Savinjski vestnik
CELJE, 19. ianuaria 1952
"Glasilo osvobodilne fronte mesta celja. okrajev cei^a-okolicejn_SoStanja3
LETO V., ŠTEV. 3 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik
Teme Maslo. Naslov uredništva: Celje, Tito*
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75. polletna 150.
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
Pa šolah zaključiti prvo polletje
Po naših šolah so 15. januarja za-
ključili prvo polletje tekočega šolskega
leta. Učitelji in profesorji so ocenili
delo, napredek in znanje učencev in di-
jakov ter o doseženih uspehih obve-
stili učence in starše. Spričevala so po-
vzročila doma veselje in žalost in temu
primerno so bili učenci in dijaki deležni
pohvale in graje. Zaključek polletja z
razdelitvijo spričeval je dogodek, ki
razgiba tudi dom, družine, starše. To-
krat se starši zopet bolj živo spominja-
jo in se pozanimajo za svoje otroke, ta
njihovo napredovanje v šoli in za šolo
s šolskimi dogajanji sploh. V družinah
povzročijo spričevala razgovor in raz-
pravo o šoli, o uspehih in zlasti še o
neuspehih otrok in stopi vsaj za kak
dan doma ob vseh drugih skrbeh, po-
slih in zanimanjih tudi šola v ospredje.
Tako je vsaj tam, jer je staršem ko-
ličkaj mar šolsko izobraževanje in
vzgoja njihovih otrok.
Z učnimi uspehi, zlasti pa še z zna-
njem naše učeče se mladine v celoti
ne moremo in tudi ne smemo biti za-
dovoljni ne le da je odstotek nezado-
stnih ocen tudi v tem polletju visok,
bolj zaskrbljuje šolnike povprečno niz-
ka raven znanja dijakov. Zaradi tega
bo treba stremeti po zboljšanju in dvi-
gu stvarnega znanja učencev in dija-
kov in tako tudi uspehov, izkazanih v
obliki ocen v spričevalih.
Stremljenje po dviganju znanja in
zboljšanju učnih in vzgojnih uspehov
pa ni le zadeva in naloga učiteljskih
in profesorskih zborov, temveč prav
tako tudi staršev in nas vseh, to je
družbe sploh. Vsi bi radi in vsem nam
je v interesu, da bo tudi naša mladina
čim več znala in bo čim bolje vzgojena,
da bo kos nalogam, ki jo čakajo v bo-
dočnosti, ko bo prevzemala odgovor-
nost za nadaljnjo graditev države in
v svoje roke tudi sredstva za to iz rok
starejšega pokolenja.
Kakor ljubijo starši svoje otroke, ki
so njihovo veselje in jim žele najboljšo
življenjsko pot kot dobrim članom
družbe ob poštenem delu in kruhu, ta-
ko imajo radi tudi vzgojitelji zaupano
jim mladino in jo pripravljajo na to
pot z ljubeznijo in čutom odgovornosti.
Enaki so tedaj cilji, ki jih zasledujejo
starši in poklicni vzgojitelji in enaki so
tvdi čustveni odnosi obojih do otrok —
gojencev. To je pa tista stična točka;
kjer se bodo znašli vedno starši in šol-
niki pri važnem in odgovornem delu
vzgajanja mladega radu. Kot najbolj
in neposredno prizadeti pri učno-vzgoj-
nem procesu si morajo ti med seboj
pomagati. Da bo medsebojna pomoč
čim bolj učinkovita, se morata šola in
dom tesno povezati, se med seboj po-
svetovati in podpirati.
Tako povezanje šole s starši se vrši
lahko z neposrednim stikom učiteljev
s starši na domu in po roditeljskih se-
stankih. V tem pogledu so ponekod do-
segli razveseljive uspehe. Drugod pa
v tem oziru niso storile dovolj šole sa-
me, še manj pa tisti starši, ki kažejo
za šolanje svojih otrok premalo ali pa
nič zanimanja.
Kar tiče neposredno, čisto določeno
nalogo staršev, pri pomoči šoli v po-
gledu zboljšanja učnih in vzgojnih
uspehov, morajo le-ti skrbeti, da se
bodo njihovi otroci več učili in lepše
obnašali.
V pogledu učenja, študiranja učen-
cev in dijakov je značilna splošna ugo-
tovitev šolnikov, da se učenci premalo
uče, zlasti še doma. Učenci in dijaki se
morajo učiti doma mnogo več in veliko
bolj vestno pa marljivo, pokazati mo-
rajo pri tem več prizadevnosti in tudi
resne odgovornosti sami do sebe, do
učenja in do šole. Ko bo učenje res
prva in najvažnejša naloga slehernega
učenca, ko jih bodo starši doma k tetnu
navajali, jih nadzirali in jim dajali
manj potuhe, bodo njihovi otroci več
znali in dosezali boljše uspehe.
Naša šolska mladina ni neoporečna
tudi v vedenju. Mnogo je prigovorov
v tem pogledu tako s struni šolnikov,
kakor s strani staršev in javnosti sj3loh.
Starši kaj radi pravijo: njega dni'^pa
nismo bili tako poredni, kakor so otroci
danes; šibo bi morali imeti v šoli. Ni
^es, da bi bila šiba najboljše vzgojno
sredstvo, res pa je, da bosta morala
šola in dom posvečati več pažnje vzgoji
in vedenju šolske mladine in se pri
tem posluževati ustreznih sredstev. Ve-
čino dneva prebije otrok vendarle do-
ma in ima nanj v pogledu moralnega
zadržanja in lepega vedenja odločilen
vpliv domača vzgoja. Naša mladina mo-
fa očitovati lepše in kulturnejše ob-
našanje, zato je velika naloga doma pa
šole in družbenih ustanov in organiza-
cij, da jo k temu vzgajajo.
Tako v pogledu učenja kakor v po-
Oledu vsestransko pravilne vzgoje so
mladino ogromnega pomena mla-
dinske organizacije. Tvdi tu je vza-
jemna naloga šole in doma in družbe-
nih, organizacij, da mladini ustvarjajo
pogoje za vključevanje in izživljanje
v mladinskih organizacijah. Predvsem
morajo zopet starši pokazati več razu-
mevanja in smisla za mladinske or-
ganizacije.
Sedaj ob polletju, ko je zadeva šol-
skih uspehov ali neuspehov naših otrok
stopila pred nas nekoliko ostreje, ko se
starši morda le živeje spomnijo šole,
je primeren čas, da o vsem tem raz-
mišljamo. Se bolj plodno pa bo, ako
ob tej priložnosti storimo pri sebi sklep,
da se bomo v večji meri zanimali za
učenje in vedenje otrok in v tem oziru
tesneje sodelovali s šolo in mladinsko
organizacijo.
Delavci /0 Celja in okolice
SO razpravljali o družbenem planu
Preteklo soboto popoldne so se zbrali
v dvorani Okrajnega sindikalnega sveta
v Celju predstavniki vseh delovnih ko-
lektivov iz Celja in okolice, da se po-
menijo o družbenem planu za 1. 1952.
Zastopani so bili vodilni člani upravnih
odborov in delavskih svetov, vodilni
sindikalni in partijski voditelji, kakor
tudi vodilni uslužbenci podjetij. Dvo-
rana je bila nabito polna do zadnjega
kotička. To je dokaz, da se naši delavci
dobro zavedajo, da bodo z novimi go-
spodarskimi zakoni postali dejansko go-
spodarji tovarn, ter da bo od njih od-
visen uspeh podjetja, od tega pa tudi
dohodek vsakega delavca.
Razpravo, ki je trajala dobre tri ure,
je vodil finančni minister LRS tov. Zo-
ran Polič, ki je tudi odgovarjal na
razna vprašanja.
OBJAVLJAMO NEKATERE MISLI
TOV. ZORANA POLICA
Uvodoma je tov. Polič povdaril tri
osnovne naloge, katere bomo z družbe-
nim planom dosegli. Te so: Utrditi našo
samostojnost in neodvistnost, ki je
osnovni pogoj za izgradnjo socializma.
Druga naloga je osamosvojiti našo in-
dustrijo ter s tem doseči aktivno pla-
čilno bilanco z inozemstvom, tako da
bomo v inozemstvo izvažali več kot pa
od njega sprejemali, kar bo tudi okre-
pilo našo gospodarsko neodvisnost
Tretja naloga je, dvigniti življenjski
standart delovnega človeka, kar je
namen socializma.
Namen družbenega plana je, da te
naloge ustvari. Zato moramo letos do-
seči tak narodni dohodek, da bomo iz-
vršili družbeni plan. Poleg tega mora-
mo utrjevati našo vojsko kot čuvarja
naše svobode in dovršiti gradbena in
montažna dela, predvidena v petlet-
nem planu. Izenačiti moramo zunanjo
trgovinsko bilanco, da odpravimo go-
spodarsko odvisnost, kar pa ne po-
meni, da se bomo s tem izolirali od
ostalega svobodnega sveta, temveč bo-
mo z njim še nadalje gospodarsko po-
vezani.
Namen družbenega plana je nadalje,
doseči večje količine domačih surovin
za našo industrijo, dvigniti življenjski
standart in izboljšati delovne pogoje.
Zato je sedaj najvažnejša vloga delav-
skih svetov in upravnih odborov v tem,
da nenehno razpravljajo z delavci o
družbenem planu v svojem podjetju
in stavijo svoje pripombe čim prej, da
bi družbeni plan za 1. 1952 bil čimprej
sprejet. Delavci se morajo pomeniti,
kako še bolj izboljšati način proizvod-
nje, na kakšen način doseči še večje
uspehe, kako priti do surovin, kako
znižati stroške, kako izboljšati delo itd.
Nikakor pa ne bi bilo prav, če bi
nekje hoteli znižati številke predvidene
v družbenem planu. To bi pomenilo,
zmanjšati naši armadi udarno silo, zni-
žati življenjski standart ali pa neizpol-
niti nalog predvidenih v petlenem pla-
nu. Sedaj je čas, da se dalevci o tem
temeljito pomenijo in stavijo svoje prir
pombe, da bi lahko popravili še tisto,
kar je morda nepravilno.
Nadalje je minister Polič povedal, da
je v Sloveniji predvidena višja stopnja
akomulacije v vseh panogah proizvod-
nje kot v drugih republikah. Kajti do-
biti jo je treba tam, kjer obstoja, kjer
je višja industralizacija in večja sto-
rilnost dela in to je v Sloveniji. Toda
ne bo dolgo, ko bo Bosna dosegla višjo
akomulacijo kot naša republika. In ta-
krat bomo mi dajali nižjo akomulacijo,
ker bo dala Bosna višjo. To pa ne po-
meni, da bo slovenski delavec pri plači
prizadet, ker nikjer ne bo nižji plačilni
fond kot je bil lansko leto. V kolikor
bo pa podjetje ustvarilo višjo akomu-
lacijo, toliko višji bo tudi plačilni fond,
kar pomeni, da z višjo storilnostjo dela
bomo dosegli tudi višjo kvoto plač.
