Kranj J Na 3. strani: Levkemija — končno ozdravljiva Na 5. strani: Policija in jasnovidci brez moči Na 8. strani: Gorenjska slamnikarica v Chicagu . - Povsod je tako. Ko se zapirajo vrata, ko se bliža konec sezone za letne športne dejavnosti, tedaj se govori o uspehih, o problemih organizacije, članstva, denarja . . - Ne bo minilo 14 dni, pa bodo tudi v Lescah-vrata hangarja zaprta. Nebo nad Gorenjsko bo spet nekaj časa mirno, tiho in idilično. Med članstvom bo zavladalo mrtvilo. Večina se jih bo prepustila drugim športom, le nekateri bodo razmišljali, kako in kaj naj zastavijo v prihodnjem letu. Gre namreč za nekatere bistvene spremembe v organizaciji našega letalstva. Gre za spremembe, ki bodo morda bistveno vplivale na sestavb članstva v letalskih organizacijah. Sploh bodo te spremembe toliko bolj korenite, če bo nova politika temeljila predvsem na finančni participaciji letalcev osnovnim letalskim organizacijam, letalskim centrom in letalski zvezi. K temu letalce sili zelo neprijeten in v mnogem celo nemogoč odnos nekaterih do družbenih sredstev, katere koristijo letalci. Večina tehničnih organizacij je ta problem že rešila. Avto moto društva na primer, celo tenisači, vsakdo, ki se hoče s tenisom ukvarjati le rekreativno, prispeva svoji organizaciji vsoto, ki je namenjena vzdrževanju športnih objektov. i Toda letalstvo sodi med najdražje športe, letalci pa letijo tako rekoč zastonj. Ura letenja stane 30.000 din, skok s padalom prav toliko. Letalci po vsej Jugoslaviji so prispevali v amortizacijske sklade le v promilah. Ob vsem tem pa ugotavljamo: dokler ni rešena politika financiranja in dokler bo proizvodnja športnih letal životarila in eksperimentirala, vse dotlej letalstvo ne bo moglo biti šport, ki bi zajel večji krog športnikov, pač pa le kvaliteten šport z majhnim številom aktivnega članstva. Potrebna bo selekcija. Ostanejo naj le naj-zavednejši in najboljši. TONE POLENEC R%+/+D/$$A 99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999^^ Mati in sinček. Ali ne, da sta lepa? Za naš okus ima pleme Galla zelo čedne ljudi KEMIJA dežela ob Indijskem oceanu Keaia leta 1899. Nairobi je glavno mesto. V jeziku masajskega plemena pomeni nairobi — mrzlo. Kot center države leži nekako v sredini dežele. Z obalama Indijskega oceana je bilo mesto zvezano s pomočjo telegrafskih naprav. Vendar, "te so bile le malokrat v redu. Vse prepogosto so se zapletale žirafe s svojimi dolgimi •vratovi v napeljane žice, tudi ljudje iz Nandi ali Masaji plemena niso gojili kaj prida spoštovanja do teh naprav. Polastili so se metalnih delov in iz njih spretno izdelali za svoje neveste in žene nakit za vrat, roke in noge. Cest tedaj nd bilo. Za poštarje je bilo delo težavno. fcavadno so v odmaknjene kraje poslali poštnega sla, čeprav je dostava trajala več dni ali celo tednov, se pisma navadno niso izgubljala. Levi so bili najhujši sovražniki samotnim potnikom — poštarjem. Vlak, ki je povezoval Viktorijansko jezero in rodovitno Bugando je sčasoma pripeljal vedno več doseljencev v deželo — Indijce, Angleže in druge. Južni Afričani so z volovsko vprego potovali skozi stepo ia so iskali rodovitne zemlje. Skoraj v istem letu, to je leta 1904, so se dodeljevali tudi angleški farmarji. Indijci so bili obrtniki in trgovci. Prav njim se je zahvaliti, da so ljudje tudi v odmaknjenih krajih lahko kupili petrolejske svetilke, vžigalice, blago in čevlje. Angleški priseljenci so se uveljavili ali kot farmarji ah v upravi. V začetku tega stoletja je v Nairobiju izbruhnila bezgavčna kuga. 16 ljudi je bilo mrtvih. Angleško skrbstvo za zdravstvo je odločilo, da se mesto požge in da se naredi kugi odločen konec. Kaiija je najlepša in največja dežela v vzhodni Afriki. Dandanes obišče letno preko 100.000 turistov, to deželo. Redko katera dežela ima tako bogato in različno živalstvo. Prav tako je pokrajinska slika zelo pestra. Vrhovi gora se dvigajo nad 5000 m višine. V vaseh Kenije prebivalci ob slovesnostih plešejo še vedno svoje stare plese in so v svojih življenjskih zahtevah precej skromni. Glavno mesto, polno lepih zgradb in parkov, nudi dosežke moderne tehnike. Veliko je modernih restavracij in hotelov z bari. Nairobi je velemesto. Sedaj so promtene zveze dokaj dobro urejene. Tud: import iz Evrope hitro »prileti«. Časopis, ki izide v Evropi, npr. v ponedeljek, lahko berejo v Keniji že v torek. Mnoge ceste v Keniji ,pa so še tako slabe, da je v de/evnih dneh promet onemogočen. Sedaj ž:vi v Keniji okoli 9 milijonov ljudi in 250.000 ljudi letno'je prirodnega prirastka. Jezik še vedno ni enoten, saj živi v Keniji zelo veliko plemen. Vendar več kot 5 milijonov črncev govori Bantu-jez k. Naštejmo samo nekaj plemen, ki govori Bantu jezik: Kikuji, Embu, Kamba, Taita in Kisii. V Keniji so le pred stoletji že tudi naselili Arabci. Na otokih pred obalo in na obali so zgradili svoja trgovska mesteca. Nekatera teh mest še danes stojijo, mnoga so propadla in samo razval ne še potrjujejo nekdanje arabsko življenje. V Keniji še danes živi okoli 34.000 Arabcev. Koliko je Evropejcev? Kakih 53.000; ena četrtina jih je farmarjev. Skozi težke čase, ki jih je prebredel črni človek Kenije, se je naučil nekaj, namreč, da je pot k lepšemu življenju odprta tistemu, ki zna brati in pisati. Ni čuda, da starši želijo in silijo svoje otroke v šolo. V Keniji so bile dolgo rasno ločene šole. Sedaj otroci vseh barv obiskujejo skupno šolo. * Leta 1963 je bil izvoljen za ministrskega pred-sedn.ka Jamo Kenvatta, ki je 12. dec. 1963. leta skupno s svojimi ljudmi priboril deželi samostojnost. Njegova pot je bila težka, kot pot seh drugih afriških državnikov, ki so vodili svojo deželo- v neodvisnost. Ko je bil Jomo Kenvatta mlad, ni bilo v njegovi domovini partije. V Evropi se niti malo niso ukvarjali z mislijo, da bodo vlado nekoč Afričani sami prevzeli v roke. Od leta 1921-1926 je bil Kenvatta nameščenec v mestni upravi glavnega mesta. Leta 1922 se je pridružil neki plemenski organizaciji, ki je kazala prve zarodke politične dejavnosti. Čez sedem let je odšel v Anglijo. Študiral je etnologijo pri enem najbolj znanih profesorjev tistega časa. V Angliji je ostal 15 let. Takrat se je spoznal z vsemi poznejšimi pomembnimi voditelji mlade Afrike. Ko se je vrnil domov, se je takoj vključil v1 politično delovanje. Vodil je. partijo, ki se je borila ne samo za pravice enega plemena, pač pa vseh plemen v Keniji. Ko je izbruhnil upor je bila partija prepovedana. Jomo Kenvatta je bil interniran. Ko se je leta 1961 vrnil, je vodil svoje ljudi in se boril dokler ni dosegel samostojne države. Zaveda se ;n poudarja, da so bili farmarji veliko pripomogli k dvigu zaostale Kenije, hvaležen jim je za pomoč, vendar ne dopušča, da bd samo belec vladal. Še pred dvema letoma je veliko belih farmarjev, sklenilo, da bo zapustilo deželo, če bi prevzel oblast črnec, vendar so se premislili in ostali. Saj se Jomo Kenvatta trudi, da bi bilo sožitje med njimi kar najboljše. Lev ke mi S* končno ozdravljiva Pri sedemindvajsetih letih je bil obsojen na smrt. Toda prvič v zgodovini boja proti tej strašni bolezni, se je zgodilo, da je kri človeka, ki so mu vcepili kostni mozeg, popolnoma ozdravela. To je bila kri njegovega brata. »Ne, ne, to je vendar nemogoče! Ne bom mu rekel, tudi, če bi vas hotel sprejeti. Najbrž bi to storil, toda to je preveč tvegano zanj. Preslaboten je še, veliko preslaboten.« . Prepoved je popolna. Torej ne bom videl »bolnika«. To je mlad moški, sedemindvajsetih let, ki ga je avgusta 1961. leta napadla zelo težka in resna levkemija. Francoski zdravniki so sklenili poizkusiti tisto, kar se je vsem zdelo nemogoče: popolnoma obnoviti njegovo kri z vcepitvijo kostnega mozga. Od tedaj je preteklo že osemnajst mesecev: današnje analize pa so več kot zadovoljive: bolnikova kri je popolnoma zdrava. To je prvi primer, ki pomeni revolucijo ... Toda zdravniki se še ne upajo prav razveseliti, bojijo se nepredvidenih stvari in se hočejo za vsako ceno izogniti porajanju praznih upov. Skrivnost prve stopnje njihove zmage je ostala med njimi. »To je poseben primer,« pravijo »nočemo, da bi ljudje mislili, da smo našlr sredstvo, s katerim bomo ozdravili vse ljudi. Morda bo nanj treba še dolgo čakati.« Georges Mathe, šef ekipe v laboratoriju v Viue-juifu 23. april, v aseptični sobi centra za raziskovanje raka v Villejuifu. Mlad bolnik leži na postelji, čisto sam je. Niso ga uspavali in ga tudi ne bodo. Prisostvoval bo posegu, ki se pripravlja. Posegu, ki bo odločil njegovo prihodnost.. Ta mladi mož ni samo bolnik: zdravnik je. Imenovali ga bomo doktor X. Nobena podrobnost v razvoju bolezni mu ni ušla. Dobro je poznal resnost nevarnega napadalca, ničesar si ni prikril. Sedaj še zadnj.č tehta možnosti zdravnikov v uspeh operacije: od leta 1958 so dvajsetim ljudem vcepili kostni mozeg, toda pri nobenem niso uspeli. Samo eden je živel še eno leto. Bolnikov oče je nekega dne sedel ob vznožju njegove postelje. To je bilo v začetku apr.la 1963, v času, ko bolezen ni več hotela pr.zana-šati, ko je postajalo bolnikovo stanje iz dneva v dan slabše. »Specialisti m si jo,« mu je rekel oče, »da je v sedanjem stanju mogoča vcepitev kostnega mozga. Kot poglavarja družme so me vprašali, če soglašam z njihovo odločitv.jo. Pritrdil sem. Sedaj pa te jaz \prašam kot zdrav-n.ka: boš privoli?« Odločitev je težka. Bolnik ve, da bi morali pred vcepitvijo mozga z radioaktivnim žar-čenjem uničati v njem vse levkemične celice in tudi celice, ki proizvajajo protitelesa, katerih naloga je ščititi organizem. V primeru, da bi te ostale v telesu, bi reagirale proti mozgu in tako preprečile morebitni uspeh operacije. M sel na vseh dvajset primerov, v šestih letih, k: so ostali brez uspeha, mu ne da nvru. To so b la sama prizar.sstnja bolezni, morda čisto kratka, toda bla so. »Jaz,« ;e ms!! doktor X. »pa imam tri možnosti, k; j h ostali niso -^•neli!