SKOKI NAPREJ V KMETIJSTVU V decembru so minila štiri leta, kar obstaja v ob-čini Ljubljana Vič-Rudnik kmetijska zemljiška skupnost. Čeprav bi vsak pričakoval začetne težave in tudi bistvena odstopanja od izpolnjevanja plana, se je pokazalo v tem primeru prav nasprotno. V tej skupnosti je bilo v štirih letih storjeno zelo veliko. Skupnost so začeli kmetje sprejemati kot po-membno obliko delovanja in kot organ, ki jim lahko zagotovi boljše pogoje gospodarjenja. Kmetijska zemljiška skupnostje skrbela za pravilno in namen-sko uporabo zemlje in za i/boljševanje kmetijskih zemljišč. Skrbeti bi morala tudi za združevanje zemlje, vendar so tu naleteli n ovire. Uspeli so pre-makniti stvari na področju pospeševanja in komaj čakajo prostorski plan občine, ki bo omogočil na-črtnejše delo. Tedaj bo povsem jasno, kako izsuše-vati in kje, torej kje bodo zemljišča še vedno kmetij-ska in kje bomo zidali. Naloga KZS je namreč tudi upravljanje in razpoiaganje s kmetijskim zemlji-škim skladom. Predsednik KZS ALOJZ KUŠAR: »Z denar-jem, ki smo ga dobili v teh letih od tega, ker so se kmetijska zemljišča spremenila po namenu (pri-spevek plačujejo graditelji), smo izboljšali kar 680 hektarjev. Projekt imamo še za melioracijo (izsu-ševanje 180 hektarjev. Tudi v horjulski dolini načr-tujemo akcijo na površini 550ha. Izboljšali smo 50ha na Karlovici in 100ha travnikov na Rakitni. Teniu lahko dodamo še izboljševanje pogojev go-spodarjenja na drugih 390 ha zemlje.« Ob vsem tem ostaja Barje neizkoriščeno. So kakšni načrti? »Na Barje gledamo v naši skupnosti že dolgo, vendar se tega vprašanja izogibljejo vsi. V preteklosti ni hotel nihče slišati o Barju in smo po- Alojz Kušar zidali lepe kmetijske površine. Sedaj, ko ni več pro-stora, se ozirajo na Barje. Tatn je več kot 12.0()()ha zemlje, večinoma neuporabne za kmetijstvo. Tu bi lahko zidali in nekateri že začenjajo. Res, da je gradnja dražja, vendar prostor za poljedelstvo je še dragocenejši. Treba bo opraviti mnoga izsuše-valna dela in zgraditi odtočne kanale. Za potrebe farme Gmajnice smo že izdelali projekt za meliora-cijo 180 ha. Naredili biše več, vendarimamotežave s sredstvi in tudi strokovne.« »Marsikaj smo naredili pri kmetijskcm zemlji-škem skladu. saj smo dobili 530 ha zemljišč, ki so bila splošno Ijudsko premoženje,« pravi tajnik skupnosti JANEZ GRMOVŠEK »V naši občini imamo tudi 1239 kmetij, ki jih pri dedovanju ni mogoče razdeliti. Ne bi bili odkriti, če ne bi poveda-li, da tudi precej nalog nismo opravili. Na področju komasaci je se nismo premaknili. Odločili smo se za to, da nikogar ne silimo, še prcgovarjamo ga nc. Le tolmačimo Ijudem in naj za to sami pridejo do spoznanja, da je to koristno. Kmetje so nezaupljivi do novosti, ker so se v preteklosti večkrat opekli.« »Res je, v preteklosti smo večkrat delali na kme-tijstvu pravcate poskuse in je zato težko prodreti z novimi idejami,« pritrjuje Alojz Kušar. »Usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči je boleča točka, kjer imamo še premalo vpliva. Druga stvar so obdelovalne površine. Sprejeli smo kot na-logo zagotoviti čim več obdelane zemlje. To nam uspeva v ravninskih predelih in blizu mesta, vodda-Ijenih delih ne. Novi zakon o tem, kdo ima lahko zemljo, naj bi rešil zemljo pred puščo, pred raz-drobljenostjo in zagotovil večja kmetijska gospo-darstva. Zgodilo se je — kot z gozdovi — ravno na-sprotno. Zemljišča so še bolj razdrobljena in v odročnih predelih je nevarnost, da bo še več zemlje v pušči. Tiste male zaplate zemlje, ki bi jih lahko zadruga ali kdo drug odkupil od zasebnika, ki ne sme imeti več zemlje, ne bo nič pomagalo. Te za-plate so sredi tujih zemljišč in se jih sploh ne splača obdelovati. Ljudje bodo dejali še najslabšo zemljo in tako je vprašanje, kaj storiti. Pri nas smo razmiš-1 jali o prožnem stališču pri določanju statusa kmgta in kdo ima lahko zemljo. Če je zemlja obdelana vsaj do rieke stopnje — npr. da kosijo itd., potem jo pustimo lastniku, seveda, če je daleč od prometnih poti in torej nezanimiva ali če je sredi tujih zemljišč. Zahtevali bomo le, da mora obdržati zemljo vsaj v takšnem stanju. kot je sedaj in to bo stimulacija. Sicer pa bomo šli v odkup, vendar s čim?