Nato je tov. Polič omenil, da more-
bitno izgubo, katera bi nastala brez
krivde podjetja, ki izdeluje neobhodno
potrebne predmete, bo nadoknadila
skupnost. Lokalna podjetja, z nižjim
organskim sestavom ne bodo mogla
konkurirati s podjetji višjega organ-
skega sestava, ker bodo njihovi izdelki
dražji. Zato bodo morala preusmeriti
proizvodnjo na predmete, ki jih repu-
bliška industrija ne izdeluje, so pa po-
trošnikom potrebni. Za podjetja, kjer
bo nastala izguba po lastni krivdi, ne
bo rešitve.
Da ne bo blago predrago, bo skrbel
nov sistem v bančnem poslovanju. Pod-
jetje bo vlagalo višek dela izražen v
dinarjih na svoj poseben račun, s ka-
terim ne bo svobodno razpolagalo, ra-
zen s fondom plač. Toda, če se bo v
podjetju pojavila tendenca, da bi na ra-|
čun visokih cen hoteli doseči višjo ako-*,
mulacijo in s tem višji plačilni fond;
se bo zgodilo sledeče: Ker so visoke!
cene, potrošnik ne more plačati, blago
ostane v skladišču, banka ne bo hotela
izplačati plač, ker ni bilo akomulacije
in podjetje bo prisiljeno znižati cene,
da bi blago prodalo in s tem doseglo
akomulacijo ter izplačilo plač.
Na kraju je tov. Polič povdaril, da
družbeni plan nalaga veliko odgovor-
nost delovnemu kolektivu, delavskim
svetom, zlasti pa članom Partije, da
stoje v ospredju in pravilno tolmačijo
nove ukrepe, da se bore proti nega-
tivnim pojavom, kajti naši sovražniki
tudi tu skušajo prvi tolmačiti te nove
ukrepe, seveda, kot vedno, v negativ-
nem smislu.
Nato so navzoči postavljali vpraša-
nja, na katera je tov. Polič odgovarjal.
Bilo je govora, kdo bo določal pod-
jetjem akomulacijo, o spremembah pre-
voznih tarif, po katerih bodo prevozi
različno diferencirani, o akomulaciji pri
gradbenih podjetjih, o r^troških dokla-
dah, o varjabilnosti plač itd.
Razprava je bila pomanjkljiva v to-
liko, ker so navzoči postavljali manj
važna vprašanja, ki zadevajo življenj-
ski standart, namesto da bi se poglo-
bili v bistvo družbenega plana, ki nam
bo višji življenjski standard šele omo-
gogil. _ ..... .....
Celjski grad pozimi
Foto Pelikan
„01epševalnO društvo"
najmočnejše
orodje ljudskega
odbora
pri urejevanju mesta in pospeševanju turizma
Glas, da bo v Celju ustanovljeno »Olep-j
Sevalno društvo«, je vzbudil živo zanimanje
ne samo med tistimi, ki so že pred drugo;
svetovno vojno ali pa še prej uspešno delo-
vali v Olepševalnih ali Turističnih društvih,
temveč tudi med vsemi tistimi, ki jirn^ je-^
lepota našega mesta, njegov videz količkajj
pri srcu. »Olepševalno društvo« ima brezi
dvoma v Celju svojo tradicijo.- Starejši vete-i
rani pripovedujejo, da je »Olepševalno dru-^
štvo« obstojalo že pred prvo svetovno vojno,]
v razdobju do druge svetovne vojne pa jei
delovalo »Olepševalno in tujsko-prometno;
društvo«, ki je s svojimi predlogi in aktiv-:
nim delovanjem v mnogočem pripomoglo, da!
ima mesto dokaj dostojno lice. Društvo jej
dobilo razmah predvsem po letu 1936, ko je
bilo Celje proglašeno za turistični kraj v
ožjem smislu zaradi svojih posebnih zgodo-
vinskih znamenitosti in zaradi svojih pri-
stični program za dobo petih let, ki pa v j
rodnih lepot. Društvo si je zadalo svoj turi-|
največji meri ni mogel biti izvršen spričo^
šibke podpore krajevnih oblasti. Dobršen deL|
teh nalog stoji še danes pred društvom, da^
jih izpolni in brez dvoma lahko pričakuj«;mo1
od ljudske oblasti, da bo težnje tega ple-
menitega društva podprlo. j
Po osvoboditvi je delo društva zamrlo in\
mnogi so mislili, da je delo društva postalo j
nepotrebno, češ da bodo njegove naloge pre-
vzeli organi krajevne oblasti. Danes pa, ko'
posameznik prevzema po svojih družbenih
organizacijah pomembne naloge na vseh;
področjih javnega življenja, je toliko boli?
potrebno društv«, Id bo z ljubeznijo ure je-!
valo svoj kraj, ne samo zato. da ustvari sebi
prijetno bivanje, ampak tudi zato, da nudi,
obiskovalcu in gostu najboljši vtis in udob-,
nost.
Kdo je lahko član »Olepševalnega društva«?'
Na to vprašanje je dala odgovor razprava o'
organizaciji in delu ljudskih odborov, kjer«
je rečeno: »Vsi tisti, ki čutijo ljubezen do;
svojega kraja, vsi tisti, ki jim je do gnapred-^
ka in blaginje njihovega kraja. Vsakdo, ki'
hoče delati na to, da bo kraj njegovega bi-
vališča v vsakem pogledu napredoval, da bo
napravil na turiste najboljši vtis in da mu bo
nudil vse pogoje za prijetno bivanje.« Raz-
prava o delu ljudskih odborov je v grobem
tudi pokazala vsebino dela društva. »Nego-
valo bo pota in stezice, urejevalo bo nasade
in sprehajališča, urejevalo bo razgledne toč-
ke, postavljalo klopice, skrbelo za napisne
deske in markacije; skrbno bo vzdrževalo in
čuvalo prirodne znamenitosti, kulturne spo-
menike in zlasti tudi spomenike NOB; po-
skrbelo bo za izvedbo glasbenih, gledaliških,
folklornih, športnih in drugih prireditev, skr-
belo bo za kopališča, čolnarne in podobno,
organiziralo bo dobro turistično-informacij-
sko službo itd.« Poleg tega ima društvo še
pomembne naloge pri raznih gradnjah ter
ostali komunalni dejavnosti kakor tudi v
gostinstvu. Aktivnost »Olepševalnega dru-
štva« je toliko bolj važna spričo predstoječe
velike proslave 500-letnice ustanovitve mesta
Celja, ki naj pokaže bližnji in daljni okolici,
da je ob poltisočletju svojega obstoja »Celje
belo in veselo«.
Osnutek pravil »Olepševalnega društva« v
Celju predvideva delovanje sledečih odsekov:
gradbenega, gospodarskega, propagandnega,
kulturno-prosvetnega, zgodovinsko-umetni-
škega ter higiensko-zdravstvenega. Odseke
bodo vodili člani ožjega enajstčlanskega od-
bora, dočim bo v širšem odboru še 19 članov.
Iniciativni odbor društva sklicuje
USTANOVNI OBČNI ZBOB
za 24. januar t. 1. ob 19. uri
V VRTNI DVORANI HOTELA »EVROPA«
in vabi predstavnike vseh delovnih kolektivov
ter vse posameznike, ki so pripravljeni po
svojih močeh prispevati k večjemu razmahu
društva, da se istega udeleže. B. G.
Odmera dohodnine kmelkim gospodarstvom
je končana
Ob naporih za stabilizacijo našega
gospodarstva igra tudi davčna odmera
važno vlogo, saj lahko s pomočjo davka
reguliramo v precejšnji meri blagovno
denarne odnose, na drugi strani pa pre-
prečujemo špekulacije in bogatenje
močnejših kmetov.
Da bi odmera dohodnine potekala
pravilno je Okrajna davčna komisija,
predno je pristopila k sami odmeri, te-
meljito proučila navodila Ministrstva
za finance LRS. Krajevne davčne ko-
misije, katere so imenovali KLO, so bile
povprečno dobrega socialnega sestava,
le nekateri KLO so pri imenovanju ko-
misij napravili napako v tem, da so v
komisijo imenovali pretežno gospodar-
sko močne kmete kot n. pr. Zagorje in
Ponikva pri Grobelnem.
Pri odmeri v prejšnjih letih so bilej
napake tudi v tem, da ni bilo v samem'
okraju med posameznimi krajevnimi^
ljudskimi odbori ustanovljeno pravilno!
sorazmerje. Da bi se te napake pri le-!
tošnji odmeri ne ponovile je okrajna^
davčna komisija klicala na okraj poj
10 davčnih komisij dnevno, katere so"
na ta način ob primerjavi druga z dru-j
go lahko dosegle vsaj povprečno soraz-j
merje. ;
Večina krajevni davčnih komisij je'
pravilno razumela svojo nalogo in od-j
merila dohodnino po dejanskih dohod-'
kih, ki so jih posamezniki irrieli v letu'
1951, upoštevajoč pri tem da so se v-
letu 1951 sprostile obvezne oddaje in'
da so kmečki producenti prodajali svo-j
je pridelke po cenah, ki so se prostoj
formirale na trgu. Le nekatere davčnej
komisije te svoje naloge niso hotele
pravilno razumeti ter so se pri tem
posluževale vseh mogočih izgovorov o.
prevelikih davkih, slabi letini itd. Taka;
davčna komisija je bila med drugimi
tudi na Vranskem na čelu s predsed-j
nikom KLO tov. Jurhar Francom, kij
je kot predsednik KLO poskrbel pred-;
vsem za to, da so njemu odmerili so-|
razmerno prenizko odmero, o čemur;
bodo sigurno dali davkoplačevalci iz;
Vranskega svoj glas. Krajevna davčna'
komisija iz Braslovč je romala v Ljub-]
Ijano po navodila in po večkratnem
zasedanju v Celju z muko izvršila svo-:
jo dolžnost. Slabo je odmerila dohodke'
tudi davčna komisija iz Ponikve prii
Grobelnem, ki je razmeroma bolj obre-
menila višinske kot nižinske predele;
tega KLO, pri tem pa seveda tudi ni
pozabila na sebe in si odmerila davčnoj
osnovo tako, da je bil plenum KLO;
prisiljen članom komisije davčno os-i
novo primerno zvišati. Člani davčne'
komisije v Zagorju so hoteli svoja bre-i
mena preložiti na druge predvsem na'
gospodarsko šibkejše. Krajevna davčna;
komisija v Gomilskem je bila mnenja,j
da mora biti sorazmerno nižje obre-^
men j ena kot Trnava, čeprav so §^o-\
nomski pogoji v tem KLO slabši kot-
na Gomilskem. \
Pravilno in dobro so odmerile do-,
hodke dovčne komisije v Petrovčah,!