« Mozeg mu je darovala njegova rfrnžina Bolnik je v rokah ekipe, ki ji načeijuje Georges Mathe. Ob njem so še štirje zdravnik.: Jean-Louis Amiel, Leon Scharzi.r.berg, Albert Cattan in Maurice Schneider. Ti so pred leti rešili jugoslovanske znanstvenike, ki so bili izpostavljeni smrtonosnemu žarčenju. Morda bodo rešili tudi njega, To je njegova prva prednost. Njegova druga »sreča« je v tem, da ni nikoli prejel tEMsfuzije. Ta bi lahko v njegovem organizmu povzročila rast protiteles, ki-jih sedanje obsevanje ne bi moglo uničiti. In njegov zadnji privilegij? Na razpolago so mu najboljši darovalci mozga — njegova družina. Analiza je pokazala, da bi se njihova kri .n sokrvica lahko najbolje združili z njegovo. Doktor X ve, da mora izbirati: na eni strani mu je na voljo bedno ž.vljenje nekaj tednov, čas, ko ga bo vsako jutro zbudila dnevna svetloba, na drugi strani pa ga čaka skok v črno temo, v neke vrste neskončen predor, na kencu katerega se rahlo zaznava bleda svetloba. Nič več r.e okleva, sprejme to bledo svetlobo. Dvakrat, 17. in 18. aprila so ga obsevali s kobaltom 60. štiri dni pozneje so analize pokazale, da nista njegova kri in mozeg nič več sposobna za življenje. Zaprt je v sobi, ki je popolnoma brez mikrobov, kjer se bo pravkar začela operacija, v sobi, ki jo je spoznal že kot študent medicine. Med vsemi temi silhuetami, oblečenimi v belo, je pet njegovih: oče (imenujmo ga H), mati (G>, sestra (F) in bratje (D, M in P). Ti ljudje, ki so pripravljeni tako nesebično darovati del samih sebe, leže v sosednji operacijski sobi, okro^ njiih pa si prizadevajo anestezsti. Vsakemu od darovalcev bodo s punktiranjem vzeli iz s.e-gnenice in prsnice enako koLčino kostnega mozga (sto brizg, kar je 2000 kub. cm) in ga nato intravenozno vbrizgali v bolnika. Elementi kostnega mozga se nato sami usmerijo proti centrom, k jih oskrbujejo. Prične se ples molčečih belih mo/. med temi šestimi uspavanima bitji in popolnoma budnim boln.kom, ki je zaprt v svoji aseptični kletiii z negotovostjo svojega jutrišnjega dne. Operacija je trajala dve urij Upanje v njen uspeh pa bodo zdravniki imeli lahko šele čez .-t.r.najst dni. 2e prve dni maja gre bolniku s.lno slabo. Reakcija je strašna: shujšanje, vročica, prebavne težave in kar je najhujše — napad tuberkuloze, proti kateri se bodo morali boriti meseca in mesece. Bojazen, ki jo skrivajo drug pred drugim, se naseli v družini. Bolnik ni zaskrbljen — nasprotno. Ve, da je taka reakcija neizogibna. 2e 25. apnla so analize pokazale, da se je mozeg začei obnavljati. Prve dni maja pa se je pokazala topnost anaLz. Ob koncu tega prvega obdobja so zdravniki že zagotovo vedeli, da je poseg uspek 6. julija, po prenehanju sekundarnih reakcij, je doktor X zapustil bolnišnico s popolnoma zdravo krvjo. Zdravniki se zavedajo, da so bili priče zied-nega pojava: kri doktorja X ni več njegova. Krvna telesca so last njegovega mlajšega bra^a, čigar krvna skupila je najbližja njegovi. Prav tako je z njunimi protitelesci. Da bi bili še bolj -gotovi, so zdravniki napravili zanimiv poskus: bolniku so vcepili koščke kože od vseh Šestih darovalcev. Prijela se je samo keža brata P. Odslej bo boin.k lahko vse sprejel od njega, ker sta si biološko enaka. Vprašanje, ki si ga zdravniki postavljajo: Je po tem posegu še vedno isti človek? Jean Rostand, znanstvenik m prerok je dejal: »Primer doktorja X odpira človeštvu vrata v novo prihodnost.« Toda ne samo človeštvu. Tudi znanosti odpira nove, vrtoglave perspektive. Glavni problem, ki ga postavlja ta primer pred nas, je povsem drug. Ali bo vcepitev mozga spremenila osebnost? Ali ne bi vcepitev endo-kr.n.h žlez na primer povzročila globoko spremembo temperamenta? Kaj bi rekli, če bi šlo za vcepitev možganskega tkiva, ki je danes nemogoče pa bi jutri postalo resničnost? Doktor Leonce Bloi.del gre še dalje. V svoji knjigi »Kri m temperament« pripoveduje* da ima vsaka krvna skupina svoje sposobnosti, težnje, svoj poseben okus. Morda bodo doktorja S.: ki je postal z uovo krvjo biološki dvojček svojega brata, jutri biologi smatral; za njegovega pravega dvojčka. Kakor si že bod:, to je ed ni človek, kateremu je njegova družina dvakrat dala življenje. POLsocialistični kako je jajca prodajal hrecm tj udje Mati je vzdihnila in dejala: »Tale jajca sem kupila v trgovini, pa imajo duh po kemikalijah, smrdljivih jajc nisva vajena, smrdljiva jajca niso dobra. Sinek Martinek, veš kaj, stopi in jih prodaj — sama bi šla, pa mi socialno zavarovanje še vedno ni preskrbelo očal. Ljudje kupujejo marsikaj, posebno na potrošniški kredit, pa bodo kupili tudi smrdljiva jajca, če bodo jajc potrebni.« t Polsocialistični Martin je bil ubogljiv otrok, čeprav se je šolal v času orokavieenih šolskih zakonov. Dejal je: »Rad in koj, mati!« in je startal, da gre. Ga je ustavila mati: »Sinek Martinek, počakaj še hip! Ko greš, da prodaš, s seboj vzemi, kar boš prodajal! Nekateri prodajajo, kar nimajo — kakor kmetijski strokovnjaki svoje znanje! Ti si iz poštene družine, zato s seboj vzemi polivinilasto vrečko in jajca, da bo vsak koj videl, da si pošten! In ne ponujaj po novih delavskih hišah, pri vsaki delavski hiši je kur-nik, kjer so kurniki, tam so kure, kjer so kure, so jajca, tam jajc ne kupujejo. Ampak stopi v moderne bloke in stolpnice, kjer ni kurnikov, čeprav bi današnjim stanovanjem mirne duše lahko rekli kurniki, saj v njih še marele nimaš kje razpeti in posušiti; tam torej ni kurnikov, gospodinj pa dosti: te bodo jajc potrebne in jih bodo kupile in izpod štirih kovačev jih ne daj. Za tisto, ki jih bo potrebna, bodo vredna še več. In ne daj drugače kakor za denar, za staro obleko jih ne menjaj, nego jajca iz rok, denar v roke, tako je pošteno in všečno vsakemu razen banki, ker ne more zaračunati svojih promil. In zaveži si kravato: kdor prodaja v kravati, laže in dražje proda kakor oni, ki prodaja neobrit in v delovni obleki.« Polsocialistični Martin je ubogal, zavezal si je kravatu, vzel vrečko in šel. Hodil je in hodil, prišel je v mesto. Videl je veliko hišo, stopil okrog hiše in se ozrl na vse strani; ta hiša bo prava, nobenega kurnika nima, in silno ljudi se tare vanjo in se tare iz nje. Bila je občinska hiša. Polsocialistični Martin naravnost v sejno dvorano m je bilo zasedanje skupščine, pa je mislil Polsocialistični Martin, tovariš za mizo tudi kaj prodaja. Pa je dvignil še on svoj glas in je skušal, da prevpije onega, ki se je kregal zaradi slabe preskrbe občanov s svežo zelenjavo in jajci: »Kupite, kupite, vrečko jajc imam na prodaj, izpod štirih kovačev jih ne dam iz rok. Malo po kemikalijah smrdijo, pa za vas bodo že, če ste jajc potrebni!« Odborniki so ga gledali, nekateri so se muzali, drugi so mrmrali, kupil ni nobeden. Tedaj pa je prišel zapisnikar in si po nalogu delovnega predsednika izposodil Polsocialističnega Martina uho. Venkaj iz sejne dvorane je vlekel uho in Polsoci** listični Martin je pokorno sledil svojemu ušesu, za slovo pa je dobil brco v pouk: »Taki huligani spadajo v hosto, ne pa na zasedanje občinske skupščine.« Polsocialistični Martin si je dejal: »Tukaj v tej hiši zame ne bo kupčije, nemara oni ne pusti, ki tam notri hvali svojo robo. V hosto moram, je povedal mož, ki mi je pot pokazal venkaj.« Hosta je bila izven mesta. Tjakaj se je z avtosto« pom odpravil Polsocialistični Martin, da najde jajcem kupca. Sedel je ob cesti pod prometni znak in čakal, čakal je avtomobilov in se oziral, pa je videl, da stoji v bližin: nekak kip; sodobni ga je ustvaril umetnik, da se ni vedelo, kaj predstavlja: narodnega heroja, kralja Matjaža ali povodnega moža. Polsocialistični Martin se je ogledal še okoli spomenika: Nak, nak, kurnika ni blizu, le svinjak, ki so ga s praznimi konservami, papirjem in prijaznimi kupčki napravili izletniki, toda o svinjaku mati niso ničesar rekli! Pa je ogovoril narodnega heroja (ali kralja Matjaža ali povodnega moža): »čujte, tovariš, mršavi ste in potrebni, kupite vrečko jajc, malo po kemikalijah smrdijo, pa za vas bodo že dobra, štiri kovače stanejo.« »Ja, ja, Herr Avstrijec, vam je lahko na tem bencinskem svetu. Isto delo opravljate kot ta ubogi potrošnik, ki ste ga vprašali za pot, dobite pa trikrat težjo kuverto ln vam gre krepko drugače kot meni, revežu socialističnemu. Vi še veste ne, kako je delavcu pri nas postlano, vsekakor obilno drugače kot vašemu. »Ja, ja, Herr Avstrijec, z dela grem, do dveh traja v" naši tovarni šiht. Kako, pravite, da je šele tri četrt na dve? No, veste, pri nas ni tako strogo, pa človek včasih kako sekundico prej smukne mimo vratarja. Kje sva že prej ostala? Aha, glejte, vi se vozite s tem štirikolesnim čudom, a jaz saj ste na lastna očala videli, kako sem tlačil asfalt, ko ste me dohiteli in pobarali, če se pride po teh luknjah v Spodnjo Mare-lo. »Ja, ja, Herr Avstrijec, vsak dan delam, v našem podjetju še nismo uvedli prostih sobot. Saj pravim, vi ste lahko zadovoljni, da ste, kjer ste. No, če boste jutri dopoldne še kaj poskakovali po teh cestah, se pa oglasite pri meni, Zgornji Pi-sker 13. Kako, da bi se, ko ne bi bil ravno takrat spet na šihtii? Nein, nein, Herr Avstrijec, jutri sem pa na bolniški! Glejte, nekaj moram še podelati okrog hiše, saj veste zima se bliža, drva bo treba nacepiti, premog noter zmetati, krompir in jabolka v klet dati, pa sem si omislil išias. Imam dobrega tovarniškega zdravnika, ki razume delovnega človeka. »Ja, ja, Herr Avstrijec, pa kako lep fotografski aparat imate! Jaz si s svojo plačico kaj takega ne bi mogel privoščiti, pri nas smo krvavo drugače plačani. Srečni ste, zares! V ponedeljek