ZVONČEK XXV11-6 MEDER-UTVA Potovanje princese Miris. *"^»"^—^^^"* daljnem, daljnem kraju, kamor jesoni odlete lasta* ^T^AVJm".' vice — v vroči Afriki — si je v najlepšem cvetu ^KB^^t /? postavil svoj grad cvetni kral} Rožnik, kjer je F^^^F^g^r^ prebival s kraljioo Rožo in hčerko Miris. V bližini l§!nXLfJ*ttr' njegovega gradu je gnezdila drobna lastovica. $&L^/^jLp% Zvečer, ko sta kralj in kraljica odšla spat in je >-*^*|» • mala kraljična še slonela na oknu, je priletela lasto« vioa k njej v vas. Pripovedovala ji je o daljnih severaih deželah, kamor j« vsako poletje odletela. Pripovedovala ji je o ljubkih trnjulčicah, ki cveto ob živih mejah, o oarobnih poletnih močeh, o smrekovih go= zdovih, na katerih se blesči rosa, kakor tisoč oči izmed košatih tre« palnic. Pripovedovala ji je o kačjih pastiTJih in pastiricah., ki oble* tavajo šepetajoče trstje kraj jezera. Pripovedovala ji je tudi o rdeče* ličnih otrocih, ki bosonogi hacajo po kalužah m se igrajo in lovijo drobne ribice in črne piškurje. Mnogo in tako zanimivo je pripovedovala lastovica, da je Miris večkrat vzkliknila: »O, ko bi mogla videti vse to!« »Pojdi z menoj, pa boš videla,« je Tekla lastovica, ki je kraljično imela jako rada. »Ponesem te na svojih perutih tja.« Bližal se je rojstni dan kraljične. Kralj in kraljica sta jo vprašala, kaj si želi za vezilo. — »Nič drugega, kakor potovati erikrat na sever!« je odgovorila Miris. Kralj in kraljica sta se ustrašila. »Ali s kom bi potovala, Ijubo dete? Saj vendar veš, d-a midva ne moreva s teboj. Meni,« je dejal kralj, »je nemogoče, ker moram vladati. Kraljica mati pa je prestara, da bi mogla na tako dolgo pot.« »Ali ljubi očka,« je vzkliknila hčerka, »saj vidva ostaneta doma. Mene spremi in ponese tja lastovica.« Zvečer, ko sta bila kralj in kraljica sama v spalnici, sta se pogo* varjala o kraljični želji. »Pravzaprav,« je menil kralj, »nima najina hčerka napačne želje. Potovanje izobrazuje. Mislim, da bi ji lahko ugodila.« — »Tudi jaz misilim, da bi ji lahko ugodila,« mu je segla kraljica hitro v besedo. »Laistovica je prav zanesljiva osebica. Biez skrbi bi jo izročila njenemu varstvu.« Sklenila sta končno, da za rojstni dan dovolita hčerki polet na ¦daljnji sever. Že drugo jutro je kraljica naTočila za ktaljično popotno obleko, ki naj bi bila narejena iz lipovega listja. Kraljica je bila namreč. štedljiva gospodinja in dobro je vedela, da je lipovo listje trpežno. Kra* ljična se je sdcer namrdnila, ker bi bila najrajša potovala v beli svili, a kraljica ni hotela o tem ničesar slišati, zakaj kar se je dbleke tikalo,, 166 XXVI1~6___________________________________________________ZVONČEK je odločala kraljica mati sama, nihče ni smel ugovarjati. »Tudi krono pustiš dama,« je dejala hčerki. »Kdo ve, koliko razbojnikcv je na severu. Lahko bi te oplenili.« »Toda mamica,« je zatarnala Miris, »potem pa ne bo nihoe vedel, da sem kraljična!« »Sa*j ni potrdbno, da vedo to. Sicer boš morala vse dvakrat dražje plaoevati, kakor plačujejo navadni potniki.