Dramljah, Sv. Pavlu, Stranicah, Sv.
Rupertu, Sv. Jederti in še nekatere.
Ko so komisije končale z odmero, se
je odmera obravnavala še na plenu-
mih KLO, kateri so dali lahko pri-
pombe in izvršili popravke tam, kjer
so komisije napravile napake.
Naloge komisij seveda s tem še niso
končandi, ker bodo morale komisije
skupno s KLO izterjati do konca janu-
arja vso razliko nastalo med akonta-
cijami in dokončno odmero. Krajevni
ljudski odbori naj takoj opozorijo dav-
koplačevalce na pravočasno plačilo, ker
v nasprotnem primeru bodo vsi stroški
izterjave padli v breme davkoplačeval-
cev. Stroški prisilne izterjave so pa
letos veliko višji kot so bili prejšnje
leto.
Letna skupščina
MO Ljudske prosmte v Celju
Dne 11. januarja t. 1. zvečer so se
zbrali v dvorani Sindikalnega doma de-
lavci na polju prosvete v Celju, da po-
lože račun o dosedanjem delu in si za-
črtajo naloge za bodočnost. Poleg za-
stopnikov oblasti in množičnih organi-
zacij se je zbralo blizu 80 delegatov
celjskih prosvetnih društev. Po ureditvi
uvodnih formalnosti je bilo prebrano
poročilo zaradi bolezni odsotnega pred-
sednika tov. tov. Antona Aškerca, na-
kar je tov. tajnica Marica Frecetova
podala obširno tajniško poročilo iz ka-!
terega je bila več ali manj razvidno de-'
lovanje posameznih kulturno-prosvet-'
nih organizacij v Celju in njih uspehi.
Po blagajniškem poročilu in odobreni
razrešnici upravnemu odboru se je raz-
vila glaboka, stvarna in plodna disku-
sija. Navzoči delegati MKUD-ov s celj-
skih srednjih šol so poročali o usp)ehih
in neuspehih svojega dela in želi ob
svojih izvajanjih veliko pozornost. Zbor
delegatov je bil soglasno mnenja, da bo
treba vključiti v bodoče v prosvetno
delo predvsem našo mladino, v prvi
vrsti še delavsko mladino, ki nima to-
like možnosti izobraževanja kot naši
srednješolci. Razgovor se je sukal na-
dalje o organizacijskem poslovanju
društvenih odborov, o ureditvi prosto-
rov za lutkovno gledališče, o problemu,
kako dvigniti zanimanje za gledališče
pri naših delovnih ljudeh, o objavah
člankov o prosveti v Savinjskem vest-
niku; delegati so živo posegli v pro-
blematiko filma: če že ni mogoče pred-
vajati več idejno progresivnih ali vsaj
vsebinsko kvalitetnih filmov, bi bilo
treba poskrbeti vsaj za progresivno
analizo takih filmov; v športnih in fiz-
kulturnih organizacijah je potrebna in
nujna večja kulturna dejavnost kot je
danes ali pa je sploh ni. Izboljšajo naj
se pomoč in sodelovanje s podeželskimi
kulturno-umetniškimi društvi v okraju
Celje-okolica ter kulturnima društvoma
v Gaberju in Medlogu.
Po izvršenih volitvah je spregovoril
še tov. Boris Mišja iz Ljubljane, ki je
pozdravil skupščino v imenu lO Ljud-
ske prosvete Slovenije in podal svoje
poglede glede na poročila in razpravo.
Po sprejemu sklepov in resolucije Iz-
vršnemu odboru LPS v Ljubljani je
delovni predsednik tov. Fr. Blagotin-
šek zaključil pozno v noč dobro uspeli
zbor. A. P.
Zahai ni bilo novoletne
jelke za vojne invalide
Oprajni odbor Zveze vojaških vojnih inva-
lidov v Celju je nameraval napraviti v le-
tošnjem letu novoletno jelko, za vojne in-
valide, vdove in vojne sirote. Namen je bil,
da bi bila v Celju novoletna jelka sknnaj
za vse štiri rajonske odbore Celja, v okolici
pa bi priredili novoletno jelko posamezni
Krajevni odbori Zveze vojaških vojnih inva-
lidov. V to svrho je preskrbel okrajni odbor
ZVVI Iz lastnih, t. J. Invalidskih sredstev
darilne pakete za najpotrebnejše svoje člane
v vrednosti okrog 200.000 din. Ker pa so bila
ta sredstva mnogo prenizka, se je Okrajni
odbor ITVVI obrnil s prošnjami še na razna
večja in manjša gospodarska podjetja in usta-
nove, da bi s svojimi prispevki pripomogli
vojnim invalidom do novoletne jelke, ki je
v Celju in okolici doslej še niso imeli.
Odziv na prošnjo okrajnega odbora ZVVI
pa je bil minimalen, tako da da znašajo
skupni prispevki komaj nekaj nad 40.000 din.
Pri tem so se manjša gospodarska podjetja
izkazala vsekakor mnogo bolje nego velika.
Tovarna emajlirane posode je n. pr. ponu-
dila otroške igračke po 172 kg, ker za kak-
šen drugačen prispevek ni imela nikakih
sredstev.
Ker je bilo potrebno razdeliti prispevke in
darilne pakete tudi na Krajevne odbore f
okolici, so postala sredstva tako nizka, da v
mestu novoletne jelke ni bilo mogoče prire-
diti.
Zaradi tega bodo darilni paketi razdeljeni
v februarju ob priliki letošnjih občnih zbo-
rov in bodo ob tej priliki prirejena za vs&
člane tudi male proslave.
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. januarja 1952
Stev. S
Po svetu...
PERZIJA IZGANJA BRITANSKE
DIPLOMATE
Perzijska vlada je izročila bri-
tanskemu veleposlaništvu v Teha-
ranu noto, v kateri zahteva, da naj
Velika Britanija v desetih dneh
zapre vse svoje konzulate v Per-
ziji.
V noti je rečeno, da so se bri-
tanski diplomatski uslužbenci vme-
šavali v notranje zadeve Perzije.
V Perziji je 6 britanskih konzula-
tov.
V EGIPTU VEDNO HUJŠI INCI-
DENTI
V preteklem tednu se je stanje v
Egiptu še poslabšalo. V borbi pri
Tel el Kebiru je padel en britan-
ski podoficir, dva vojaka p.a sta bi-
la ranjena. Na egiptovski strani je
sodelovalo okoli 100 ljudi, oboro-
ženih s puškami in težkimi stroj-
nicami. Britanci so jih pregnali še-
le, ko so prišle na pomoč tankov-
ske enote. Pri spopadu je padlo 8
Egipčanov, ranjenih je bilo 15, uje-
tih pa 25. Egipčani se strinjajo s
predlogom kralja Saudske Arabije
za posredništvo v britansko-egipt-^
skem sporu.
NA KOREJI NOBENEGA NA-
PREDKA
Pogajanja o premirju na Koreji
so prinesla >razočaranje«, ker se je
pokazalo, da bi Severnokorejci ra-
di mir samo ob pogajanjih, ki
ustrezajo njim ter nalašč zavlaču-
jejo s pogajanji, da bi pridobili
na času.
Na bojišču je sledilo nekaj na-
padov sil združenih narodov in ne-
kaj protinapadov »severnih«, ven-
dar se frontna črta ni premaknila.
Na vsef fronti sneži, temperatura
je v nekaterih krajih že dosegla
12'' pod ničlo. Poveljnik osme ar-
made, general Van Fleet je izjavil,
da Severni Korejci in -Kitijci zbi-
rajo svoje čeite v bližini fronte,
vendar je poudaril, da bo vsak po-
skus ofenzive doživel neuspeh.
NOV BOLGARSKI ZLOČIN
Ministrstvo za zunanje zadeve
FLRJ je izročilo bolgarskemu vele-
poslaništvu v Beogradu noto, v ka-
teri protestira proti insceniranemu
tajnemu procesu, ki je bil konec
leta pred okrožnim sodiščem v
Plovdivu. Na tem procesu sta bila
po nedolžnem obsojena na smrtno
kazen dva jugoslovanska državlja-
na, dočim so bili ostali obsojeni na
zaporne kazni od 10 do 20 let. No-
ta poudarja, da naj bolgarska vla-
da prepreči izvršitev smrtnih sodb
in omogoči stik našemu veleposla-
ništvu v Sofiji z obsojenimi Jugo-
slovani.
»ČISTKA« V VRHOVIH ČEHO-
SLOVAŠKE ARMADE
Na Čehoslovaškem so zaprli pri-
jatelje bivšega generalnega tajnika
KPČ Slanskega in namestnika če-
hoslovaškega obrambnega^ ministra
divizijskega generala Hruško. Hru-
ška je bil eden dd organizatorjev
februarske vstaje leta 1948, ter edi-
na vojaška oseba, ki je v njem so-
delovala in je bila do danes še na
svobodi.
TRUMANOVA POSLANICA AME-
RIŠKEMU KONGRESU
Predsednik ZDA Harry Truman
je v poslanici Kongresa poudaril,
da bodo ZDA še v naprej nudile
Evropi učinkovito vojaško in gospo-
darsko pomoč. Prepričan je, da^ se
bodo v letu 1952 uresničili načrti
za ustanovitev enotne Evroipe in da
se bodo ZDA na ta način rešile ve-
likega dela svojih obveznosti glede
pomoči Evropi. Povečalo se bo tudi
številčno stanje ameriških oborože-
nih sil, ki štejejo danes 3,5 milijo-
nov vojakov.
ZDA PONOVNO ZAHTEVAJO OD
SZ MED VOJNO POSOJENE
LADJE
Ameriška vlada je od Sovjetske
zveze ponovno zahtevala, naj ji vr-
ne 670 ladij, ki so jih ZDA med
drugo svetovno vojno začasno pre-
pustile sovjetski vladi. V noti je
rečeno, da v slučaju če SZ ladij ne
vrne, bo izreklo o sporu zadnjo be-
sedo Mednarodno sodišče.
POTREBEN   MOST   SE   »POSLAVLJA«
Na republiški cesti Žalec—Zabukovca, je
nekdanji most postal prava prometna ovira.