da bi prišli? Kar pripeljite se! Če hočete, že dopoldan! Veste, ta mesec še nisem imel plavih, pa si ga bom v "nedeljo malo privoščil in ostal v ponedeljek doma! Nein, nein, zaradi tega me ne bodo vrgli iz tovarne, pri nas takega ne delamo, ker imamo socializem, mein Herr! Ja, ja, Herr Avstrijec, vi kapitalistični delavci si lahko privoščite počitnice v tujini, jaz pa kmalu še čez cesto na dva deci ne bom več mogel, če bo šlo tako naprej. Avgusta in septembra smo strašno malo dobili, ker smo plačani po učinku, proizvodnja pa je v teh mesecih grdo padla, ko pa smo bili vsi na dopustih. Da bi morali nekateri na oddih tudi v drugih mesecih, kot je pri vas v navadi? Nein, nein, mein Herr, to mi še na kraj pameti ne pride. Za dopust sta julij in avgust, morda še september, pa basta! človek mora ven- ■■■■BHBHHBn Narodni heroj (ali kralj Matjaž ali povodni mož) se ni ganil ne ž roko ne z očesom, nič ni bil hud, nič ni mrmral. To je dalo Polsocialističnemu Martinu ko-rajžo. Pa je tovariša prekrstil v gospoda in ga pozval, naj bo mož — kar v roko naj udari, pa bo kupčija sklenjena. Kip se ni branil, pa ga je Polsocialistični Martin zagrabil za roko (morda je bila tudi noga, morda nos, kdo naj to loči pri umotvorih modernega umetnika?) in jo korajžno stresel, to bodi znamenje, da kupčija drži. Pa je bil kip slabo postavljen (mogoče je vendarle bil narodni heroj in se je delavcem mudilo zavoljo občinskega praznika?) in se je nevarno zamajal. Polsocialistični Martin je odskočil in padel, z nosom je pobožal debelo denarnico — kdo ve, kdaj jo je bil, kdo ve kateri obrtnik, izgubil, ko je bila nuja 'in je pijan ustavil avto in pocenil za spomenik, kakor je lepa navada na Kranjskem, vidna za oči in nos recimo nasproti jeseniške železniške postaje. Pa je Polsocialistični Martin zahvalil narodnega heroja (ali kralja Matjaža ali povodnega moža): »Taka kupčija je poštena, všečna vsakemu in vsem in naši materi tudi — robo iz rok, denar v roke, brez banki-nega piskrčka. Kadar nam bodo v trgovini še kdaj prodali smrdljiva jajca, nikomur drugemu jih ne bomo privoščili kakor tebi. Na, tukaj so jajca, naj ti zale-žejo, da se boš obredil!« Postavil je polivinilasto vrečko kipu pred noge (morda so bile tudi roke, morda tudi nos, kdo naj to loči pri umotvorih modernega umetnika?), vtaknil je denarnico v žep, pokimal narodnemu heroju (ali kralju Matjažu ali povodnemu možu) »Po zdravo!« in jo mahnil proti domu. Doma ga je vprašala mati: »Sinek Martinek, kje imaš denar, kje imaš jajca?« Pa je Polsocialistični Martin vzel denarnico iz žepa, iz nje so se vsuli obrtnikovi jurčki in je bila mati zelo zadovoljna. Dejala je: »Sinek Martinek, dobro si prodal, prav dobro. Ko si tako dobro kupčijo napravil tj, koliko boljšo bi bila napravila jaz, da sem mogla in da mi je socialno zavarovanje že preskrbelo očala.« dar kositi in žeti in krompir kopati! »Ja, ja, Herr Avstrijec, kdaj bom Imel jaz tako hišo, kakršno vidim na tejle fotografiji! Ko bo na vrbi grozdje rodilo, prej skoraj da ne. Vi Avstrijci res lahko govorite o standardu, a mi lahko le sline drug drugemu molze-mo. Koliko, ur da delam? Osem dnevno, kadar nisem marot. Vi pa petnajst? Saj se šalite, kaj ne? Jaz bi vzel •koj štrik pa na podstrešje, če bi me kdo k taki tlaki silil. Nein, nein, mein Herr, to ni zame! »Ja, ja, Herr Avstrijec, za isto mašino stojiva, toda vam to cel paket šilingov vrže, a meni — nekaj krmižljavih dinarjev. Vaš stroj pač teče onstran Karavank, a moj — v tej beračiji. Dva dni se boste predčasno vrnili z dopusta zaradi svojega stroja? Le zakaj? Mašino boste skušali čimbolj urihtati, ker se vam zdi, da ste pogruntali neko izboljšavo? Nein, nein, mein Herr, meni se ne zdi, da bi tratil svoj dopust za brklja-nje okrog svojega stroja. Naj ga rihta, kdor ga hoče, jaz si zastonj ne bom rok maza!, mein Herr! »Ja, ja, Herr Avstrijec, srečni ljudje ste, ki si služite potico tam gori, a meni tu režejo črn kruh, prav na tanko mi ga režejo. Vidite, to je pa sistem! človek ne more nič, le glavo skloni in vleče, dokler more. Kako, skrbi vas, kaj bo, ker je pomanjkanje električne energije in vam bodo nekateri stroji stali? Jaz si s takimi rečmi že ne bi razbijal glave, zato imamo vodilni in tehnični kader, pa naj on mozga, ki je plačan, kot se spodobi. Pravite, da boste delavci po šihtu sklicali sestanke in se menili, kako bi oi^anizirali proizvodnjo v času redukcij, da ne bi bilo izpadov? Nein, nein, mein Herr, mene ne bi spravili na tak sestanek, pa če bi me z buldožerjem rinili nanj. Jaz opravim svoj šiht in voljno! Doma me čakata prešič hi njiva, na sestanke pa naj hodijo tisti iz kanc-BJ. »Ja, ja, Herr Avstrijec, zdajle bi pa izstopil, če bi hoteli ustaviti. Auf Wie-dersehen! O hudiča, skoraj bi pozabil svoj puhkelj-ček! Ali bi mi ga hoteli podati? Kaj da je notri, ker je tako težko? Hehe, nekaj kosov orodja sem sunil v našem obratu, to se tako velikemu, podjetju prav toliko pozna, kot če bi psu eno bolho pokončal, meni pa bo krvavo prav prišlo. No, še enkrat auf Wiedersehen, pa le povejte onim tam pri vas, kako se pri njihovih sosedih mat ramo in kakšno dobivamo plačilo! Kar naravnost jim povejte, pa na tisto o stroju ne pozabite: oba za istim, a vam potica, meni pa črni kruh ...« ČUK Y TRANZISTORJU &%)%+$+'#&+&(&#&%')%k)()&%&%%)'l+%)'%')')')'+'%(%%%&#'#'%&)'%*#$%%)&$%%&$"%*#"'++(!"!$! r is*«*** Ugrabitelj po opisu prič Primer ugrabljenega otroka Tirna Rimelta ni osamljen. V Zahodni Nemčiji je v zadnjih desetih letih brez sledu izginilo 15 otrok. Spodnji Ryzn. Romarski kraj Kavelaer. Letos, 1. maja, je brez sledu izginila 7-letna Ruth Lem-ke. Umor? Ugrabitev? Starši ne vedo ničesar, policija še manj. Otrok je izginil kot bi se vdrl v zemljo. Od Ruth je ostala samo rdeča skakalna vrv, s katero se je igrala na domačem dvorišču, preden je izginila. Ko se zvečer, 1. maja, 7-letna Ruth ni vrnila domov, so že čez nekaj ur v Kavelaerju zatulile sirene. Gasilci, rdeči križ, policisti, vse je bilo na delu. Preiskali so ves okraj. Na pomoč so poklicali potapljače in helikopter — Ruth ni bilo nikjer. Iskanje so ponovili Policija in jasnovidci brez moči lili naslednje jutro, vendar zaman. Tudi štirje izkušeni psi so iskali po sledi, nobena ni bila prava. Pojavile so se prve priče. Povedale so, da so videle malo Ruth v dva kilometra oddaljenem kraju. Druge priče spet, da so jo videle drugje. Policija jih je poslušala — brezuspešno. Policija je osumila njenega očeta. »Priznajte!« »Kam ste zakopali Ruth?« S takšnimi vprašanji so policisti mučili zbeganega očeta. Mati je bila strta do kraja. Odpeljali so jo v bolnišnico. Na pomoč so poklicali osem jasnovidcev. Večina jih je bila iz Holandije. Priporočila jih je policija. Le-ti naj bi na svoj način razjasnili usodo pogrešane deklice. Družina Lemke je morala seči globoko v žep, da jih je plačala, -r- Zaman. Nove priče so izjavile, da so videle Ruth v spremstvu starejšega moškega. V Diisseldorfu, v Kolnu, v Munchengladbachu. Po vseh opisih prič so naredili skico domnevnega ugrabitelja, jo razmnožili in objavili v dnevnikih. — Zaman. # Starši niso imeli več upanja, da jo bodo našli. Pred'kratkim sta se javila dva zakonca iz okolice in povedala policiji, da sta videla Ruth v Kielu v spremstvu neznanca, ki je ustrezal opisu in skici drugih prič. Dva kriminalista sta takoj odpotovala v Kiel. Ali Ruth še živi? Jo bosta našla? Po nekaj dneh iskanja sta se vrnila utrujena in razočarana. Našla nista nobenega dokaza, da je bila Ruth v Kielu. Mati pogrešane Ruth je pri poročilu kriminalistov samo povesila glavo. Bila je brez besed, niti jokala ni. Obupana dn duševno strta živi. Ali bo kdaj izvedela, kaj se je zgodilo z Ruth? 15 NEPOJASNJENIH USOD Usoda 1-letne Ruth ni osamljena. Policija je povedala, da je v Zahodni Nemčiji v preteklih desetih letih skrivnostno izginilo razen Ruth še 14 otrok. — Otrok v starosti manj kot 14 let. — Nihče ne ve, kaj se je zgodilo s temi otroki. Ali bo kdaj razjasnjena njihova usoda. Priredil U. Z. in njegova žrtev Ruth Lemke 53484848235323532348535323534848235323532348234848482323234823535353234823532348484823532353234823532353532323532348532323485348535323482353234848324823000200 - NENAVADNE USODE KUPLJENIH ŽENA— NENAVADNE USODE KUPLJENIH ŽENA — NENAVAD? »roda ii ves ZGODBA O TEM, KAKO JE SKUPINA BREZOBZIRNIH IN POHLEPNIH LJUDI IZ VASI V OKOLICI PRIŠTINE — IZKORIŠČAJOČ ZAOSTALOST IN STARE OBIČAJE — PRODAJALA BREZ NJIHOVE PRIVOLITVE IN VEDNOSTI LEPE IN MLADE ŽENE IN SI NA TA NAČIN SLUŽILA VELIKE VSOTE DENARJA odločil, da Remzijo spet pripelje v svojo hišo. Brez nje mu je bilo življenje prazno. In — ali ni Remzija svoj čas, ko je pobegnila od moža in prišla k njemu, dokazala, komu je naklonjena?! Iznajdljiva trgovca Riza in Šefčet pa sta potrpežljivo čakala na žrtvi. Zvezala sta ga ... Mračen dan je bil 9. februar, ko je Ibuš končno imle dovolj denarja, da bi odkupil Remzijo. Ni hotel izgubljati časa, zato je takoj pohitel v hišo Šef četa Prenka. Hitel je, kajti prepričan je bil, da bo Remzija še ta večer v njegovi hiš«. Ibuš je pri Prenku našel Rizo in še nekatere druge Remzija je živela pri stricu Rizi v. vasi Sibovac blizu Prištine in čakala, da Riza odloči o njeni nadaljnji usoda. Zaprta za debelimi zidovi daleč od ljudi ni niti slutila, da je postala samo predmet nelepe trgovine. Njen prvi mož Eljaz Eljaša-ni iz vasi Hamidije je prodajal njive, da bi zbral 200 tisoč d narjev, s katerimi bi ponovno kupil svojo ženo. Tako je zahteval Riza, Rem-zijin stric, in Eljaz je dobro vedel, da bi se zaman protiv il. Riza je imel na svoji strani namreč mlajšega prijatelja Šefčeta Prenka, ki se ni n česar bal, če je šlo za denar. Eijaz pa je želel ponovno dobiti Remzijo. Z njo je nekaj let preživel v zakonu, potem pa se je ona nepričakovano pobegnila k Ibušu Arifiju iz Prištine. Eljaz je bil užaljen in kdo ve, koliko noči ni zatisnil očesa. Toda zdaj, ko Remzija ni bila več pn Ibušu, ampak pri stricu, je Eijaz pozabil na vse in na noben način ni hotel izpustiti priložnosti, da bi bila Remzija spet njegova — pa naj to stane kolikor hoče. Tudi Ibuš Arifi, drugi Rem-aijrin mož, je zbiral denar. Tudi njemu sta Riza Kondje-h' in Šefčet Prenku rekla, da bo spet dobil Remzijo, če plača. Ibuš je prodal konje Remzija je bila daleč okoli znana po svoji lepoti. To je in voz, s katerim si je slu- bil vzrok mnogih prepirov in bojev m?d ljudf.ii ki so jo tU kruh. Toda trdno se je želeli za ženo ljudi. Po običaju so dolgo pili čaj in se pogovarjali o tem in onem, samo ne o tistem, zaradi česar je Ibuš prišel. Končno so gostje odšli in ostala sta samo Prenku in Riza. Ibuš Arifi je ležal na tep.hu, revolver je za vsak slučaj dal pod glavo. Spet so ga postregli s čajem. Zunaj je bilo že mračno. Nenadoma, na neopazen gib, sta Riza in Šefčet skočila na Ibuša, ki se ni uspel niti premakniti. 