« »Naj-lažje je napisati odločbo,« poudarja Janez Grmov-šek. »Kako potem zagotoviti obdelavo, je seveda nekaj drugega. Zato mislimo, da bi morali v vseh občinah loviti tisto ravnotežje, ki bi zagotavljalo čim več zemlje v rokah kmetovalcev in čim več ob-delane zemlje. Bolje je namreč pustiti v odročnem kraju nekmetu več zemlje, če vsaj nekaj prideluje ali pa kosi travo, kot da mu to vzamemo in damo za-drugi ali komu drugemu, ki bo zaradi ekonomske računice prisiljen opustiti vsa dela na njej.« Kmetijsko zemljiška skupnost je lani prispevala 1,5 milijona dinarjev za urejanje poti, jarkov in po-dobno. Urejanje poti je posebnega pomena. Z ure-jenimi potmi se odpirajo za obdelavo doslej zane-marjena območja, ki so bila nedostopna zaradi po-manjkljivih komunikacij. Posebnega pomena so te-poti za potrebe SLO. Tu namreč ne gre za poti ali ceste republiškega in občinskega pomena, marveč za tiste drobne poti, ki so lahko zelo pomembne. KZS je s tem denarjem urejala razmere in izboljše-vaia zemljišča v horjulski dolini, Dobrovi, Brezjah, Kakitni, Samotorici, Sentjoštu, Žažarju, Želimljah in Kladah, Praznikih, Javorju in Malem Osolniku v KS Rob, Barju, Karlovici, Logarjih, Neredih, Čr-nem vrhu, Polhovem Gradcu, Planini in Butajnovi. Tu gre za vsega skupaj okoli 975 ha izboljšanega zemljišča. Z vsemi nalogami bodo nadaljevali tudi v sedanjem mandatnem obdobju. Leios nameravajo urejati poti in iz-suševati zemljo v dolini Karlovice in Roba, v kompleksu Gmajnic. hribovitih predelih Velikih Lašč in na področju hribovitih predelov KZ Ljubljana, izsuševali bodo tnanjše poplavne komplekse in regresirali izkopavanje jarkov na barjanskem območju. Skrbeli bodo tudi finančno za pašneskupnosti vvsej občini. V vse to bodo vložili 1,7 mi-lijona dinarjev. »Pri teh odkupih zemlje nad maksimumom je naša skupnost v podobnem položaju kot gozdna gospodarstva, ki nimajo sredstev, da bi odkupovala gozdove, ki jih imajo lastniki nad maksimumom,« pravi Ja.iez Grmovšek. »V naslednjih letih se bomo morali v občini obširneje lotiti akcije okoli komasacije (zložitev zemljišč in njih po-nova razdelitev v enem skupnem kosu). Na Plešivici smo nekaj že poskušali in tudi imeli nekaj uspeha, pri izsuše-vanju in usposabljanju horjulske doline pa bo to skoraj nujnost. KZS bo pri teh komasacijah nosila del stroškov urejanja novih razmerij. Pomembno je to, da skušamo zagotoviti kmetu drugačen in to boljši standard in sploh boljše pogoje gospodarjenja in življenja. Če bomo to sto-rili, bodo mladi ostajali na zemlji. Izboljšave položaja kmetijstva v zadnjih letih imajo za posledico, da se že mnogi mladi vse bolj zanimajozazemljo. Mehanizacija je opravila svoje in mladi tudi brez zemlje se odločajo za kmetijstvo in nakupujejo zemljo. Veliko bo treba tudi sto-riti na področju cen. Repromaterial se je znatno podražil in vse cene rastejo. Našim pridelkom so odkupne cene zamrznjene in stare. Preden dosežemo zvišanja, traja to dolgo časa, kar gre seveda na račun kmeta. Vem tudi, da so naši pridelki dragi in da nam to marsikdo očita. Za pri-mer nam dajejo zahodna kmetijstva, kjer sc cene nižje kljub višjim plačam in stroškom življenja. Naš kmet je obremenjen s prometnim davkom in najrazličnejšimi davki njiv, na gnojila in podobno. Potem pa se čudimo, zakaj so kmetijsk' pridelki tako dragi,« ugotavlia Alojz Kušar, ki je že dolga leta kmetovalec. V KZS z zadovoljstvom ugotavljajo, da je sodelovanje med njimi in občinskc skupščino in tudi izvršnim svetom zelo dobro. Uspelii so večji tudi v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer je sodelovanje tesno. Tak primer je Črni vrh' MILOVAN DIMITRIČ