Most je bil že od nekdaj lesen in je sinili
za cestni in železniški promet. Med vojno je
bil dvakrat požgan, a Nemci so ga znova po-
stavili. Leta 1946 je rudnik Zabnkovca do-
gradil betonski most za svojo ozkotirno že-
leznico in je bil zgrajen samo za te svrhe.
Lesenega pa je glodal čas in končno ga je
narasla Savinja tako »zdelala«, da ni več
uporaben za promet. Most za cesto je. nujno
potreben okoličanom in rudniku, ki sedaj 8
svojimi kamioni dela 8 km dolgo pot do po-
staje. Doslej je marsikdo peljal kar po že-
lezniškem mostu, kar pa ni nič manj nevar-
no bot prehod preko Savinje, saj sta zaradi
tega že dva kmeta s konji vred utonila.
Kakor se je izvedelo, bodo z gradnjo mo-
sta začeli letos. Prizadeto prebivalstvo je
jr^ravlje^ nmiiti y— pomoč.
Ce mačku stopiš na rep, zacvili
Pred tremi tedni je Radio Ljubljana
poročal o delu in uspehih naših de-
lovnih zadrug. Omenjal je dobre in
tudi slabe zadruge. Med slabimi je
omenil tudi KDZ Planino in osebno
tudi predsednika te zadruge tov. Do-
brška Ivana. Na ta račun je še danes
veliko različnih komentarjev, a na Pla-
nini sami je dvignilo veliko prahu, če-
prav se nahajamo v zimskem času. Tov.
Dobršek je znan po celem Kozjanskem
že zaradi zaslug iz narodnoosvobodilne
borbe, pa tudi po vojni si je znal ta
dober sloves obdržati, saj ima na Pla-
nini skoraj vse položaje v rokah. Pod
njegovim očetovskim varuštvom in po
njegovi zamisli se razvija Planina. Po-
sebno pa mu je neprijetno, če se kdo
od višjih forumov vmešava v njegove
posle. Planinčani ga zelo cenijo, po-
sebno njegovo taktiko v tem kralje-
vanju, če si že pomagaš sam, dovoli to
tudi drugim. Na ta način je nastalo na
Planini nekako sožitje, medsebojno ra-
zumevanje, pravi »anarhistični raj«.
Vendar pa jim njihova delovna za-
druga dela velike preglavice, tako da
je med najslabšimi v okraju. Samo ime
KDZ je za današnje čase zelo cenjena
firma, pa so zadružniki znali to tudi
dobro izkoristiti. Pod streho KDZ se je
razbohotil privatni sektor, oproščen
davka, obvezne oddaje, a poleg tega
trosi še obratni kredit za plačevanje
delovnih dni.
Na Planini jim drugi zavidajo take
privilegije, posebno pa še tov. Dobr-
šku, za katerega je zadruga molzna
krava, katero drugi krmijo.
O tej zadrugi je bilo že veliko govor-
jenja in vsi poskusi s strani Zadružnega
sklada, da to zadrugo spravi nekako na
boljšo pot, so bili zaman. Med poštenimi
Planinčani je vladalo mišljenje, da
Dobršku ne more nihče do živega, da
lahko dela kar hoče in stori kar je
njemu prav. Gorje tistemu, ki bi se
mu drznil oporekati.
Zadružni sklad v Celju si je zadal
nalogo, da temeljito razčisti stanje na
Planini in dokaže vzroke, zakaj gre
gospodarstvo v tej zadrugi rakovo pot.
Na podlagi uspešnega računa že same
Dobrškove skupine je bilo dokazano,
da je od zadruge samo prejemal, dal pa
zelo malo, le toliko, da se ne more reči
ničesar. Tudi druge skupine se ne mo-
rejo pohvaliti s kakšnim uspehom kljub
temu, da je zemlja v lanskem letu
bila za silo obdelana. Verjetno bo go-
spodarski račun izboljšal gospodarjenje
v tej zadrugi. Ona ima vse pogoje za
razvoj izrazito živinorejske zadruge. 2e
sedanja krmna baza dovoljuje prehrano
preko 200 glav živine, a sedaj jih ima
le nekaj preko 60. Vsi pomisleki, naj
se zadruga razpusti, so popolnoma od-
več, čeprav si to najbolj želi predsed-
nik sam. Ne gre mu v glavo, kako si
Zadružni sklad dovoljuje poseči tako
globoko v analizo samega gospodar-
jenja, v njegove kupčije pod zadružno
firmo ali pa brez nje. Dokazi, da je
zadrugi to prav malo koristilo, pač pa
Dobršku samem so tako očitni, da je
nemogoče iti preko njih. Zaradi tega je
dal Zadružni sklad celo zadevo Okraj-
nemu javnemu tožilstvu. Ko je Dobršek
to izvedel, je završalo ko v panju. Nje-
gova stara in morda že večkrat pre-
izkušena taktika, v obrambi napadaj,
je prišla zopet do izraza.
Uslužbence sklada, kateri so delali
revizijo, je treba diskreditirati. Bistro-
umni predsednik je hitro našel pri-
merne argumente, čeprav dvomljive
vsebine. Enega je enostavno ožigosal
z gestapovcem, drugi pa ravno ne za-
služi tega imena, zanj je bilo potrebno
nekaj izviti iz trte. Poglejmo si samo-
iniciativnost tov. Dobrška:
On je rešil stvar tako, da je obdol-
žil drugega uslužbenca kot pretiranega
ljubitelja žensk in v ta namen razšir-
jal razne izmišljotine. Za Dobrška je
to zadostni argument, da diskreditira
tudi drugega uslužbenca, ki si upa vti-
kati v njegove posle.
Ker pa Planina nima sama radio-ra-
dio oddajne postaje kod Ljubljana, se
je Dobršek tudi tukaj znašel. Po raznih
kanalih, kjer je pomagal tudi njegov
lastni jezik, je razbobnal po celem
okraju, kako gestapovci in ljubitelji
»lepih žensk« hodijo na Planino motiti
pridne zadružnike, da takšni ljudje
enostavno nimajo pravice baviti se s
tako vzvišenimi nalogami.
• Žalostno je pri tem vse to, da Dobr-
šek ne izpolnjuje več tradicij NOB, on
misli še vedno, da je z osvoboditvijo
končana tudi revolucija, da so zadruge
socializmu nepotrebne, posebno za Pla-
nino, kjer se socializem lahko tudi brez
KDZ uresniči. On ne vidi v tej reviziji
poskus, da se v zadrugi nezdrave raz-
mere odpravijo, ampak napad na njega
samega in temu primerno se poskuša
tudi braniti.
Prepričani pa smo, da bo v kratkem
času raziskano, kdo je glavni krivec
za gospodarsko anarhijo v zadrugi in
na Planini.
-at
VAŽNOST IN POMEN
GOSPODINJSKEGA
TEČAJA V GELJU
(Te dni bo pričel novi tečaj)
Malokdo v našem mestu in t bližnji celj-
ski okolici morda ve, da se je pravkar za-
Ijučil v Celju drugi trimesečni gospodinjski
tečaj, ki je ustanova Sveta za kulturo in
prosveto vlade LRS v Ljubljani. Gospodinj-
ski tečaj se je vršil v prostorih Doma Kla-
divarja v Gaberju v treh vzporednih skupi-
nah po 20—25 deklet in žena, ki so večina
od njih požrtvovalno in z razumevanjem obi-
skovale predavanja in praktično delo, ho-
teč izpopolniti svojo izobrazbo.
Znano je, da je bila vzgoja in izobrazba
gospodinj pri nas zelo zanemarjena, saj se
ni zanje dolga leta nihče zanimal, še manj,
da bi jim nudil pri izpopolnjevanju izobraz-
be kako oporo. Naša nova stvarnost hoče
tudi tu zamašiti vrzel. Istočasno, ko nam gre
za to, da dvignemo splošno izobrazbeno ra-
ven našega ljudstva, ko imamo uzakonjeno
osemletno šolsko obveznost in lepo število
strokovnih šol, s katerimi hočemo vzgojiti
nove strokovne kadre, se prirejajo po naši
domovini različni tečaji, ki imajo namen,
na odraslih dopolniti, kar je bilo v njih
splošnem izobraževanju zamujenega. Takšno
nalogo imajo še posebej gospodinjski te-
čaji, katerih namen je, poleg dobre gospo-
dinje vzgojiti tudi dobre bodoče matere.
Učni načrt za ta gospodinjski tečaj po-
udarja predvsem praktično stran, dasi ne
zanemarja na drugi strani tudi teoretične iz-
obrazbe. Gojenke tečaja spoznavajo pri teo-
retičnem pouku gospodinjske osnove; prak-
tično delo v kuhinji, pri katerem se vrste
pri različnih opravilih po določenem redu,
jim dopolnjuje teoretično znanje. Istočasno,
ko polovica skupine kuha oziroma je zapo-
slena pri praktičnem delu v kuhinji, druga
polovica šiva oziroma izpopolnjuje po J stro-
kovnim vodstvom svojo spretnost v šivanju.
Praktična predmeta kuhanje in šivanje nam-
reč poučujeta naši priznani strokovni moči
strokovni učiteljici tov. Vida Bizjak, ki je
tudi upravnica tečaja in tov. Anica Škvarca;
obe lovarišici po1ar;ata vse znanje in trud
v to, da bi se udeleženke tečaja čim več
naučile.
Ker utegne bodoče udeleženke tečaja zani-
mati, v katerem času se pouk vrši, je treba
še to pojasniti. Udeleženke tečaja so delavke
iz naših tovarn, nameščenke ipd. Pouk je
urejen po dogovoru z gojenkami tako, da
lahko le-te nemoteno vrše svojo službo in
jim ni treba zamuditi v službi niti ene ure.
Glede na svoje potrebe in čas se uvrste go-
jenke tudi v določeno skupino, ki ima preda-
vanja ali dopoldne ali popoldne, n. pr. od
16. do 21. ure. Uprava tečaja se vsestransko
ozira na želje gojenk, moralna dolžnost go-
jenk pa je, da tečaj — saj je to tudi v nji-
hovem interesu! — potem tudi pridno po-
sečajo.
Da pridobe gojenke tudi potrebno izobraz-
bo iz naše družbene stvarnosti in o vzgoji
otrok, je prosvetna oblast predpisala še dva
važna predmtta, t. j. družbene vede in pe-
dagogiko. V pravkar zaključenem tečaju so
pokazale udele'enke tečaja za oba predmeta
zares živo zanimanje, kar je dokaz, da sta
potrebna in da spadata na vsak način na
gospodinjski tečaj.
Ob zaključku tečaja so priredile v Dcnu
Kladivarja prav posrečeno knharsko-šivilj-
sko razstavo, ki si jo je marsikatera gospo-
dinja z zadovoljstvom ogledala, pravilno oce-
njujoč napore, požrtvovalnost in vztrajnost
vrlih gojenk in njih učiteljic.