2e sta ga močno drža'a in mu z že pripravljeno vrvjo zvezala noge in roke. Judf revolver sta mu seveda odvzela. — Zakaj sta me zvezala, je rekel Ibuš, saj sem prinesel denar za Remzijo. Spustita me! Napadalca sta ga preiskala in našla denar, potem pa sta odšla v kot sobe in se nekaj tiho pogovarjala. Ibuš ni mogel nič shšati. Bil je v neizhodnem položaju. Od njunega razpoloženja in od njunih načrtov je bilo odvisno, ali bo ostal živ ali pa ga bo požrla temna februarska noč. Samo en strel ali uda" rec s sekiro ... in Ibuša ne bi bilo več. Ali bodo Pren-kovi gostje, ki so prej odšli, povedali m ličnikom, da je bil Ibuš tudi v hiši? Kdo ve? Toda Ibušu, mrtvemu, bo takrat to vseeno. Nemočen je Ibuš mislil tudi na Remzijo, katere pogled je tako vnemal njegovo srce, ona pa ni niti slutila, da je zaradi nje prodal konje in voz, da je zbral denar samo da bi bila spet njegova. Ubila me bosta, je pomislil Ibuš, in Remzija o vsem tem ne bo nikoli nič vedela. Toda napadalca sta se nehala pogovarjata in Riza Kondjeli je odšel ven. Ibuša sploh ni pogledal. Nekoliko pozneje je Šefčet Prenku rekel Ibušu: — V redu, Ibuš. Od vezal te bom, potem pa bova odšla k Rizini hiši. Riza naju bo tam počakal m ti boš dobil ženo. Denar bom nosil jaz. Ibuš je bil vesel « ostal bo iiv w. dobil bo ženo! Streli v noči Pot je bila prekrita s snegom, ki se je topii; vijugala se je, spuščala in spet dvigala. Ibuš in Šefčet sta šfa v Sibovac, v Rizi no hišo. Oboroženi Šefčet zadaj, Ibuš pred njim. Komaj sta kaj govor.la in končno prispela pred Riz no hišo. Šefčet je tedaj nekajkrat glasno za-kašljal. Ibuš v tem ni videl nič posebnega, zeblo ga je — tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je bilo dokaz, da Šefče-tovo kašljanje m bilo le slučajno. Nekaj se je nenadoma posvetilo in počilo in pogledal nazaj, toda Šefčeta ni tem še enkrat. Ibuš je po-videl, verjetno se je nekam skril. Ni dosti razmišljal: vrgel se je v moker sneg, se splazil do prvega grma in potem začel bežati. Dolgo je bežal, potem se je ustavil, prižgal cigareto in šele tedaj je začel razmišljati o tem, kar se je zgodilo. Če bi ga Riza in Šefčet hotela ubiti, je mislil Ibuš, potem bi to storila na nekem skritem kraju, ne pa prav pred Rizino hišo. Verjetno sta se Riza in šefčet dogovorila, da Riza ali kdo od njegovih domačih ustreli, ko bo zaslišal kašljanje pred hišo. Ibuš bi se ustrašil in pobegnil, denar za Remzijo pa bi ostal njima dvema. Tako se je tudi zgodilo. Ibuš se je zavedel svoje situacje: ostal je brez Rem-zije m brez denarja. Odločil se je, da bo takoj vse prijavil miličnikom. Njive za Remzijo V tem času sta Eijaz Eljšani in njegov oče šaban v vasi Hamidije zbrala toliko denarja, kolikor sta Riza in Šefčet zahtevala za Remzije. Nekega četrtka so Eljazovi prijatelji prišli z denarjem v Rizino hišo. Po vseh običajih so posedli, dali denar m se pogovarjali. Potem je Riza pripeljal Remzijo in jim jo dal. Eljaz Eljšani je škrtal z zobmi, rekel pa ni nobene. Za svojo lastno ženo, ki je — res — pred nekoliko leti pobegnila od njega, je moral njenemu stricu plačati 200 tisoč dinarjev! Ostal je brez njiv, ki so njegovi družini pomenile življenje. Toda Eljaz jc dobro pazil, da kaj ne reve. (Nadaljevanje) Ko se v pripovedih o Prešernovem' življenju spominjamo najrazličnejših njegovih prijateljev in znancev pa tuda drugih oseb, ki so zares le v rahli povezavi z imenom našega pesnika, ne smemo opustiti pretresljivega sporočila o obisku Ane Jeiov-škove in njenih dveh otrok pri pesniku v Kranju. še v septembru je prišel Prešeren v Ljubljano, ko je vodil svojega mladega pisarja Andreja Rudolfa na nabor. Ob tej priložnosti je po daljšem času obiskal Ano in otroka. Dal jim je nekaj denarja za preživnino otrok, ki pa si ga je moral sam izposoditi od svoje tete Lenčice. Bil pa je od bolezni že tako spremenjen, da se ga je Ana kar ustrašila, ko ga je zagledala med vrati. Potem pa ga je po svoji navadi, obsula z očitki. Mirno je Prešeren poslušal obtožujoče besede, da ne skrbi dovolj za otroka. In da tako malokdaj pride, kot da je na vse pozabil. Ko ga je Ana ob slovesu vprašala, kdaj se poroči z njo, kot je obljubil, »da tedaj, ko se osamosvoji,« ji je France žalostno od- vrnil: »Moja ženka bo smrt grenka.« Otrokoma je dal za slovo po eno srebrno dvajsetico. Bržčas zadnji denar, ki ga jc imel. Saj si je moral celo za pot v Ljubljano izposoditi. Tako slabo inu je že šlo. Potem sta Prešerna, že v času hitro napredujoče bolezni, obiskali najpoprej Anina mati, potem, čez nekaj tednov še Ana. Obe sta prišli po denar .. Tega pa je bilo v hiši zdaj malo. Po sporočilu vemo, da je mogel Anini materi dati le 5 goldinarjev, Ani pa 1 tolar, ki ga je imel pripravljenega za kolke pri svojih pravdnih spisih. Več takrat ni imel! Proti koncu leta 1848, že pozimi, je prišla šele 25-ietna Netka, kakor, je pesnik v trenutkih sreče imenoval mater svojih otrok, poslednjikrat v Kranj. S seboj je pripeljala 6-letno Ernestino in komaj triletnega* Franceti; Ani pa je bilo tedaj šele 25 let . . Prišla je pač le zato, da bi Prešeren pripoznal svoja otroka. Na svojo zakonsko z- ezo sedaj ni mogla več misliti, saj ie čutila, kako pisano jo gleda Francetovo sorodstvo. Nerazumljivo popadljivo piše o tem Aninem obisku, Prešernova sestra Lenk;;: »Tudi Ana Jelovškova je prišla v Kranj bolnega doktorja obiskat . . Ona pa zato najbolj, da bi se bila na smrtni postelji z njim poročila. — Nočem svojim ljudem z njo nadležen biti, je rekel doktor, ona bi bila potem v roSovint-, ti'ko pa le ni. — Prav silila je na poroko. Toda doktor je ponavljal »tega nočem!« Prav tu še nam odpira odgovor, zakaj Prešeren ni izpolnil obljube, dane Ani v času. ko še n: bi! samostojen. »Ko dobim advokaturo, po'em te vzamem.« Trdosrč-ni rodbinski odnosi so bili bolj močni, kot obzir do nezakonske matere . .. Pa posiušajmo, kako se tega obiska v Kranju spominja Prešernova hčerka Er-nestina: »Meseca novembra je' mojega očeta obiskal Kastelic. Rekel mu je, da ne more ven, ker ima otekle noge; tudi spati ne more; zato dela noč in dan. Meseca decembra je že ležal; zdravniki so obupali nad 7i jim, samo on je še pričakoval zdravja. Moji materi je nekdo nasvetoval, naj čimpreje poskrbi, da nas pripozna. Toda bolj iz ozirov na jijecovo bližnjo smrt nas je peljala mati v Kranj očeta obiskat. Z nami je šla tudi neka materina teta. Remzijo so svatje pripeljali v hišo družine Eljšani v vasi Hamidije, v tisto hišo, iz katere je tako dramatično pobegnila - v neki vetrovni poletni noči. Stari šaban Eljšani, Eljazov oče, jo je dočakal, kot to zahtevajo običaji. Niti z eno besedico ni omenil preteklosti in Rem-zijine nezvestobe. V družini je spet steklo mimo življenje. Remzija je bila skromna in mirna, taka, kot morajo biti žene v teh vaseh. Nekoč, ko je gledala njivo okrog hiše, je rekla staremu Šabanu: — Kaže, da bo letos dobra letina. Šaban je samo vzdihnil, odgovoril pa ji ni. Ni imel kaj. Njive, ki jih je Remzija gledala in na katerih je. delala, ko je bila prvič Eljazo-va žena, niiso bile več last družine Eljšani. S temi njivami je bil plačan Remzijin povratek k Eljazu. Pobeg iz bolnišnice Prišla je pomlad in Remzija, ki je bila že od nekdaj bolehna, je začutila velike bolečine. Eljaz je vprašal zdravnika, kaj ' naj naredi. Zahtevali so, da gre v bolnišnico v Kosovsko Mitrovi-co. Dnevi v bolnišnici so počasi tekli in člani družine Eljšani niso pogosto obiskovali Remzije. Nekega majskega dne, ko je gledala skozi okno bolniške sobe, je Remzija pred zgradbo zagledala človeka, zaradi katerega ji je srce začelo «kitreje utripati. — Zdravo, Remzija! je rekel Ibuš Arifi. Tega dne sta se prvič videla po tistem, ko je Remzija odšla od Ibuša k stricu Rizi. Remzija je odšla na dvorišče in tam sta se z Ibu-šem dolgo pogovarjala. Potem je Ibuš izkoristil vsak prosti čas za obisk v bolnišnici v Kosovski Mitrovici. Vedno se je s svojo bivšo ženo dolgo pogovarjal. Nekega dne jo je vprašal: — Ali hočeš priti k meni nazaj? — Hočem! je takoj odgovorila Remzija. Ibušu se je vse zavrtelo v glavi, potem pa jc stekel k-^4 bi imel krila. Ni smel izgubiti niti trenutka. To je bila edinstvena priložnost, da kenčno dobi Remzijo. V Prištint je takoj vzel taksi, da ga pelje v Kosovsko Mitrovico. Ni vprašal za ceno, plačal je osem tisočakov "in kmalu so bili pred bolnišnico. Remzija je zapustila bomišifico kar v spalni halji. Hajde! je zavpil Ibuš in pokazal na taksi. Remzija je vstopila v avto. — Vozi, hitro! je priganjal Ibuš. Mudi se nam v Prištino! Nihče ni šel za njimi, toda Ibuš nd hotel ničesar tvegati. Srce mu je močno utripalo. Končno je bila Remzija ponovno njegova. Ko je v tistih dneh Eljaz Eljšani prišel v Kosovsko Mitrovico, da obišče ženo, je zvedel samo to, da je nenadno izginila... — Remzija je izbrala ljubezen, pravijo I buše vi prijatelji. Denar pa je ostal pri Rizi in šef četu. • .i Ernestina, hčerka Prešernova (1842—1917) Saj prej smo šli k dekanu Dagarinu. Rekel je: »Ker me dr. Prešeren še ni dal poklicati, ga še nisem obiskal; tudi ne vem, če me sploh pokliče." K očetu nas je peljala teta, medtem ko je imela mati — ne vem že kak — opravek pri okrajnem sodišču. Ko smo prišli s teto v očetovo stanova-; je, nas >!Jegova sestra Katra ni pustila k njemu rekoč: »Zdaj ga pa vzemite, pa ga v grob nesite!