« Ko je bila potna obleka gotova, se je Miris odpravila. Lastovica je bila vedno pripravljena na odhod. Preden pa sta odšli, je kralj lastovici še enkrat zabičil, naj pazi na kraljično, da se ji ne pripeti nič žalega. Sicer zapodi lastovico enkrat za vselej iz svojega kraljestva. Drugo jutro se je Miris poslovila od očeta in matere in sedla na lastovioo. KTalj in kraljica sta bila vsa solzna in sta mahala za njo, dokler jima ni izginila izpred oči. Na pragu svojega gradu je stal princ Rožencvet, ki je imel Miris na vso moč rad, in fcridke solze so mu lile iz oči. Kraljična pa se še ozrla ni nanj. Brzi polet je bil kraljični hudo všeč. Le to ji ni bilo po volji, da je lastovica tako visoko letela, da ni mogla dobro videti krajev in ljtidi na zemlji. Na večer tretjega čnc sta dospeli do hiše, kjer je imela lastovica v podstrešju svoj poletni stan. Kraljična je zavihala ncdsek, ko je zagledala to bivališče ter je takoj povedala lastorvici, da noče tam prebivati in da ne mara poslušati sitnih mladičev. »Takoj me odVedi v kako cvetko!« Lastovica je bila od dolgega poleta trudna in je komaj čakala na počitek. Toda ni ji pTeostajalo nič drugega, nego da je zletela s kra* ljično k tulpi na bližnji vrt. A joj! Ta je dVeri že zaprla in spala, vse trkanje je ni predramilo iz mehkih saej. »Jojmene, kaj bi sedaj?« je tarnala kraljična, »na cesti vendar ne morem prenočiti. O, da bi imela krono na glavi, bi me čakal vse dtu* gačen sprejem. Kaj naj sirota počnem?« »Samo to noč potrpi pri meni,« je prosila lastovica. »Ne! Na noben način ne spim v tvoji luknji. Rajša prenočim na cesti!« Lastovica se je vsa v skrbeh ozirala naokrog in je zagledala rožni grm z enim samim cvetom. Takoj }e šla s kraljično tjakaj. V tem cvetu je prebival rožni hrošc, a tisti čas, ko je lastovica prišla tja s kraljično, ga baš ni bilo doma. Njegova hišnica, stara mravlja, pc«tena duša, je sicer obema zatrjevala, da ne istne nikogar pustiti v stanovanje, toda ko lastovica le ni jenjala prositi, da bi smela Miris ondi prenočiti, in ko je končno tudi povedala, da je to kraljiona, se je mravlja omehčala, odprla dveri in spustila kraljično noter. Mala gospodična se je takoj udobno razširila po cvetnih 9(>banah; lastovici pa je še naTočila, preden je ta odšla: »Pridi jutri poine, da pojdem na obiske.« — Ko je lastovica odletela, je kraljična zaspala. 167 ZVONČEK XXVII—6 Pozno ponoči je primotovilil hrošč domov. Jako je bil hud, ko mu je hišniea povedala, da je v njegovem stanovanju mlada dama. Nič ni pomagalo, da je bila princesa, zanj so bile vse ženske enake, bodisi pastirica —bodisi kraljioa. Nobene ni maral! Zato je bil hud in je ozmerjal hišnico, da je neumna kakor človek. To je toliko zaleglo, kakor če človek človeka z oslom ali gosko pita. »Poišoem si drugo stanovanje,« je zagodrnjal in odšel v gostilno ,K mlaki', da si je s kapljo rose ohladil jezo. ,Pri mlaki' je bilo žbranih mnogo odličnih komarjev, in hrpšč jim je jezen povedal, da mu je hišnica pustila neko kraljično v hišo. »O, to kraljično si inoratmo pa ogledati,« so dejali komarji in odleteli k VTtnici. Skozi odprto okno so pokuk'ali v sobo. »Bzzzz, bzzizz, bzzzzz, kako je lepa,« so brenčali komarji med seboj. »Gotovo ima prav sladko in dobro kri!« In najdrznejši je dejal: »Jaz grem na pokušnjo!« Odbrenčal je v sobo m se vsesal kraljični v lice. Toda kraljična je zavpila tako na moč, da j« pTedrzni komar zbežal in z njim je zbežala vsa ostala druihal. Miris je javkala vso noč in si gladila skeleče in oteklo lice. Ko je zarana priletela lastovica . ponjo, je dejala: »Taka ne morem na posete. Privedi mi takoj zdravnika.