Na zaključnem večeru, ki so se ga ude-
ležili vsi predavatelji in zastopnica mno-
žičnih organizacij tov. Urbančičeva, je spre-
govoril tudi predsednik Sveta za kulturo in
prosveto mesta Celja tov. Aškerc, ki je v
imenu naše ljudske oblasti pohvalil udele-
ženke tečaja in jim dal vse priznanje za njih
pridnost in vestnost.
Nov, t. j. III. gospodinjski tečij v Ce"jii,
ki se bo vršil v prostorih I. osnovne (oko-
liške) šole, bo pričel te dni. Prijave še spre-
jema vodstvo tečaja. A. P.
Naši grobovi v tujini
Tov. Podlinšek Franc nam je prinesel fotografijo, ki predstavlja polaganje vencev na
grobove naših žrtev v Grazu (Avstrija). Tov. Podlinšek je v imenu vaščanov Bočne nesel
v Graz vence, katere je položil na pokopališču kjer je dosti žrtev fašističnega navala na
našo državo. Fašisti prvih žrtev niso pokopali pri nas, temveč so jih prepeljali v Graz.
Poleg  vencev iz Bočne,  so kinčali grobove žrtev tudi venci naših izseljencev v Grazu.
O posestvu na Žovneku
Pravzaprav bi o državnem posestvu j
na Žovneku, zlasti o gospodarskih uspe-
hih povedali lahko mnogo dobrih stva-
ri, če le ne bi bilo nekaterih napak, ki
imajo za razvoj posestva slabe posle-
dice, če se pravočasno ne odpravijo.
Državno posestvo na Zovneku se je
v lanskem letu vidno zboljšalo, kar so
nedavno ugotovili tudi strokovnjaki,
ki so poznali posestvo tudi prejšnja
leta. Nabavljena je nova živina, zbolj-
šano stanje svinjereje, dozidani so novi
objekti, marsikaj je popravljeno, večino
del je v celoti ali delno mehaniziranih,
pridelki so bili pravočasno pobrani, vse
njive so bile v redu zorane. Prav go-
tovo, da so doseženi rezultati zasluga
celotnega delovnega kolektiva, ki je
pod vodstvom novega upravnika pra-
vilno prejel za delo in odpravil vse
prejšnje pomanjkljivosti.
Sedaj lahko trdimo, da je posestvo
Zovnek na pravi poti in bo v kratkem
postalo vzorno.
Uspehi so lepi in prav gotovo bi bili
še boljši, če le ne bi nastale v medse-
bojnih odnosih v samem kolektivu ne-
katere pomanjkljivosti.
Na Zovneku so se namreč po zaslugi
enega ali manjše skupine ljudi začela
nerazumevanja in medsebojna neso-
glasja, ki so nastala iz neresnosti
iz nerazumevanja odnosov, ki jih pred-
videvajo vsi naši predpisi in tudi iz
osebnih interesov in bolne ambicije
morda samo enega ali dveh članov ko-
lektiva. Niso bili tudi na jasnem o tem,
kakšne pravice in dolžnosti ima de-
lavski svet, kakšne upravni odbor in
kakšne direktor podjetja ter sindikalna
podružnica. Posamezni člani, kakor n
pr. tov. Gorenšek so kot državni usluž-
benci prezrli odnose, ki jih zakon na-
laga odnosno prepoveduje. Enostavno
je namreč raztrgal pismeni nalog, ki
mu ga je dal direktor, neka tovarišica
ni hotela izročiti ključev, ko je za od-
dajo sprejela nalog od upravnika, de-
lavci so se pritoževali, da so prikraj-
šani pri cenah nekaterih pridelkov, če-
prav so iste bile v skladu z obstoječimi
predpisi, sam upravnik pa ni uporabil
svojega položaja, da bi take nepravil-
nosti odpravil skupno z upravnim od-
borom in delavskim svetom ter sindi-
kalno organizacijo.
Sedaj je zadeva na 2ovneku urejena.
Na sestanku, ki se je pred kratkim
vršil je ugotovljeno, da je vse skupaj
bilo napihnjeno, da je izhajalo iz
»rekla, kazala«, da pa je za razgovori
na dvorišču le stal nekdo, ki mu raz-
voj in napredek posestva in dela de-
lovnega kolektiva na Žovneku ni bil
po volji.
Tudi državno posestvo na Žovneku
je pred novim družbenim in svojim
lastnim planom in pred novim finačnim
poslovanjem. Delovna disciplina, odnos
do dela, zboljšanje organizacije dela,
največja štednja in tesna povezanost
kolektiva so osnova za uspeh ne samo
na Žovneku temveč v slehernem pod-
jetju.
Nesoglasja, ki so nastajala na po-|
sestvu bodo v bodoče prav gotovo vi
poduk vsem. Takih primerov se bodoj
izogibali in iz svoje srede sproti ini
energično odstranjevali vse tiste, ki bi^
začenjali z napakami, ki so ravnokar]
odpravljene.
Tovarni barv v Ljubiji je
manjkalo le nekaj
odstotkov za dosego plana
v 1. številki letošnjega letnika našega lista
z dne 5. I. 1952 smo priobčili na prvi strani
članek z naslovom »Kaj je vzrok da Tovarna
barv in lesnih izdelkov v Ljubiji ni dosegla
plana«.
V tem članku je napačno naveden procent
dosege proizvodnega plana barv in lesnih iz-
delkov. V članku navedene številke se nana-
šajo na izvršitev proizvodnega plana v 1. pol-
letju. Celotni proizvodni plan pa je podjetje
izvršilo kljub številnim remontnim delom v
barvah 92%, v lesni industriji 97%.
Da so ta obsežna remontna dela tako ne-
bistveno vplivala na dosego proizvodnega
plana gre zasluga v prvi vrsti direktorju
podjetja tov. Nareks Francu, ki je vodil ta
dela skrbno in preudarno.
VI SPRAŠUJETE —
MI VAM ODGOVARJAMO
Otroške   doklade  za   duševno   bolnega
mladoletnika?
Vprašanje : Zanima me, če otroku,
ki je prekoračil 14. leto pripadajo otroške
doklade v primeru, da je otrok duševno bo-
lan in nezmožen za vsako delo. Navajam pri-
mer mladoletnika, ki ni dokončal niti prvega
razreda osnovne šole in ni sposoben za no-
beno učenje. Koliko odstotkov invalidnine
mu mora zdravniška komisija določiti, da mu
otroške doklade pripadajo. V tem primeru
je oče v delovnem razmerju in je že 20 let
socialno zavarovan?
O d g o v r : V tem primeru mora zdrav-
niška komisija določiti 75% invalidnino. Sta-
nje pri otroku mora nastopiti že pred 14. le-
tom. Potrdilo je treba predložiti podjetju
in oče je upravičen dobivati doklade ves čas
službovanja t podjetju.
...in doma
TEKMOVANJE V DELAVSKEM
UPRAVLJANJU
Republiški svet ZSS je izdal pro-
fflas v katerem ipoziva delovne ko-
lektive na šestmesečno tekmovanje
v delavskem upravljanju, ki naj bo
posvečeno rasti in krepitvi delar-
skega upravljanja v naših gospo-
darskih podjetjih.
PRIPOMBE K DRUŽBENEMU
PLANU JE TREBA PREDLOŽITI
DO 10. FEBRUARJA
Zvezna Vlada je dostavila pred-
log Družbenega plana FLRJ za le-
to 1952 republiškim ljudskim skup-
ščinam, delavskim svetom gospo-
darskih združenj itd. s pozivom,
naj podajo svoja mnenja in pri-
pombe. Rok za dostavitev pripomb
je 10. februar, a poslati jih je tre-
ba Svetu za zakonodajo in zgradi-
tev ljudske oblasti vlade FLRJ.
RESOLUCIJA VL PLENUMA
CK KPS
8. januarja je bilo v Ljubljani
VL plenarno zasedanje CK KPS.
Na dnevnem redu je bil referat tov.
Staneta Kavčiča o delavskih svetih
in upravnih odborih.
Ker odhaja tov. Lidija Šentjurc,
dosedanji organizacijski sekretar
CK KPS, na novo službeno mesto,
je bila izvoljena za novega Organi-
zacijskega sekretarja tov. Vida
Tomšičeva. Na podlagi referata in
diskusij je bila sprejeta resolucija
o nalogah partijskih organizacij in
komunistov v podjetjih, v delaT-
skih svetih in upravnih odborih.
25 MILIJONOV DOLARJEV
POMOČI JUGOSLAVIJI
Predsedniki vlad ZDA, Velike
Britanije in Francije so predali ju-
goslovanski vladi memorandum, t
katerem omenjene vlade sporočajo,
da so odobrile Jugoslaviji kredit 25
milijonov dolarjev, kot avans po-
moči za prvo polovico leta 1952. .
ZVEZNA PARTIJSKA KONFE-
RENCA UDV
V Beogradu je bila konferenca
partijske organizacije UDV za Ju-
goslavijo. Konferenci so prisosto-
vali poleg delegatov vseh republik
tudi visoki vojaški predstavniki.
Član Politbiroja CK KFJ tov.
Aleksander Rankovič je v svojem
govoru podčrtal, da UDV ni or^an,
ki intervenira samo kadar gre za
sovražnika, temveč tudi čuva za-
konitost in ščiti pravice državlja-
nov.
ZOPET 19 ALBANCEV PRIBEŽALO
V JUGOSLAVIJO
Iz Albanije je pribežala nova
skupina 19 albanskih državljanov.
V tej skupini je med drugimi 75-
letna starka, tri druge žene in pet
otrok. Izjavili so, da zaradi velikega
nasilja, previsokih odkupov in tež-
ke gospodarske krize, ki vlada t
Albaniji.
SEDANJE CENE SE NE SMEJO
SPREMENITI
Predsednik zveznega sveta za bla-
bovni promet, je odgovoril na vr-
sto vprašanj urednika Tanjuga t
zvezi z uvedbo novega sistema eko-
nomskih cen. Med drugim je dejal,
da trgovska podjetja na drobno ne
smejo zviševati sedanjih cen v pro-
daji na drobno, ker za to ni upra-
vičenih  ekonomiskih  razlogov.
PRVI IZDELKI TOVARNE OR-
GANSKIH BARVIL V CELJU
Nova tovarna organskih barvil t
Celju, je nedavno začela obratovati
in izdeluje poleg klora dn stolne
kisline tudi že črne žveplene barve
za našo tekstilno industrijo. V pri-
hodnih mesecih bodo začeli izdelo-
vati tudi olivno in modro barvo.