« Ko ji je teta nekaj tečnih povedala, hotela nas je pa kar snesti; toda moj bratec se je skril za teto in jaz sem se obrnila v stran. Medtem je bil moj oče zaslišal besedičenje in resnico sluteč poslal ven Rudolfa Smoleta gledat, kaj je. Precej nato nas je pozval k sebi. V prednji sobi je stala surova pisalna miza in ravno taka omara za spise; v predalu spodaj pa je ležalo par še blatnih škornjev. V drugi sobi je bila postelja, omara s predali, na kateri je stala ura, miza s papirjem ni pisalnim orodjem — kajti Smole je pisal, kar mu je oče narekoval.. Še nekaj stolov je s popoln jevalo ono pohištvo, katero je imel Prešeren že v Ljubljani. Na postelji je ležal moj oče. Pri njem sta bila dva krepka kmeta. Starejši je bil njegov svak Jožef Vovk, za mlajšega pa ne vem, kdo je bil. prišla sta ga bila privzdigovat, ker ga sestra sama ni mogla. Hotela sva mu poljubiti roko, česar pa ni dovolil, ker mu je solzila ie sokro-vica iz kože. S teto se je pogovarjal o svoji bolezni; imel je še vedno upanje, da kmalu ozdravi. Moj štiriletni bratec se je zelo zanimal za omaro, jaz pa sem . stopila k vratom nasproti postelje, da sem mogla zreti očetu v obraz, ter jokala. Videla sem, da je moj dragi papa bolan, in mislila, da je hud name, ker si ni dal poljubiti roke. O smrti pa še nisem imela pojma. »Tinka, le jokaj za svojega dobrega papa, ki tako lepo skrbi ~za-te!+ Te besede ■ je izgovorila za menoj moja mati, ki je bila ravnokar vstopila. *Kdo pa skrbi za njo, če ne jaz?« je donelo s postelje nazaj. Tukaj mi je pripomniti, da sem napisala dogodke g ga nepozabnega dne iz lastnega sp^thim, ie '.u; malega je spo-poinUa meja mati. ko sem jo na to opo-Zntllc vez in-iiuivci^ei ie:. Pa s tem dnem ie nisem pri kraju! Mati je stopila k postelji in on ji je prijazno pomolil roko. Potlej je dal kme\ toma znamenje z roko, naj gresta ven, kar sta le nerada in obotavljaje se. storila. Iti šele potem je govoril z mojo materjo. Rahlo ji je očital, da je z nama prišla v takem snegu in mrazu. Kmalu okreva iti ozdravi, potem tudi uredi vse^; za vse slučaje pa ve, kaj je njegova dolžnost. Ravno ko mu jc dejala, da naju pusti pri njem. ker naju ne more rediii,, je vstopila njegova sestra Katra, ki je imela navado, da je planila iz jedne skrajnosti v drugo Precej je. bila zadovoljna s predlogom rekoč: »Le jih pustite, jaz imam otroke rada!« Ko pa jo je kmalu potem teta spomnila, naj odreže vsakemu kosec kruha, je dejala: »Ga nimamo sami nič!* Moj oče je globoko vzdihnil, in tako smo se poslovili. Kmalu potem so ga imeli operirati, in poklical je Dagarina. Poslej je dekan Da-garin večkrat jako spoštljivo pisal moji materi ter ji poročal, kako gre očetu. Od očeta smo šli v gostilno »k stari pošti« na kosilo. Gostilničar Mayer je pri' šel takoj k nam ter nas vprašal: »Kaj ne, to sta Prešernova otroka?« Ko mu je mati pritrdila, je nadaljeval: »Precej sem bit uganil; seveda, še zelo majhna sta. Gospod doktor mi je večkrat dejal: »V Ljubljani imam dvoje otrok, ko bi bila le nekolika večja, in moja sestra ne tako odurna, precej bi ju vzel k sebi. Deklica bi lahko kmalu hodila v šolo, poučeval bi jo sam. Imel bi vsaj razvedrilo in ne bi bil tako sam.* Pripovedoval je tudi, da bi si bil lahko prislužil mnogo več, ko bi bil sprejel vsako tožbo. Tudi je bil preveč dobrih rok, da bi si bil kaj prihranil. Če je imel dve suknji ali dva para čevljev, in je srečal reveža, precej ga je oblekel ali obul.« Potem je minilo le še nekaj tednov in bližal se je neizprosen konec. V ustni oporoki, izrečeni dne 6. februarja 1849 vpričo treh kranjskih meščanov, Matevža Mavra, Antona Ahčina in Valentina Cimžarja, priznava svoja dva otroka in jima zapušča, kar ima premoženja. Po plačilu vseh dolgov, je Ana za dva otroka le nekaj dobila, 522 "goldinarjev in 11 krajcarjev. Kljub tej dediščini pa se je trnova pot Ane in obeh otrok, šele prav začela ... ČRTOMIR ZOREČ (Nadaljevanje prihodnjič) , Ana Jelovšek (1823—1875) 959 4167733015 *)%%+%%'$&)&$)*&%'+!!!*)))$!" !$&&))&*)**)(*%%&*($%*%$)*&$(*&$('&*&)()'%%$'*&*&#%"!")()$#')%%!&$) Je tudi dopisnica Prosvete, glasila. Slovenske narodne podporne enote, ki izhaja v Chicagu. Njene prijateljice pa so mi zaupale, da -piše tudi pesmi. Ko je tov. Ranko vic sprejel v letošnjih počitnicah naše izseljence, ga je pozdravila z nagovorom prav Tončka. Njen nagovor je bil imdniten. Tončka mi je povedala o tem pozneje: »Fejst« fant, kakor je podpredsednik Aleksander. Ran-kovič, zasluži tudi »fejst« govor.. . Po tem sva se zapredla v pomenek o njeni mladosti in domačih. Tončka Urbamz je Po rodu značilna Gorenjka. »Sem pristna Prifarka.« (Prifarci so namreč prebivalci Stare Loke pri škof j i Loki. Tam sem se rodila 16. januarja 1896.) Moj oče Ko-kalj je bil Žagar na Guzeljevi žagi, kjer so rezali parkete. Žaga je stala v Vincarjih, tam kjer je zdaj loška elektrarna. »Že v mladih letih sem spoznala vs^ loško okolico. Hodih smo tudi v Selško dolino. Oče je bil doma z Loše, iz tiste vasi, kjer se je rodil tudi oče poštne znamke Lovrenc Košir. Mati pa je bila Orlova od Sv. Tomaža nad Selško dolino. Po vsej dolini imam še danes sorodnike in kadar jih obiščem, je to za-Tončka Urbanz, predsednica krožka Progresivnih Slovenk me velik praznik. Amerike iz Chicaga, in Anton Garden, dolgoletni urednik V mojih mladih letih je Prosvete ' bilo šolstvo povsem drugač- Kropi. Takrat se jim je rodil sin Metod, ki sem mu postala pestunja. Iz 'tistega časa se spominjam hude nesreče, ki se je pripetila pri Pogačnikovih. Moj mali varovanec Metod je rad jahal domačega psa. Ta pes je bila velika, huda žival. Metod pa je delal lahko z njim, kar je hotel. Nekoč je prišel v hišo železniški uradnik Dajčman, ki je ogledoval mičen prizor: malega Metodka na velikem psu. Dajčman se je raznežan sklonil in je pobožal fantička. O, da bi tega ne storil! Pes se je zbal za svojega malega prijateljčka, mislil je, da mu hoče mož kaj hudega, zato je planil na Dajčmana in ga je zgrabil za čeljust, ter mu jo je odtrgal... To je bil strašen prizor! »Oče mi je umrl, ko mi je bilo 10 let in sem imela tedaj že tri sestre in brata v Ameriki. Vabili so me k sebi. Res sem stopila k županu Segelju k Sv. Duhu pri ŠkdtjL Loki. Prosila sem za potni list, a nanj še nisem imela pravice; sem bila pač premlada. K županu me je vodila mati, a se je župan sprva branil. Naredite ji, prosim uslugo in zapišite, da je stara že 16 let. Naposled se je dal župan Žegelj le omehčati in je materi privolil, da me bo napi- V tovarni slamnikov sem zaposlena že dolga desetletja kar polnih 54 let. Na stroju šivam slamnike iz drobnih, finih kit. Vsako leto izdelujemo nove oblike. Ameriške žene se namreč hitro naveličajo starih oblik in zahtevajo zmeraj nove vrste in oblike slamnikov. V Chicagu so v vseh tovarnah slamnikov zaposlene tudi slovenske žene in dekleta. Tovarnarji jih cenijo, ker imajo gibčne prste in so zato znane kot urne in spretne delavke, ki imajo tudi mnogo ustvarjalnega okusa.« »Letos ste bila vodnica posebne skupine Progresivnih Slovenk,« sem jo pobaral ob zaključku pomenka. »Da, letos So prišle kar tri popolne skupine PSA, dve z letali, ena z ladjo. Vsa naša potovanja je vzorno uredil in pripravil znani slovenski potovalni urad August Kolander iz Cle-velanda. V načrtu imamo še več izletov v prihodnjih letih. Kaže, da bo Kolander pripeljal, še precej slovenskih izseljencev v staro domovino. O novi Jugoslaviji precej vemo, zato vleče vse na ogled napredujoče se domovine. »Radi prihajamo domov, kjer nas na vsakem koraku prevzemajo mladostni spomini,« mi je pripovedoval/ Tončka Urbanz, po rodu iz Stare Loke pri Skofji Loki, je med najbolj agilnimi društvenimi delavkami v Ameriki. Je predsednica krožka Progresivnih Slovenk Amerike in podpredsednica zveznega odbora PSA. Slovi kot najboljša slovenska govornica; letos je izrekla krasen pozdravni nagovor Aleksandru Rankoviču v Beogradu. Življenjska pot-Tončke Urbanz iz Chicaga je značilna prispodoba slovenske žene, ki jo j« še v avstrijskih časih pognala skrb za živlejnje in delo v tujino. »Današnja mladina ne pozna teh skrbi«, je dejala veselo, ko je spet prišla na obisk v staro domovino. Iz Amerike je pripeljala skupino članic Progresivnih Slovenk Amerike (PSA). V tej organizaciji je Tončka nad vse marljiva. V Chicagu vodi krožek (tako imenujejo posamezne krajevne odbore organizacije PSA). Chicaška PSA je silno agilna in je pravkar izdala kuharsko knjigo v visoki nakladi 5000 izvodov. Po tem priročniku prav rade segajo naše žene v Ameriki. Knjiga prinaša recepte samo tipičnih slovenskih jedi. Tončka Urbanz pa je tudi v vodVvu organizacije naših naprednih žena v Ameriki, kjer je II. podpredsednica PSA. Po pravilih mora biti I. podpredsednica iz Clevelan-da, kjer je sedež te naše progresivne slovenske ženske organizacije. PSA sestoji iz 12 krajevnih organizacij, ki so raztresene po raznih državah ZDA. Največ jih je v Clevelandu., ker je pač tam največ Slovencev; sodijo, da jih je okrog 60 tisoč. Zato ima Cleveland tri krožke PSA. Do nedavnega pa je štela PSA 15 krajevnih organizacij. Ker se pa število Slovencev in Slovenk zaradi ostarelosti in smrti po vsej Ameriki manjša, zato izumirajo tudi krožki PSA. Tončka Urbanz je veselega značaja. Je pevka in odlična govornica. O, kako- bogat zaklad nrodnih pesmi ima. Še starokrajce zna zabavati z verzi starinskih slovenskih pesmi, ki so znane v- novem kraju Ameriki. Tončka je vsestransko izobražena žena. reiijska slamnikarica v Chicami no, kakor je danes, ko imate povsod posvetne razredne učitelje. V Avstriji in stari Jugoslaviji so _ imeli loški pobci posvetne učitelje, do-čim so morale dekleta obiskovati samostansko šolo v loškem gradu. Poučevale so jih nune — uršulinke. (To vem dobro sam, saj sem bil v mladih letih učitelj na loški deški šoli. Opomba avtorja tega članka.) »V naši družini smo imeli devet otrok«, je nadaljevala Tončka. To je bilo hudo breme za mater, vdovo po Žagarju. Zato sem morala kmalu sama kruh služiti. Z enajstim letom sem morala že z doma. Starši so#ni našli službo pestunje pri Antonu Pogačniku, lesnem trgovcu, gostilničarju in županu v Podnartu pri sad za starejšo, če bom le imela tak videz. Dotlej sem stala v veži pred pisarno. Vstopila sem pred očeta župana in ko me je ugledal, da sem telesno razvita in krepka, je dejal smeje: »Temu-le dekletu pa rad izdam posel-sko bukvico in potrdim, da jih ima že osemnajst!.. .