jaochvili, N. V. N achkebia in V. V. G udjabidze v G ruzinski SSR, H. van der H agen v osrednji Belgiji ter J. B. C aird na H ebridih). P reostala poročila se ukvarja jo s tako im eno­ vanim i sekundarnim i bivališči na Švedskem, m estnim prom etom in še z neka­ terim i drugim i posebnim i vprašan ji. Nedvomno je največja vrednost zbornika veliko število poročil o u rb a ­ nizaciji v vzhodnoevropskih socialističnih državah in v SSSR. Zal so po drugi stran i poročila o tej problem atik i iz Zahodne Evrope le fragm entarna, tako da k ljub obetajočem u naslovu zbornik ne p rinaša celovitega pregleda o stanju in razvoju evropske urbanizacije . I. Vrišer Troje poročil o kartografskih publikacijah Pohorje — vzhodni del, planinsko-turistična karta. Pred k ratk im je dobila severovzhodna Slovenija nov zem ljevid »Pohorje- vzhodni del«. Č eprav nosi zem ljevid še dodatni naslov p lan insko-turistična karta , je njegov pom en v resnici mnogo večji. V prim erjav i z dosedanjim i Verkovimi zem ljevidi P ohorja in Slovenskih goric je zarad i večjega m erila (1:50.000) in bogatejše vsebine veliko uporabnejši. K arta je zam išljena kot sestavni del bodočega celovitega zem ljevida občine M aribor. Tako hipsograf- sko (kom binacija p lastn ic in senčenja), kot zarad i bogatega vodnega omrežja, dejanskega p rikaza tlorisne naseljenosti, prom etne ustreznosti in številnih kon­ vencionalnih znakov je m nogostransko uporabna. Njen prvotni nam en je bil turistično-inform ativen. Pom agala bi n a j pri razvoju stacionarnega, prehodnega in hribovskega turizm a, p lan instvu in go­ zdarstvu. Zato im a tudi številno topografsko nom enklaturo in kote. Nekatere so označene po najnovejših m eritvah te r so zato tu in tam razlike od dose­ dan jih znanih višin. Ozem lje m ariborske občine bi na j bilo dokončno p red­ stavljeno na treh k a rtah istega m erila. N aslednja k a rta bo zajem ala ozemlje severno od D rave — Kozjak, v tre tji fazi pa bi sledila k a rta zahodnih in osred­ n jih Slovenskih goric. Kot enotna k a rta bo uspešno služila tud i potrebam raznih občinskih služb, zlasti gradbeno-kom unalnim potrebam , inšpekcijski službi pa tud i p ri splošnem orien tiran ju na terenu, ljudsk i obram bi. Zaradi teh razširjen ih nam enov je prvo tn i nam en močno prekoračen. Novi zemljevid vzhodnega dela Pohorja bo obenem z naslednjim a k artam a podlaga tudi regio­ nalni p lansko-urbanistični dokum entaciji tega ozemlja.