Ker pa bodo postavljene še druge
potrebne naprave, bodo poleg barv
izdelovali tudi vse potrebne kemi-
kalije za tekstilno, usnjarsko in pa-
pirno industrijo, ki jih sedaj uva-
žamo.
VELENJSKI RUDNIK BO V TEM
LETU DAL 600.000 TON PREMOGA
V volenjiskem rudniku je letos
določeniih 124 imirlijonov diitnarjev
in to predvsem za ureditev moder-
ne mehanizacije v zvezi z izvozom
premoga iz novega jaška. Če bo
oprema za mehanazicijo pravočasno
prispela bo velenjski rudnik lahko
dal v letošnjem letu okrog 600.000
ton lignita.
1500 PRIJAVLJENCEV ZA
ZAGREBŠKI VELESEJM
Za vzorčni velesejem, ki bo v Za-
grebu od 25. januarja do 5. febru-
arja, se je doslej prijavilo nad 1500
podjetij, ki žele razstaviti vzorce
svojih proizvodov zaradi prodaje.
Ster. 3
.SAVINJSKI VESTNIK«,  dne 19. januarja 1952
Stran 3
Slovenski književniki
v Celju
V torek 15. t. m. so obiskali naše me-
sto slovenski književniki France Bevk,
Fran Albreht, Miško Kranjec, Ivan Po-
trč, Mile Klopčič in Matej Bor-Pavšič.
Povabila jih je mladina I. gimnazije, da
bi z izbrano literarno prireditvijo za-
ključila prvo polletje šolskega leta.
Književniki so se radi odzvali in pri-
pravili mladini v ozvočeni dvorani kina
Metropol v resnici lepo in nepozabno
doživetje. Mladina je iz oči v oči spo-
znala tvorce našega slovstva, tiste, ki v
umetniški obliki predstavljajo za naš
narodni razvoj tako pomembno dobo
zadnjih treh desetletij. Videla in sli-
šala je tiste, o katerih se uči v šoli, ka-
tere bere v čitankah od prvega do
osmega razreda, ki jih obravnava v do-
mačem in šolskem čtivu, videla tiste, ki
si jih jemlje za zgled pri svojih lastnih
literarnih poizkusih v literarnem krož-
ku in literanih glasilih, ki jih izdaja.
Zanimanje in navdušenje, ki ga je mla-
dina razodevala ob recitiranju posa-
meznih del, nam jamčita, da živi v
mladih srcih neugasljivo hrepenenje po
duhovni kulturi, po lepoti, po resnici,
ki jo v mukah in omami ustvarjanja
izkopava na dan pisatelj, pesnik, umet-
nik. S pomirjajoče zavestjo, da za mla-
dino slej ko prej velja mogočna Zu-
pančičeva »Pesem mladine«, smo sle-
dili dobro izbranim recitacijam. Miško
Kranjec nam je bral »Stari kovčeg«,
utrinek iz svoje dijaške trnove poti,
Fran Albreht nam je podal v kratkem
svoj pesniški razvoj od prvih pesmi po
I. svetovni vojni do zadnjih iskrenih,
oblikovno popolnih pesniških izpovedi
v »Novem svetu« (Moj črni brat, Al-
batros, Popotni verzi,^ Talci, Sonet o
svobodi. Sonet o mladosti). France Bevk
je bral odlomek iz partizanskih spo-
minov, navezuj očih se na boj za Trst,
Ivan Potrč črtico »Zebe«, Mile Klopčič
tri prevode iz ruščine (Puškin, Zelja
po slavi, Lermontov, Sen in čudovito
Jeseninovo pismo materi) ter tri svoje
pesmi (Drejčnik Andrej Govori, Mary
se predstavi in Lovimo viharje), Ma-
tej Bor pa vrsto pesmi: Gazimo, gazi-
mo, V novo zimo. Njene oči. Mati sanja,
Elija, le lij! Domov bom šel. Pisatelji
in pesniki so z izborom hoteli prebrati
mladini svoje naznačilnejše stvaritve,
tako da je prireditev imela gotovo iz-
reden kulturni in vzgojni pomen. Bili
so vsi prisrčno pozdravljeni kot nosilci
naših najlepših in najglobljih misli, pa
tudi kot pomebne vodilne osebnosti na
raznih področjih našega družbenega
življenja. V pozdrav jim je gimn. pev-
ski zbor pod vodstvom dirigenta ravn.
Kuneja z občutkom zapel nekaj lepih
pesmi.
Zvečer istega dne pa so se isti knji-
ževniki odzvali povabilu Ljudske uni-
verze. K literarnemu večeru se je v
Narodnem domu zbralo lepo število
ljudi, saj je bila dvorana skoraj polno
zasedena, čeprav se ne more reči, da
je bila izvršena kaka posebna propa-
ganda. Književniki so deloma spreme-
nili svoj program. France Bevk je bral
črtico »Slabič«, Ivan Potrč črtico iz vi-
ničarskega življenja o priliki agrarne
reforme po osvoboditvi, Mile Klopčič
pa poleg prejšnjih Puškinovo »Na kme-
tih« in svoje »Peklo«. Tudi na Ljudski
univerzi so bili književniki deležni naj-
toplejšega sprejema. Med odmori so tri
učenke celjskega učiteljišča izvajale
glasbene točke na klavir.
Bil je lep večer.
T. O.
Mlinarjev Janez
krstna predstava Ljudskega odra v Celju
Najprej moram povedati, da ta se-
stavek ni kritika, temveč le poročilo.
Kritike so v Celju nehvaležna stvar,
dasiravno rte nepotrebna. Ta sestavek ni
od nikogar »naročen« in v njem ni tre-
ba pričakovati onega, česar si mnogi
v Celju želijo, namreč da bi o predsta-
vi Mlinar j evega Janeza spregovoril ne-
gativno. Tisti, ki to pričakujejo, naj koj
v začetku odložijo časopis. Mimogrede
povedano bodi tudi to, da je težko pri-
čakovan »korenjak«, ki bi s korektno
pisano besedo pisal ne samo o predsta-
vah, temveč tudi o vzrokih težkega
vzdušja, ki leži nad posameznimi kro-
gi kulturne dejavnosti v Celju. Jaz te-
mu nisem dorastel...
Namen, ki ga je Ljudski oder vzel
za cilj, je bil jasno zapisan že v listu
»Ljudski oder«, zato bi bilo odveč to
še tukaj ponavljati. Krstne predstave
in repriz se je udeležilo veliko število
Celjanov, saj so ob vsaki predstavi po-
polnoma zasedli dvorano Narodnega
doma. Deloma je obiskovalce priteg-
nila snov ljudske igre, ki opisuje celj-
ske dogodke pred davnimi časi, delo-
ma -pa tudi iz vedoželjnosti, kako se
bo novoustanovljeni oder »odrezal«.
In kako se je odrezal? Mnenja celj-
ske publike so različna, vendar število
tistih, ki dobrohotno in pravilno gle-
dajo na razvoj in težave tega kolektiva,
je večje. .......
Večina sodelujočih pri Ljudskem
odru, je morda deloma že sodelovala
pri prireditvah, šolskih predstavah itd.
Videli pa smo tudi del znanih igralcev,
ki so v izvajanju, kar se razume, tudi
vodili celotni potek igre. Razumeti mo-
ramo, da so nastopali ljudje, ki so v
službah, nekateri se celo vozijo, drugi
pa »kradejo« svoj za učenje določen
čas. Vsemu temu je treba dodati še
materialne pogoje in videli bomo, da
niso imeli kaj prida v roke vzeti.
Potek igre je bil za začetek zadovo-
ljiv in je večji del gledalcev navdušil.
Kolektiv se zaveda, da je družina ama-
terjev in si ne pripisuje višjih naslo-
vov. Zato je občinstvo, pozdravilo ko-
lektiv najbolj burno ravno takrat, ko
se je zgodilo nekaj, kar je v očeh ne-
katerih pomenilo nedopustljiv škandal.
Podrle so se kulise spričo boja s
Turki... Taka nesreča pač ni prvi slu-
čaj. Celo v večjih geldališčih se kaj ta-
kega zgodi. Eno stvar pa lahko povza-
memo iz tega dogodka: Oder je pre-
majhen in Ljudski oder nima sredstev.
Kulise odra bi bilo treba podpreti s
čeki, kot je to storil kolektiv LIP. Na
ta način bodo naši amaterji dobili sta-
bilnejšo opremo. Nadalje je treba že
vnaprej misliti na razvoj gledališkega
prostora v Celju. Mestno gledališče se
bo preselilo v svojo stavbo in prav bi
bilo, če bi za gledališke družine in
Ljudski oder odprli vrata v sedanje
prostore Mestnega gledališča.
Da ne pozabimo na najprisrčnejši del
predstave: Prisrčen je bil trenutek ko
so Celjani pozdravili našo jubilantko
Angelo Sadarjevo. Priljubljena igralka
je bila deležna tolike pozornosti s stra-
ni občinstva in svojih sodelavcev, da
tega, kakor sama pravi, ni pričakovala
niti od daleč.
Ob koncu je treba vzklikniti nove-
mu igralskemu kolektivu v Celju vso
srečo in korajžno naprej! Celje si ta-
kih predstav Ljudskega odra želi in
verjame, da bo pot Ljudskega odra šla
vztrajno navzgor.
Nekoliko besed
o pionirslii organi-
zaciji
(Potreba  ustanovitve  »Društva  prijateljev
otrok« T Celju)
Preteklo leto se je pionirska organizacija
T ožjem mestnem centru kakor tudi ponekod
na periferiji( na Jožefcvem hribu, na Spod-
nji Hudinji, v Medlogu) prav lepo razmah-
nila. Med velikimi počitnicami so bili pio-
nirji v raznih kolonijah in taborjenjih, kjer
so se naužili eraka, sonca in vode. K sode-
lovanju so pritegnile mladino tudi nekatere
množične organizacije; v SKCD France Pre-
šeren n. pr. so se vključili pionirji in mla-
dinci na II. gimnaziji, lepo število pionirjev
sodeluje tudi pri telovadnem društvu v Ga-
berju. Prav in vzpodbudno je, da se društva
zanimajo za mladino in si tako vzgajajo pod-
mladek.