« Lastovica je žurno odletela k rogaču, ki je bil znan vsenaokolo kot dober zdravnik, čeprav je imel za vsako bolezen takoj klešče pri roki. Spal je še, ko je prisla lastovioa ponj, in zato je bil ves čeaneren, ko ga je zbudila. Ni mu bilo všeč, da so ga iz sipanja klicali k bolniku. Godrnjaje je vtaknil zdravila v žep in odletel z lastovico do vrtnice. Ko je zagledal kraljično, se mu je lice razvedrilo in pri« jazno je dejal: »Jaz te že ozdravim, a zato tnoraš postati moja nevesta.« »Menda se ti je pamet prekucnila, starec!« se je razjarila kraljična. Rogača je to silno razjezilo. S kleščami je hlastnil proti njej in jo s tem tako prestrasil, da je na mestu omedlela. »Prav ti je,« se je zasmejal rogač. »Sedaj pa glej,, ikako^ opraviš brez zdravmika. Jaz ne žugnem niti s tipalnioo zate, ošabnica!« In je odšel. Kraljična se je pa osvestila brez zdravnika in zdravil in taiko ozdravela, da je šla že drugi dan lahko ih kačjim pastiricam na obisk. Kačje pastirice niso bile pripravljene na tako odličnega gosta. KtHc niso imele še zlikanih in tudi urnite in počesane še.niso bile. Hitele so sicer, kar se je dalo, vendar so pustile gasta predolgo čakati. Kxaljična tega ni bila vajena. ZaničLjivo se je namrdnila in odšla, preden so jo utegnik pastirice sprejeti. Jezna se je vrnila domov. Doma jo je čakalo veselo iznenadenje. Mravlje so zvedele, da je tuja kraljična v deželi, in brž so jo pofvabile na južino. V mravljišču iso se za sprejem vršile živahne priprave. Ni kar tako sprejemati odličnih gostov! Stara mravlja, izkušena dama, pridna " . ¦ ¦• ¦ .>-.¦¦• 168 . ' ; XXVII—6 ZVONČEK in skrbna gospodinja, je vihtela neprestano omelo; snažila in ome* tala sobane, da se je vse kadilo. Deklam je ukazovala kakor general, in če se katera ni dovolj urno zasukala, jo je kar z omelom dregnila. »Znosite vsa jajca v klet, da jih bo kraljična videla. Pazite, da ji katera ne stopi na vlečko ali da je katera ne polije, ko ji bo ponu« dila čaja. Če bi bila katera tako nerodna, jo pri priči odpustim iz službe.« — Popddlie je prišla kraljična. Ostrmela je, ko je videla toliko hodnikov v mravljišču. Svoj živ dan ne bi bila našla poti do spre* jemnice, ko bi je ne bili že pri vhodu pričakovali gospodje inravljinci in jo spremili tja. Gospa mravlja jo je posadlla na divan in potem so prinesli čaja; bila je seveda rosa, ki so jo imenovali mravljinci caj. Ko so se najužinali, so vprašali kraljično, da li si hoče ogledati njih grad, to je mravljišoe. Ako jo v«seli, jo povedejo tudi v klet, da ji pokažejo jajčka. Kraljična pa je odklonila, češ, da ji hoja po temnih hodnikih škodi in da bi se v kleti lahko prehladila in dobila nahod. Mlade mravljice so se spogledovale in drezale med seboj, mladi gospodje mravljinci pa so sodili, da bi ne bila kraljična posebno dobra gospodinja. »No, če je kraljična trudna, pa ostanimo v salanu in se kaj pamet« nega pomenimo,« je dejala stara mravlja, ki je bila babica mravljincev. »Medtem vsaj lahko kaj delamo!