« Nato sem odšla leta 1910 v Ameriko. Zaposlila sem se v tovarni slamnikov v Chicagu. To mesto slovi sicer po velikih klavnicah, a je važno tudi kot izdelovalnica slamnikov vseh vrst, moških in ženskih, preprostih in dragocenih. Nekateri ženski slamniki so tako dragi, da bi si jih naše žene ne zmogle nabaviti. V bogati Ameriki pa je denarja *-jdi za najdražje slamniku Tončka in segala v torbo" spominov. Ko je kot mladenka hodila na Lubnik, pa v Crngrob, na Križno goro, na Planico, k Sv. Joštu in v druge hribovske vasi, v okolici Loke. »Čeprav sem že več kakor pol stoletja v novem svetu, mi je drag in mil vsak košček domače zemlje, često-krat sanjam o teh ljubih hribih in vasicah, domače grude, če bo priložnost bom še ki še prišla v domovino svojih mladih let,« je dejala zamišljeno prijazna slovenska izseljenka Tončka in se globoko zamislila ... Bližal se je pač dan odhoda in to ji je grenilo lepe dneve v stari domovini. Jože Zupančič POZOR Na naša platna bo prišel film LJUBIMCA IZ TERUELA režiserja RaymondaN Rouleauja, v katerem avtorji že v vsem začetku opozarjajo na to, da je film le poizkus najti in pokazati nove poti filmske umetnosti. Zgodba filma je po zgradbi preprosta: Skupina potujočih španskih glumačev vsak večer igra staro igro o ljubimcih iz Teruela, katerim dekletov oče brani ljubezen, ker je obljubil hčer bogatemu fevdalcu. Usoda glavne igralke Ize se enači z zgodbo te povesti. Po sili bi morala v zakon s človekom, ki ga ne ljubi, njen ljubimec pa se trudi pridobiti premoženje, s katerim bi dobil-^ravico do njene roke. Film v treh delih prikazuje prihod glumačev in vajo za predstavo, zlovešče Izine sanje in razplet, v katerem se Iza in ljubimec v smrti združita. Film je eksperimentalno delo. Poudarek je na plesu in likovnih sredstvih. Temelji na klasičnem baletu, po likovni strani pa se naslanja na stare'španske mojstre, Picassoa, Michelangela in moderno surrealistično slikarstvo. (Surrea- lizem je umetnost., ki skuša izraziti stvari tako, kot se zrcalijo v človekovi podzavesti, sanjah, prividih ali blaznosti.) Za naše široko občinstvo verjetno ne bo bistvena kvaliteta oziroma ne-kvaliteta uporabe teh novih sredstev, marveč jih bo presenetila in morda odbila že uporaba sama. Gre za to, da je'režiser v želji, da se kar najbolj poglobi v Izino sanjsko blodnjo, odvrgel vse klasične izrazne načine, oziroma jim dal drugotno vrednost in jim dodal vse tisto, kar smo si do danes le težko zamišljali ob pojmu film. Torej kaj? Kaj je moderni film? Verjetno vse tisto, kar smo lahko videli v filmih Nasmeh poletne noči, Gospod Hulot na počitnicah, Viridiana, Avantura, Noč, Mrk, Ce pride maček itd., ki so se^uprli standardnim pogledom na otroštvo, na starost, na duševne bolezni, poroko, seksualnost, Dobro in Zlo. To je film, ki se prepušča razdivjani svobodi razuma in vsemogočni nadvladi estetike (Nauk o lepoti), hkrati pa naravnost použiva izraze vseh ostalih umetnosti — gledališča in plesa — podreja nalezljivosti gibanja sliko, risbo, grafiko in kiparstvo. j Ni malo razlogov, da se jezijo j I lasje tistim distributerjem, ki j I trobijo na vsa usta, da so av- | I tor j i »filmov za estete in inte- | I lektualce« grobarji kinemato- | I grafije, kajti danes- vlada j I na področju kinematografije j I strahovita dvojnost, ki z leta | j v leto ostreje prikazuje resnic- j I no stanje naše distribucije, j I Na eni strani se distributerji f I zavedajo, da je film komerci- | I alno blago, ki ga prodajajo | I podjetja, po drugi strani I I pa, da film je umetnost in kot § I tak sooblikovalec splošne kul- | I ture. Kje naj pravzaprav išče- | I mo izvir te dvojnosti? Za naše j I razmere je vsekakor najvaž- j I nejše dejstvo, da se s predva- | I janjem filmov ukvarjajo pod- j I jetja, ki morajo poslovati po § I ekonomski računici, v kateri | I odloča o izboru blaga okus | i potrošnikov. Kot -tak kinema- j I tograf še dolgo ne bo mogel | I premostiti razlike med zahte- | I vo širokega občinstva in čine- § I asti, ker prvi zahtevajo pred- | I vsem zabavo in s tem drugo- ] I ali tretjerazredne filme, obe- | I nem pa se z nekakšno obupa- j I nostjo branijo razumeti vse j I novo, kar nam prinaša razvoj I I filma. Drugi pa, ki rastejo obe- j I nem s filmom, zahtevajo vse § s tisto, kar prvi odlagajo. i PRIHODNJIČ: »SEKVENĆA 6, KADER 57-drugič« (Reportaža z nekega snemanja) Res; vrtoglavica se Bas poVoteva, be nočemo prodreti v zamotana klobčič neslutemh pojavov, ki jih je prinesel filmski razvoj v zadnjih dvsq4 setih letih. Zamislite si umetnost, ki bi v treK ali štirih letih preskočila od tradicionalnega & modernemu romanu, od Dickensa h Kafki. \6 čem je sploh še novost prvih novovalovskih fMfef mov ob estetski revoluciji, ki jo sproža filal' Ljubimca iz Teruela. Dobro vem, da je enačenji filmskih »oblikovnih preobrazb« z onimi v litetf raturi nekoliko drzno, toda vse kaže (Ljubimca iz Teruela), da je vsaj na pripovednem področju film izčrpal že vse možne kombinacije figurativw nih oblik. Prav zato danes kritik ni več vedno kos filmu, ki mu fabula služi le za okvir, vso ostalo pa razčlenjevanju človekove notranjo^ sti in njegovega odnosa do sveta. Zato mora biti danes dober kritik ne le popoln poznavalec filma, ampak delno tudi filozof, s tena mislim človeka, ki je sposoben videti kompleksnost sveta in najti človekovo mesto v njej. Tako bi moral tudi gledalec gledati na film, ki na tej stopnji ni samo »opij dveurne samopozabe« hi ki se s tem oddaljuje od hotenja širokega občinstva, Žal je danes povprečna filmska publika taka, da se skoraj lahko jezijo lasje tistim distributerjem, ki dobe v roke »razne« Ljubimce iz Teruela. Toda potolažijo naj se! Največji del filmske proizvodnje bo še vedno v siužb; *širo kega občinstva« in v času, ko se pojavljajo težnje po novem, lahko hkrati prerokujemo skorajšnje superpredukcije in to barvne, globinsko in celo odišavljene, ki jih bodo predvajali množicam pod milim nebom. * DRAGO VIŠIC Cf-lLml, ki bodo na sporedu -> TRIJE MUŠKETIRJI, prvi ki drugi del. Ita-Mjansko-francoska barvna koprodukcija na širokem platnu je ponovna ekranizacija popularnega Dumasovega romana, ki bo v svoji zvrsti vsekakor zanimiva. TO SE IMENUJE ŽIVLJENJE je nemška čmo-bela vistavision zgodba o življenju nekega dekleta v velemestu in skuša biti drama. Za uspešnost skrbi Elka Sommer (Otoki), ki je doprinesla filmu tisto, kar želijo producenti. A moderni film / »Mrtev — utonil v Avstraliji!* Dekle ga je začudeno pogledalo. »Kdo je to, čarovnik?« je vprašala. »Nihče, ki bi ga vi poznali in je tudi prav, da ga niste,« je odvrnil Meister osorno. Potem pa je smehljaje nadaljeval: »Zdaj govoričimo strokovnjaško in zločinstvo je stroka, ki je "taj-manj prikladna za ušesa mlade dame.« »Želel bi, da bi našel kako dnigo snov za pogovore,« je razburjeno godrnjal John Lenlev in se je že mislil obrniti, ko je vprašal Maurice: »Saj zdaj ste v okraju VVestend, Wembury, ali r.e? Kakšna pa je bila vaša zadnja zadeva? Ne morem se spomniti, da bi bil bral vaše ime v časopis h.« Alan se je namrdnil. »Svojih ponesrečenih podvigov nikoli ne objavljamo,« je odvrnil. »Moje zadnje delo je bilo poizvedovanje po nekaj bisenh, k; so bili ukradeni ladv Darnleigh v Park Lane tisti večer, ko je priredila veliki ples za poslaništva.« Medtem ko je govoril, je gledal Mary. Njen obraz je bil magnet, ki je privlačil njegove poglede in jih vezal nase. Tako rti opazil, kako je John Lenlev nenadoma dvignil roko k ustom, da bi utišal nehoten vzklik, niti ne naglega, sva-rečega Meistrovega pogleda, s katerim je krotil mladeničevo razburjenost. Nekaj časa je bilio vse tiho. »Ladv Darnleigh?« je vprašal Maurice zateg-njeno. »O, kajpa, zdi se mi, da se spominjam ... Kaj niste bili na tistem plesu, Johnnv?« Pogledal je Johnnvja, ki je nejevoljno stresel z rameni. Ijavf, Johnov-/ Toda to nčč ne Škodi,« je pristavil nato nekoliko resneje, »če bi se le naučili skrivati svoja čustva.« »Povem, kar mislim,« je kratko odvrnil Johnov, »To stori tudi pes, če mu stopite na rep,« je odvrnil Meister. '»Vi osel,« je nadaljeval z nenavadno ostrostjo. »Vi idiot! Pri omenitvi biserov ladv Darnleigh bi se bili skoro sami izdala. Ah ste se zavedali, s kom govorite in kdo vas najbrž opazuje? Najnevarnejši detektiv vsega kriminalnega oddelka. Možak, ki je ujel Herseva, ki je spravil na vislice Gosteina in razgnal roparsko tolpo »Baklja«!