V začetku šol. leta 1951-52 se je zdelo, da
je zanimanje za pionirsko organizacijo ne-
koliko padlo, toda občni zbori OF so poka-
zali, da temu ni tako; zanimanje za pionir-
sko vzgojo se širi in so skoraj na vseh obč-
nih zborih OF poročali tudi v delu te važne
organizacije. Večkrat smo že poudarili, da
mora biti zainteresirana na vzgoji otrok vsa
naša družba. Kjer je Fronta pokazala za to
vprašanje primerno razumevanje in nudila
pomoč, je Slo navzlic oviram. Seveda nasta-
jajo na terenu težave, ki so več ali manj
materialnega značaja, n. pr. pomanjkanje pri-
mernih prostorov, orodja, materiala ipd.,
včasih tudi primernih strokovnjakov ni, ki
bi strokovno vodili krožke. Iznajdljiva vod-
stva se bodo vsekakor znašla in znala po-
iskati sredstva, da bi se pionirji na terenih
zopet vsestransko in navdušeno razmahnili.
Praksa preteklih let je pokazala, da se
otroci radi družijo in organizirano izvajajo
različne akcije. Otroci ljubijo tudi samo-
stojnost, samodelavnost, samoupravo, in smo
zabeležili v tem oziru lepe uspehe. Potrebu-
jejo pa tudi dobre roke starejšega tovariša
(-ice), ki bi jih nevidno usmerjala in jih
vodila. Tu je pomoč in sodelovanje starejših,
ki so organizirani v množičnih organizacijah,
sindikatih, telovadnih društvih itd. nujna.
Razne organizacije morajo biti tudi zainte-
resirane na tem, da si vzgoje svoj naraščaj
— podmladek. Sodelovanje s pionirsko or-
ganizacijo bo v tem primeru rodilo dobre sa-
dove. Da pa bi se vzgojno delo pravilno ko-
ordiniralo, bo treba skoraj misliti tudi v Ce-
lju in okolici na ustanovitev »Društva prija-
teljev otrok«, ki bo moralo reševati važne
naloge, ki so v zvezi z vzgojo mladine, tako
n. pr. pomoč staršem pri vzgoji otrok, usta-
navljanje vzgojnih zavodov, zabavišč, igrišč,
sodelovanje z organizacijami, ki imajo opra-
viti z mladino, prirejanje primernih preda-
vanj, tečajev, diskusij ipd., o vzgoji za svoje
članstvo itd. Član »Društva prijateljev otrok«
postane lahko vsak polnoleten, polnopraven
in moralno neoporečen državljan, ki ima
ljubezen do mladine in je pripravljen ures-
ničevati društvene naloge. Da je tudi vzgoja
staršev pereče vprašanje, smo nakazali že v
vzgojnem članku prejšnjo soboto.
Ob tej priliki bi naše starše in vse tiste,
ki kažejo smisel za otroke, opozorili na prvo-
vrstno poljudnoznanstveno revijo za izven-
šolsko vzgojo »Mladi svet«, ki izhaja me-
sečno v Ljubljani; izdajata ga Pedagoško
društvo LBS in Svet Zveze pionirjev Slove-
nije. List, čigar letna naročnina znaša 175
din, je namenjen vsem vzgojiteljem in lju-
biteljem naše mladine. Interesenti za revijo
jo lahko naroče pri Svetu za prosveto ali
pa v našem uredništvu.
Albin Podjavoršek
O problemih obrinišiva
v Celju .
član uredniškega odbora je obiskal
predsednika Obrtne zbornice v Celju tov.
Holobarja in mu zastavil nekaj važnih
vprašanj v zvezi z obrtništvom v Celju.
sTov. Holobar mu je vsa vprašanja od-
govoril. Odgovori so bolj načelni, ven-
dar jih v celoti objavljamo:
Kako je s cenami obrtniških uslug v
Celju? Kaj je v novih pogojih storila
Obrtna zbornica kot stanovska organiza-
cija?
Dali smo vsem obtnikom navodila za|
izplačevanje razlik, nastalih vsled za-"
menjave prehrambenih bonov za denar
odnosno za izplačevanje otroških do-
klad, po določilih, objavljenih v Urad-
nem listu in ostalih publikacijah. Lo-
gično, vsled tega je prišlo do povišanja
cen obrtniškim uslugam.
Ali smatrate potrebno, da oblastveni or-
gani posegajo v vprašanje cen obrtniških
uslug ali pa naj urejuje ta vprašanja
Obrtna zbornica?
Smatram, da bi Obrtna zbornica sa-
ma urejevala cene obrtniškim uslugam
slično kot Zagrebu, kjer se izdajajo
uravnalni ceniki. Za nekatere panoge
kot n. pr. frizerje in dimnikarje pa naj
bi se predpisala najvišja dopustna ta-
rifa.
Kakšne ukrepe podvzema Obrtna zbor-
nica proti špekulantskim elementom, ki
neupravičeno dvigujejo cene? Ali lahk*
navedete nekaj konkretnih primerov?
Dosedaj nismo še prejeli nobenih pri-
jav.
Kaj mislite o posebnem fondu za otro-
ške doklade, ki naj bi bil ustanovljen
pri Obrtni zbornici in o katerem je bil*
govorjeno na zadnjem zasedanju skup-
ščine MLO in v našem tedniku?
Dali smo predlog republiški obtni
zbornici, da bi se to vprašanje rešilo
v širšem merilu, n. pr. tako, da se po-
višajo prispevki za socialno zavaro-
vanje. V nasprotnem slučaju pa naj bi
se fond formiral za vse sektorje, ki bi
vanj sorazmerno enako vplačevali t. j.
za državni, zadružni in privatni. Snte-
tram, da bi se to vprašanje moralo re-
šiti v zveznem merilu na splošno. V
nasprotnem slučaju pa bi to vprašanje
morali rešiti v lokalnem merilu.
Ali smatrate, da je v Celju dovolj obrt-
nikov in ali bi bilo potrebno število obrt-
nikov povečati? V kateri panogi?
Nekatere panoge so slabo razvite kot
tesarska in kovinska. Število obrtnikoT
ostalih strok je trenutno zadovoljivo.
ALI BODO PONEKOD RES
ZOPET UVEDENA SODIŠČA?
Strast po tožarenju je bila svoje dni na
Kozjanskem tolikšna, da sta bila oba pravna
zagovornika v Kozjem do mere zaposlena,
razen njiju so bili še prekupčevalci s tož-
bami, ki 60 kovali iz ljudske lahkomiselnosti
in trme dobiček. Posebno dolgovi malih
kmetov so bili predmet kupčije. Če je hotel
priti upnik hitro do denarja, je dolg prodal
tretji osebi, ta pa hajd v Kozje na tožbo.
Če je stala lesnača na Janezovem travniku^
sadje pa padalo na Jožekovo zemljišče, sta
si bila soseda že v laseh, kdo ga bo pobiral,,
isto se je zgodilo, če je živinče zašlo na paši
na sosedov travnik.
Ti časi so za nami in nikomur ni žal zs
njimi. Prav tako si nihče ne l)0 utrl solze
za jetniškimi pazniki. Je pa vrsta civilno
pravnh zadev, ki zaradi zakonitosti in reda
morajo biti opravljene. In koliko je drugih
spornih stvari, ki jih je iz istih razlogovj
treba rešiti. Sodišče v Kozjem je bilo m"d
najstarejšimi. Nastanjeno prvotno v grašči-
ni, je dobilo zadnja leta udobne prostore v
občinski hiši. Krajevni ljudski odbori iz Koz-
janskega so že pred leti prosili naše oblasti,
naj se pri morebitni zopetni uvedbi sodišč
ozirajo na Kozje. Vsi ti kraji so daleč od
železnice, nekateri nimajo niti avtobusne
zveze. Potovanje iz Kozjanskega do želez-
nice ali do Celja je ne glede na visoke stro-
ške vožnje že zaradi velike oddaljenosti silno
zamudno in ni v nikaki primeri s kraji, ki
leže ob železnici. Zgodi se lahko, da je opra-
vek na sodišče v Celju vezan z dvodnevno
zamudo. Kadar je v Kozjem uradni dan celj-
skega sodišča, vidimo, da posluje pozno v
noč, ker je nakopičenega preveč gradiva ia
čeprav se obravnava le del zadev na urad-
nem dnevu, vse drugo pa v Celju.
Tu pričakujejo, da merodajni forum ne bo
šel mimo Kozjega, kadar bo šlo za zbpetno
vpostavitev sodišč in da bo ustregel želji
prebivalstva, ker je sodišče v Kozjem dejan-
sko potrebno. Č.
ČAS JE ŽE, DA MLO LAŠKO IZDA ODLOK
ZA ODPRAVO BEJE PERUTNINE PO
DVORIŠČIH
Komisija za določanje kategorizacije go-
stinskih obratov v okraju Celje-okoUca je
obiskala tudi zakupno gostilno Igričnik v
Laškem. Medtem ko je pregledala vse go-
stinske prostore, je opazila na dvorišču hi-
še Tadin Ivana, vse polno blata, kajti le tu
se je hranilo s krompirjevimi olupki in dru-
gimi odpadki hrane (nametanimi po vsem
dvorišču) precej kokoši, rac in druge perut-
nine. Umazanija, ki jo povzroča perutnina
na tem dvorišču, nikakor ni v skladu z go-
stinskim obratom, kuhinjo in dijaško menzo,
ki se nahaja v neposredni bližini dvorišča.
Na vso srečo imamo mrzlo vreme ter zaradi
tega nevšečni odpadki ne more.io povzročati
nepriporočljivih vonjav, ob mali odjugi pa
se bo stvar pr^^cej izpremenila.
Sanitarna inšpekcija in vsi ljubitelji sna-
ge (verjetno tudi olepševalno društvo) se
gotovo ne strinjajo z dosedanjim stanjem na
tem dvorišču. Predlagamo, da MLO Laško
pokrene vse potrebne mere, s katerimj bo
čuval ugled in mikavnost svojega mesta, kjer
se radi ustavljajo tudi turisti. -ko.
ČE NE ZNAŠ ŠTETI NE KUPUJ CIGARET
V lokalu je vse »zidane« volje. Malone vsa-
kega se je prijel »blagoslov« boga Bakusa.. .
V družbi je vsem zmanjkalo cigaret. Edea
od njih se žrtvuje za »obči« blagor in se na-
poti k uslužbencu, ki prodaja cigarete. Obi-
čajno so to natakarji ali pa blagajničarke.
Nekateri od teh imajo o svojih gostih kaj
poniževalno mnenje ... To se je zgodilo tudi
prijatelju, ki je želel kupiti cigarete. Blagaj-
ničarka je bila prepričana, da ga imajo vsi
več »pod kapo« kot ona. To bi lahko tudi
držalo, čeprav ni nikjer zapisano. Toda, da
je zaradi tega najbolj treznih misli, si zopet
ne bi smela domišljati. Pred njegovimi očmi
je iz škatljice »Jadran« cigaret vzela eno ia
je vrgla v predal. Kupec se korajžno postavi
pred njo, prešteje komad za komadom in slo-
vesno izjavi, da jih je komaj 19. Prodajalka
se zmede, se hitro oprosti in izvleče iz pre-
dala cigareto in kupec je zadovoljen.