« Potegnila je nogavico iz žepa in začela plesti, da so pletilne igle kakor strele brzo švigale semintja. Druge mravljice so iposnemale babico; nazadnje soi vse pletle. Le kraljična je prekrižanih rok udobno sedela na divanu in zdehala. _ »Nu, ali Vaša milost, gospodična kraljična, ne bi tudi malo pletla?« je pobarala gospa mravlja. Miris je odmajala z glavo, oeš, da ne zna plesti. Gospa mravlja je pomLilovalno zmajala z glavo in jo važno poučila: »Delo ne škodi rnladosti!« Mravljice pa so se zopet drezale med seboj in sanejale in ena je dejala: »Kraljična zna samo lenobo paisti!« To ni bilo lepo, da so žalile gosta. Zato je kraljična vstala, namrd* nila nosek in rekla: »Hvala za vašo ljubeznivost!« ter takoj odšla. Doma je nekaj časa sedela sama in se jezila nad nevljudtiostjo mladih mravljic, potem je pa prišla k njej v vas stara debela pajkulja s križem na hrbtu. Pajkulja je začela govoriti najprej o vremenu in o neznosni draginji, nazadnje pa je rekla: »Pravzaprav sem. te prišla Sfnubit za svojega sina, milostljiva kraljična. Videl te je, všeč si mu in rad bi svatoval s teboj. Bogat, priden in učen je. Tako bogat je, da ima palovico gozda pTepreženega s svojimi mTežami. Najlepše muhe gredo v njiegove zanke. Srečna boš, če ga vzameš, ker boš živela v izobilju.« Kraljična pa ni hotela postati pajkova nevesta, muh sploh ni jedlla. Zato je kratko odklonila: »Nočem!« »Kaj,« se je raztogotila pajkulja, »torej tako, to se pravi, da kratko in malo mojega sina ne maraš. No, čakaj, jaz te že ukrotim. 169 ZVONČEK XXVII—6 Zamrežim te v hišo in te ne pustim iz nje, dokler se ne pTemisliš in ga ne vzameš.« Toliko da kraljična ni omedlela na to pretnjo od groze. Vse moči je zbrala in zbežala v podstrešje k lastoviei. »Takoj domov, takoj domov!« je prosila. Težko je bilo lastovici zapustiti še negodne mladioe, a nič ni pomagalo. Rada je imela prin* ceso, težko bi ji prošnjo odbila. Naposled pa je bila tudi kralju odgo« vorna zanjo. Izročila je svoje otroke v oskrbo sosedi, ki je bila vdova in ni imela lastnih otrok in odletela s kraljiono v daljno Afriko. Kralj in kraljica sfa islonela na (verandi in mislila na svojega' otroka. »Kje je neki zdaj?« je dejal kralj. Kraljica pa je samo globoko vzdihnila. Skfb za dete ji je že pobelila lase. »Čivit, čivit, čivit«, se je oglasila lastovica in priletela miimo kra* ljice ter ji spustila hčerko v naročje. Ooe in mati sta srečna božala in Ijubkovala svoje dfete, ki se je tako nepričakovano vrnilo živo in zdravo. — »Nu, kako je Ba severu?« sta vparašala. »Oh, ni lepo. Kačje pastirioe so me pustile čakati, mravlje so me zmerjale z lenobo in pajek se je hotel z inano oženiti. Niti deset lastovic me ne zmami več z doma.« — »To je dobro!« ;sta vzkliknila kralj in kraljica. »Sedaj bova živela vsaj brez sk*bi.« Prkic Rožencvet, ki je noč in dan oprezal na pragu svojega gradu, kdaj se povrne ljiubljena Miris, je takoj prišel k njej, snel isvojo zlato krono z glave in jo moloe položil kraljični pred noge. Proseče je vprl vanjo svoj pogled. To je pomenilo: »Ali hooeš biti moja?« < Kraljična je krono dvignila in to je pomenilo, da hooe. — Svatov« ščina je bila vesela, kakor so svatovščiae vesele povsod, v daljni Afriki pa še posebno. PTinc Rožencvet in ktaljična Miris pa živita srečno, zdfužena vse do današnjega dne in bosta živela do konca sveta. 170 '¦• >