« »Saj ni nič opazil,« je godrnjal Johnnv v zadregi, nato pa skušal spraviti pogovor na drug tir: »Danes ste prejeli pismo. Ali je v njem kako sporočilo o biserih — so prodani?« Jeza se je razkadila z Meistrovega obličja in bil je spet stari samozavestni možak. »Kaj res mislite, dečko moj, da je mogoče prodati bisere v vrednosti petnajst tisoč funtov v enem tednu? Kako pa si pravzaprav zamišljate postopek? Da se pošlje bisere kar le Cristieju (londonski draguljar, op. prev.), ki jih oceni in odproda?« Johnnv Lenlev se je ugriznil v ustnice. Trenutek je molčal. Ko je spet spregovoril, je njegov glas zvenel mirno, brez razburjenosti. »Čudno je, da so zadevo dali v preiskavo ramo VVemburvju. Kakor kaže, so izgubili vse upanje, da bi prijeli tatu. Seveda stara ladv Darnleigh ni prav nič sumila ...« »Bedarija!« ga je prekinil Johnnv surovo. Slepar' ste, odkar ste shodili! Vsakega tatu v Londonu poznate in ste razpečavali ukradeno blago.« »Ne recite tega še enkrat!« Glas Mauricea Meistra je naenkrat zvenel zelo ostro. »Kot sem vam že dejal, ste še zelo nezreli! Ali sem mar jaz zasnoval tatvino biserov? Ali sem vam jaz ubil v glavo misel, da tatvina nese več kot . delo? Ali sem vas jaz spravil na misel, da vam vaša vzgoja in zveze z najboljšimi rodbinami nudijo prilike, kakršnih navadni tat — nima? Beseda tat je razdražila Johnnvja prav tako kot prej Mauricea očitek, da razpečava ukradeno blago. »Oba sta tako rekoč v istem čolnu,« je poudaril. »Ne bi me mogli izdati, ne da bi se pri tem sami uničili. Ne trdim, da ste karkoli napletli, Maurice, toda pomagali ste pa krepko. Nekega dne naredim iz vas bogatega moža.« Meistrove črne oči so se počasi uprle v Johnnvja Len!eya. Ob vsaki drugi priliki bi ga bile pokroviteljske besede mladega moža razsrdile, zdaj je bil le vznejevoljen. »Ljubi moj prijatelj,« je dejal togo. »Nekoliko preveč samozavestni ste! Rop brez nasilja ali z njim ni tako enostaven kot' si to mislite. Vi mislite, da ste spretni. ..« »Nekoliko bolj sposoben sem kot Wenibu-ry . ..,« ga je prekinil Johnnv, zadovoljen sam s seboj. Maurice se je obvladal, da se ni zasmejal. 5 i V ^ ^Čarovnik »Seveda sem bil tam.. .-»vendar sem šele mnogo kasneje slišal nekaj o tisti zadevi. Ali ne znate nič drugega, kot govoriti o zločinih, tatvinah in umorih?« Zasukal se je na peti in počasi odhajal po trati. Marv je z zaskrbljenim obrazom gledala za njim. »Rada bi vedela, kaj je vzrok, da je Johnnv zadnje dnd tako slabe volje. — Ali veste vi, Maurice?« Maurice je ogledoval tlečo cigareto v svojem jantarjevem ustniku. »Johnnv je mlad in razen- tega ne smete pozabiti, moja ljuba, da je zadnje čase pretrpel mnogo razburjenja« »Jaz tudi,« je odvrnila mirno. »Ali mislite, da zame ne pomeni nič zapustiti Lenlev-Court?« Za trenutek se ji je zatresel glas, toda s krepko voljo, ki je Alan ni le razumel, temveč tudi cenil, se ie prisilla k smehljaju. »Patetična postajam in če se hitro ne zberem, se bom še razjokala na Alanovih prsih. Pojdiva, Alan, ogle dali si boste stari rožni vrt! Morda se bova razjokala skupaj, ko boste videli, kakšen je zdaj!« 4 Johnnv Lenlev je gleda! za njima, dokler nista iz? r.:la Njegov obraz je pobledel od jeze in ustnice so mu trepetale »Le kaj je privedlo to prase sem?« je vprašal. Maurice Meister, ki mu je sledil, ga je začudeno gledal. »Moj ljubi Johnnv, zelo ste še mladi in zelo nezreli! Vzgajali so vas kot gen-tlemana, vi pa se obnašate kot nevzgojen su-rovež!« »Kaj pa naj bi po vašem mnenju storil? Ali naj b: mu prisrčno stisnil roko in dejal, kako dob"odošel je na Lalev-Courtu? Lopov je izšel iz ber*č\_;e . . njegov oče je bil vrtnar pri n; J . . .« Meistei ga je prekini! s krohotom, iz katerega je ivenelo hudobno veselje. »Zelo ste domiš- »Nikar ne bodite preveč samozavestni!« je svaril Meister. »Vsak gost, ki je bil tisto noč v Park Lane št. 304, je sumljiv. Vi bolj kot kdo drugi, ker vsi vedo, da ste revni. Razen tega vas je videl sluga, ko ste lik pred svojim odhodom šli po glavnih stopnicah navzgor.« »Dejal sem mu, da sem hotel iti po svoj plašč,« ga je naglo prekinil Johnnv in na njegovem obrazu se je jasno pokazala zaskrbljenost »Čemu sle omenili VVemburvju, da sem bi! tam?« Meister se je zasmejal: »Ker je to vedel. Opazoval sem ga, ko je govoril. Rahel preblisk v njegovih očeh mi je izdai. Toda hočem vas pomiriti. Oseba, ki jo imajo trenutno na sumu, je točaj ladv Darnleigheve. Vendar nikar ne misivte, da je vse mimo! Nikakor ne! Policija je še vse preveč prizadevna pri tej zadevi in zaenkrat niti misliti ni na to, da bi se že v kratkem iznebili biserov. Treba bo počakati ugodne prilike in jih vnovčiti v Ant\verpnu.« Odvrgel je ogorek~ tanke cigarete, potegnil iz žepa zlato cigaretno dozo, skrbi j ivo izbiral novo cigareto in si jo prižgal. Johnnv ga je pri tem opravilu opazoval z zavistjo. »Hladnokrven vrag ste! Saj ste si menda na jasnem, Maurice, da čaka tudi vas kaznilnica, če se zgodi, da pride na dan resnica o biserih?« Meister je puhnil v zrak kolobar dima. »Meni je povsem jasno to, da so vrata kaznilnice široko odprta za vas, mladi moj prijatelj! Menim, da bi bilo precej težavno vmešati mene v to zadevo. Če pa hočete vi na vsak način postati baron - ropar — ali pa je bil to vojvoda padovanski, ne spominjam se več dobro zgodovinskega primera — in se spuščafe v sleparske pustolovščine, potem utegne postati to le vaš pogreb. Ker sem poznal vašega očeta in ker poznam vas že od detinstva, sem v nevarnosti .. morda me nekoliko mikajo tudi pustolovščine ...« Mary ni peljala svojega gosta v rožni vrt, temveč na vrt s čudnimi, preperelimi kipi iz kamna. Tam je stala ob mirnem ribniku, kjer so rasle vodne rastline, kamenita klop in Alan jo je moral prej obrisati prahu, preden sta sedla. s »Alan, nekaj bi vam rada povedala. Zdaj govorim z Alanom Wemburyjem in ne z inšpektorjem VVemburvjem, ga je posvarila in on se je temu začudil. »Seveda, seveda!« Obmolknil je, skoro bi jo oil imenoval z njenim imenom. »Nikoli nisem imel poguma, da bi vam rekel Mary, toda čutim, da sem dovolj star za to.« Moral si je priznati da je bila starost le strahopeten izgovor, ki pa je obveljal. Njen glas je izdajal pravo 'veselje, ko je odgovorila: »Kar storite tako! ,Miss Marv' zveni tako strašno nenaravno. In iz vaših ust je kar neprijazno.« »Kaj se je torej zgodilo?« je vprašal in se okrenil k njej. Oklevala je še trenutek. »Johnnv,« je začela, »govori včasih v mnogih ozirih tako čudno. Alan, težko je reči kaj takega, toda dostikrat se zdi, kot da je pozabil na razliko, kaj je moje in kaj tvoje. Mnogokrat si mislim, da govori take stvari iz trme, potem pa spet čutim, da misli resno. Tudi o starem, ubogem očetu govori zelo zaničljivo. To mu le težko odpustim. Ubogi očka je bil zelo lahkomišljen in zapravljiv, toda Johnnvju in meni je bil srčno dober oče,« je zaključila s tresočim glasom. »In kaj mislite s tem, ko pravite, da govori v mnogih ozirih zelo čudno.« Zmajala je z glavo. »Saj ni samo to; ima tudi tako čudne prijatelje. Prejšnji teden je bil tu neki možak — samo videla sem ga, govorila nisem z njim — Hackitt po imenu. Ali ga poznate?« RADIJSKI SPORED VELJA jOD 10. DO 16. OKTOBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. SOBOTA — 10. oktobra 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 I nst rumen talne n vokalne pesmi — 8.25 Iz con ce rt o v in studiov — 855 Ladijska šola za nižjo stopijo — 925 Igrajo mladi har-nonikarji glasbene šole Be-tgrad — 9.35 Sovjetska za-»avna glasba — 10.15 Moder-li plesni ritmi z majhnimi fabavnimi ansambli — 10.35 slovenske narodne in zabav-le melodije — 11.00 Turistični lapotki za tuje goste — 11.15 i*ozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 tadijska kmečka univerza — £225 Lahek opoldanski glasbeni spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen flasbeni mozaik — 14.35 .Naši >oslušalci čestitajo in po-tdravljajo — 15.15 Zabavna rlasba — 15.40 Poje Učiteljski pevski zbor Emil Adamič — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 %Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Odlomki iz opere fakobinec — 18.45 Novo v tnanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe metod i je — 20.30 Prenos zaključnega večera festivala jug. popevk »Opatija 64« — £2.10 Oddaja za naše izseljence NEDELJA — 11. oktobra 7.40 Pogovor s poslušalci — 5.00 Mladinska radijska igra — 830 Iz mladinske glasbe — 9.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.40 Dopoldanski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes s popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 18.30 Spored solistične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK — 12. okt. i 8.05 Jutranja glasbena srečanja s pevci in instrumentalnimi solisti — 855 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 925 Iz narodne zakladnice — 9.45 Pihalna godba The VVelsh Guards — 10.15 Pisan orkestralni intermezzo — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena jnedigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti * — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 $ez hrib in dol — 12.30 Koncertni drobiž — 1330 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Madžarski t- 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Poslušaj mo zborovske skladbe Vasilija Mirka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojo vam slovenski pevci zabavne glasbe — 20 20 Orfej in Ev-ridika — opera — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo . TOREK — 13. oktobra 8.05 Kvintet Avsenik z Emo Prodnik in Francom Korenom — 8.25 Iz zabavne orkestralne glasbe — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 925 Operni pevci in ansambli — 9.45 Zvočne, miniature — 10.15 Glasbeni sejem —, 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Slovenske narodne iz Prekmurja — 1230 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vodič v orkester za mlade ljudi — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske zabavne ansamble — 18.45 Na mednarodnih križ-potjuT — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sonata za violo in klavir — 2020 Radijska igra — 2120 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni simfonični koncert z deli jugoslovanskih skladateljev SREDA — 14. oktobra 8.05 Glasbena. matineja — 855 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Poje zbor »Slavček« 925 popoldanski domači pele-mele — 9.45 Glasba za jesen — 10.15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in,zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči r*P 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Slovenske narodne pesmi — 16.00 Vsak 4an za-vas — 17.05 Shakespeare in glasba —- 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert zbora RTV Beograd — 2020 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe — 20.40, Francesca de Rimiiii — opera — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč ČETRTEK — 15. oktobra 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbeni vedež — 9.45 Nekaj domačih — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo lipo — 12.30 Suita, balada in groteska — 13.30 Priporočajo vam — Pf.05 Naši solisti v popu-, larnih operah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pihalna godba JLA — 15.40 Literarni sorehod*— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična odda-ia — 18 00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 »Odskočna deska«/ I. oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 G'?cK?ne r?7 TRIJE MUŠKETIRJI — I. del ob 18. uri 15. oktobra francoski barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI — II. del ob 19. uri * Cerklje »KRVAVEC« 10. oktobra španski barvni film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 19. uri 11. oktobra španski barvni film MATI, POSLUŠAJ MOJO PESEM ob 15., 17. in 19. uri Naklo 10. oktobra nemški barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU ob 19. uri Kropa 11 oktobra italijanski barvni CS film OSVAJAČ MARACAIBA ob 16. m 19.30 Ljubno 10. oktobra nemški film STRELEC V ZELENEM ob 19. uri 11. oktobra francoski film MEČ MAŠČEVANJA ob 18. Podnart 10 oktobra mehiški barvni, film NEVIHTA NAD MEHIKO ob 1«. uri 11. oktobra italijanski zgodovinski film DAVID IN GO-LIJAT ob 17. in 19. uri 15. oktobra angleški film NUJNI POZIV ob 19. uri Jesenice »RADIO« 10. do 11. oktobra nemški barvni film VINETOU - 12. ok*obra italijanski barvni CS film TEROR BARBAROV 13. do 14. oktobra franco-sko-italijanski barvni CS film CARTOUCHE 15. do 16. oktobra angleški film NEPOZABNA NOČ (TI-TANIC) Jesenice »PLAVŽ« 10. do 11. oktobra franco-sko-italijanski barvni CS film CARTOUCHE 12: do 13. oktobra jugoslo-vansko-nemški barvni film VINETOU 15. do 16. oktobra špansko-argentinski film ČRNA KRONIKA Žirovnica 10. oktobra ruski film ZGREŠENO ŽIVLJENJE 11. oktobra angleški barvni film VALČEK TOREADORJA 14. oktobra jugoslovansko-nemški film VINETOU DovjeMojstrana 10. -oktobra angleški barvni film VALČEK TOREADORJA 11. oktobra ruski film ZGREŠENO ŽIVLJENJE 15. oktobra jugoslovansko-nemški film VINETOU Radovljica 10. oktobra češki film ŠVEJK V RUSIJI ob 20. uri 10. oktobra italijanski barvni CS film DAVID IN GOLI-JAT ob 18. uri 11. oktobra češki film ŠVEJK V RUSIJI ob 18. uri 11. oktobra mehiški film ^NEVIHTA NAD MEHIKO ob 16. in 20. uri 11. oktobra italijanski barvni CS film DAVID IN GOLI-JAT ob 10. uri dopoldne matineja 13. oktobra angleški film NUJNI POZIV ob 20. uri 14. oktobra angleški film NUJNI POZIV ob 18. in 20. uri 15. oktobra italijanski barvni CS film TROJANSKA VOJNA ob 20. uri 16. oktobra češki film TAR-ZANOVA SMRT ob 20. uri o srečnem stroju Nekoč je živel tovarnar, lam daleč za devetimi carinami, kjer podjetje skrahira, če ima izgubo in kjer vodilni uslužbenci odletijo s položaja, če streljajo kozle v službi. (No, to je pa zares pravljica, bodo vzdihnil! naši ljudje, ko bodo prežvečili tale stavek!) In neko noč so v tovarni tega tovarnarja izdelali tri stroje. Pravljica ne pove, čemu so služili, toda sodeč po tem, da so jih vse tri prodali v Jugoslavijo, so morali biti ali stroji za kovanje fraz ali dvigala za dviganje standarda. Mogoče so bili navsezadnje celo čisto navadni stroji, kdo ve, če ne, kajti pripovedka, kot že rečeno, o tem prav tako diskretno molči, kakot molčijo na vsa premnoga vprašanja in obtožbe modri očetje projekta za sanacijo blejske mla . .., pardon, blejskega jezera. Stroji so torej stali vs! no- vi in bleščali v skladišču in čakali, da jih odpremijo na vlak. Nikogar ni bilo blizu, Ie nočni čuvaj je zdel za vrati in vlekel dreto in to priliko so izrabile vile sojenice za svoj prihod. Da, prav ste slišali, tudi stroji so de ležni prerokovanja teh prav ljičnih bitij, ki pa so seveda malce drugačna na pogled kot tiste sojenice, ki so se včasih prikradle v naše kmečke izbe, zdaj pa se zvečine smukajo mimo de žurnih sester jeseniške in kranjske porodnišnice, če hočejo v redu opraviti svoj posel z novorojenčki. Jaz jih še nisem videl, niti na tele viziji ne, čeprav vidiš na naši televiziji vsa čuda včasih še kak dober program, toda trije stroji so jih videli in so otrpnili v pričakovanju prerokbe. Kaj so vile sojenice tvezile prvima strojema, nas ne zanima, ker sta bila na men je Motiv iz Poljanske doline na nekam na Štajersko, saj tudi gorenjskih funkcionarjev ne zanima, kako drugod strežejo šolstvu, kajti potem bi Uh, pa ta elektrika! Kdo bi si mislil, da nam največ preglavic povzroča tale. elektrika, enkrat je ni — drugikrat je, enkrat je prešvoh, drugikrat premočna, kadar jo je dosti, jo izvažamo, ob pomanjkanju jo uvažamo, jo dražimo, kakor nas je volja, skratka, človeka strese že, če sliši samo besedo — elektrika, do Visoke napetosti pride ko stopiš v Kratek stik z inkasantom koncem meseca, ko ti volte in vate spremeni v dinarje. Zadnje čase vse jamra, da je premalo elektrike al' je to kaj čudnega vas vprašam? V vseh letnih časih gori cestna razsvetljava v jutranjem, popoldanskem času kljub zadostni sončni svetlobi, vse izložbe od velikih do malih so razsvetljene v nočnih urah z najmočnejšimi raznovrstnimi žarnicami, ne vem za- kaj?, mogoče zato, da tu in tam lahko vidimo v izložbi še lanskoletnega dedka mraza ali pa celo napis »živel 1. maj!« Da nam primanjkuje toka je razvidno že samo iz rednih televizijskih oddaj, kjer so redne dnevne okvare na relejnih televizijskih postajah zamenjale redno. Pomanjkanje struje. Zato več ali manj časopisna in radijska opozorila opozarjajo zadnje čase potrošnika na čim večje varčevanje toka. Temu klicu so se odzvali več ali manj vsi potrošniki, in da bi vsled tega zmanjšali na svojih domačih števcih število kilovatnih ur, se električno brijejo, kuhajo kavo v podjetjih, ravno tako nočni čuvaj na svoji službeni dolžnosti s pridoma uporablja ceneni gospodinjski tok. Bolj ko pomanjkanje toka pa je presenetila potrošnika ponovna podražitev toka in to zopet zaradi finančnega primanjkljaja. Vsakdo se še iz šolskih časov spominja, da plus in minus da električni tok. Iz časopisnih poročil pa je razvidno, da so naši elek-tro strokovnjaki proizvajali za čudo tok brez plusa in tako je nastal samo minus, katerega bo na srečo zopet poravnal — potrošnik. Podražitev toka je prizadela predvsem vse tiste, kateri so v našem socializmu prišli do takozvanih švedskih kuhinj. To je kuhinja, kjer je vse o3 električnega štedilnika, boj-lerja, hladilnika, sesalca, mikserja in zobotrebca na elektriko in bodo radi podražitve toka slej ko prej opustili to kuhinjo in prešli na jugoslovansko, kjer igra glavno vlogo »raufnk«, premog in drva«. že v?deli, da so na Koprskem letos Olimpiada v Tokiu SREDA — 14. oktobra RTV Ljubljana 16.00 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu — RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana 17.40 Film za otroke — RTV Beograd 18.00 Slike sveta — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 Magnetoskop. posnetek olimpiade v Tokiu, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnovDJk, 2030 Lirika — RTV Ljubljana 20.40 Deset zadetkov, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 TV akcija, 21.45 Kulturna oddaja, 22.15 TV obzornik,-22.30 Koncert v studiu, ali 22.30 Olimpiada v Tokiu ČETRTEK — 15. oktobra RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd ,11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 15.30 Magnetoskopski. posnetek olimpiade v Tokiu, 16.40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina-na TV — RTV Zagreb 17.40 Mendov spored — RTV Ljubljana 1825 Napoved in TV obzornik, 18.45 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu — RTV Zagreb 19.45 Propagandna oddaja — JTV 20.00 TV dnevnik — RTV Beograd: 2030 Narodna glasba — RTV Za?.- 23.40 Glasbeni 21.20 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 21.25 Satira, 21.40 Rezerviran čas, 2133 Koncert v studiu, 22.05 TV -obzornik, 22.45 Olimpiada v Tokiu PETEK — 16. oktobra RTV Ljubljana 16.10 Magnetoskopski posnetek olimpiade v Tokiu — RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine, 17.40 TV v šoli, 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje — RTV Ljubljana 1825 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Rdeči signal, 19.15 Narodna glasba — RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja — JTV 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 20.35 Magnetoskopski posnetek olimpiade \ Tokki 2220 T V obzornik, 2230 Olimpiada v Tokiu