Tako je, če nisi pazljiv. Še posebno hude
te prevarijo, če ne znaš citati, kajti zgodi se
ti, da namesto »Morava«, ki si jih plačal,
dobiš »Drava«. To se je zgodilo moji znanki
pri Belem volu.
Rad bi povedal takim »treznim« prodajal-
cem cigaret, da gostje le niso tako natrkani
in neumni, da bi bili tako zaupljivi, še manj
pa poslej, ko bodo te vrstice prebrali oni
ki doslej niso pazili na to »ljubeznivost«.
POŽAR JE UPEPELIL
dne 6. januarja letos gospodarsko poslopje
Brencelj Stanislava v Brdcah pri Dobrni.
Zgorela je mlatilnica, pet prašičev, vozovi in
orodje. Škoda znaša nad 650.000 din. Pogo-
relec je bil zavarovan za 9000 din.
Pred dnevi je v stavbi čevljarne in pe-
karno KLO Dobrna izbruhnil požar in po--
vzročil škodo v znesku 30.000 din. Požar je
nastal zaradi slabo izpeljanega dimnika.
Dr. Jos.Tomiiinšeik
JEZIČNI DOHTAR RAZPRAVLJA
Xn. »BESED SE PTUjm BOJ, KO
HUD'GA VRAGA«
2e Prešeren v zabavno- in zabavlji-
vo poučni »Novi pisariji« je izrekel
nauk pisarja:
»Besed se ptujih boj, ko hud'ga vraga.
Ak' kos si temu, koj na prste stopi...«
Že tedaj je bila zadeva tujk v na-
šem jeziku aktualna. (Služi mi tujka
>aktualen«, ker izmed šest slovenskih
nadomestkov, naštetih v novem Pravo-
pisu, nobeden ne odgovarja). Slovenski
pisci so bili, odkar so dosledno in za-
vestno začeli graditi naš knjižni je-
zik, strogi puristi. (Zopet neizogibna
tujka, ki je Pravopis niti ne poskuša
zasloveniti; kajti »čistilec, čistač«, ki
ga poznamo za čevlje, se mu za jezik
ni zdel umesten, dasi doslovno pove
|sto ko purist.) V tistih časiLh početne
izgradnje je bil purizem nujen, ker so
bili v pogovorni slovenščini trdno udo-
mačene tuje, posebno nemške in laške,
oesede ne samo za pojmovske, ampak
tudi za stvarne izraze, večkrat v čud-
^o^ spačeni obliki (negraužno, punčuh,
iržmaga se, grušt, grevenga, uržah,
foček- pipec- falce italj.). Težnja, da
bi bil naš jezik čim čistejši, je izzvala
izločanje prav vsake nedomače besede,
prevzete iz katerega koli jezika. Tako
je n pr. Pohlin slovenil lastna imena
deveterih grških Muz, kar je seveda
pretirano; sprejele so se pa v našo
pisavo nekatere njegove navedbe iz
slovarja, vtem ko se kot smešnica na-
Taja njegova novotvorba za Ursache
(namreč >^areč«, češ »reč« je Sache a
kot prva črka abecede pa je Ur-)
skupaj torej a-reč, Ur-sache).
V bistvu zdrav in potreben pokret
purizma je bil razvit vse 19. stoletje in
sega še prav v današnje čase; ko sem
bil jaz študent, je moral vsak tovariš,
ki mu je ušla tujka, predvsem nemška,
plačati krajcar. V Prešernovi dobi, ko
je slovenščina pravzaprav šele dora-
ščala in shodila, je postajalo njeno
čiščenje kar strastno, kakor da bodi
brez vsake tuje primesi, čisto samo-
niiklai Tej domišiljeni in imalce do-
mišljavi samoniklosti slovenščine ugo-
varja Prešeren hudomušno in pravilno,
>de včasih verli Čeh nemškvati musj«,
nadalje, da Srb turčuje, Rus tatari,
Poljak francozuje. (Češki musiti, t. j.
morati, je prevzet iz nemškega mtissen,
muss. Tudi v slovenskem narečju se
čuje: »To ni mus.<) Prešeren bi mogel
navesti tudi Nemce; kajti ravno nem-
ščina je še v 19. stoletju prav iiz vseh
jezikov prevzemala tujke, in to vidno,
v izvirni obliki, dokler se niso uprli
nacionalisti in se ni ustanovilo jeziko-
slovno društvo, ki je pričelo izdajati
posebno glasilo, da je opravljalo radi-
kalno »čistko«, tako radikalno, da se
je osmešilo, oziroma da so ga trezni
ljudje osmešili s predlogi, kakor >Ge-
sichtserker« za Nase (latinski nasus).
Spričo svoje dosledne vztrajnosti pa so
Nemci uspeli, da so prenemčili celo ne-
katere mednarodne izraze (Telefon —
Fernruf, Radio — Rundfunk), kar je
pretirano .
V splošnem so proti tujkam neobčut-
ljivi milijonski narodi, ki v svoji mo-
gočnosti ne  zapazijo im ne občutijo
kakega tujega jezikovnega drobca.
Takisto se takega vrivka ne zavedajo
maloštevilni narodi, ako razen svojega
ne znajo nobenega drugega jezika.
Prijazen Srb dosti visokega položaja
me je poučil, da se naš svinčnik v nje-
govem jeziku ne glasi olovka, kakor
sem jaz trdil, ampak »plajbes« (t. j.
Bleiweiss), in ni razumel slovenske be-
sede »učinkovit«, češ da se srbski pravi
»efiikasen« (kar je pofrancožena latin-
ska beseda efficax).
Slovenci smo pa mnogojezičniki; zatoi
spoznamo tujke, in ker nas je malo,:
smo ljubosumni na čistost svojega je-;
zika. izgleda, da smo bili;^nismo več^
Po revolucionarni osvoboditvi se je vse;
gradilo na novo in svoboden razmah
je bil dovoljen tudi jeziku, kakor ni-
koli popre T, niti v stari Jugoslaviji, oz
v državi SHS, ko se je naš S potiskal
navzdol kot le narečje SH in med nami
niso bili redki, ki so resno zastopali
stališče, da naj — onustimo svoje se-
paratno »narečje«. Danes pa se zave-
damo prircdne moči svojega jezika, češ
da — kakor svetovni vele jeziki — brez
škode prenese obremenitev s tujimi, v
naš sklad prevzetimi in domačinsko
prilfiščenimi elementi. V viharnem na-
valu nujnih stvarnih potreb se je zdela
— in še mnogokje zdi še danes —
jeziikovna oblika le privesek, češ da se
le razumemo; govorimo in pišimo po
domače, kolikor smo se učili in nava-
dili. Ta preprosta domačnost bi res bila
zadostna in všečna za preproste doma-
če potrebe; bilo pa je kmalu in je
neprestano treba jezikovno obvladati
miselno visoke im globoke probleme.
Tu je bil konec domačnosti; novim,
cesto težkim problemom je moral je-
zik silediti. Postal je prisiljen, za nove
pojme so se pa izbrale ali kje pobrale'
nove besede, skoraj izključno tuje po-j
branke in skovanke; z njimi se je več-:
krat prekrila nejasnost pojmov temi
laglje, če niti nastopajoči niti občin-i
stvo ne ve izvira in pomena dotičnei
tujke. Rabijo jo pa morda vsi po vrsti;
in si vsebino predstavljajo po svoje;'
s tem so pomirjeni, ob navidezno uče-i
nem besedovju nemara celo ponosni.]
Niso pa pomirjeni jezikoslovni veščakil
čiste slovenščine in zahtevniki jasnega!
sloga, če berejo n. pr. ali čujejo, kar;
uči eden naših merodajnikov: »Mono-j
polni značaj artiklov bo omogočil ko-|
lektivom z nižjimi individualnimi de-i
lovnimi normami doseči maksiimalnoj
dovoljen odstotek variabilnih plač, tol
je maksiimalno predvideno maso fonda;
variabilnih plač« — med 22 besedami;
je 12 tujk, vsaj 8 nepotrebnih. Ali celo;
takole naročilo: »Direkcije se morajo-
baviti z vprašanji tehnološkega pro-
cesa, z vprašanji organizacije, raciona-i
lizadje in rekonstrukcije produikcij-i
skega procesa« — tri slovenske besede]
med 8 tujimi! S tako »racionalizacijocj
bi slovenščina postala nadvelejezilk. Pa
ne sme. In ne bo. Čista mora biti in;
domača, naša, zato lepa in zala, ne na-
šopirjena. Jezik vsakodnevne potrebe
in razumevanja ni enak strokovnih
književnosti!
Razpasla se je navada-manira in celol
manija- blaznost, da dajemo tujki večjrf
veljavo kot domačinJii. V državni
upravi je vrhovna oblast prezddij;
predsedstva, ima pa prezidij zopet]
predsednika, direktor je nad ravnate-
ljem, sekretar, oz. sekretar, lahko imaj
svojega — tajnika itd. itd. MinJstru ne
bomo rekli »sluga, hlapec« (kar v la-l
tinščini pomeni),  pmina^dji ne  »šoIjM
nagih«; navadili smo se trdouhi tudi
kasarne (študent moje dobe bi plačal
za njo krajcar!), čisto domače so nam
tudi novinke boni, norme, plani, kader,
aktivist, kolektiv, režim; naši kritiki
razpravljajo o problematiki, umetnine
morajo biti kvalitetne, čorbarska tvor-
ba fiakultura je popularna. Itd. itd.
Upira se nam pa stihijsko, stimulacija,
akumulacija; smešno se zdi »klasičnoc
orožje v nasprotju z atomskim; »za-
konspiriiranost« partizanskih tiskarn je
tudi skrivnostna... Tovariši pisci in
govorniki: pomagajte si vendar s svojo
slovenščino, ki je prožna v oblikovanja
in besedju kakor noben jezik, razen
odročnega starogrškega.
Da, manira in manija. Na napisni
tabli berete: »KlinLka nogavic«. Bogme,
zakaj pa ne? Namesto »šivalnice« pi-
šite »Poliklinika hlač, srajc, blazin«.
Ali namesto »mesnica« naj stoji »Ana-
tomija« (ta beseda pomeni res rezanje);
namesto katerekoli »delavnice« pa si
izberite »Kirurgijo« (kajti ta pomeni
doslovno »rokodelstvo«). Zlasti se bri-
gaj, da tujke ne zamenjaš in se ne
osmešiš. Punca se je ponašala: »Danes
sem si kupila svilen kombinat«. Druga
jo zavrne: »Ne reče se kombinat; to
je trgovina na trgu; ampak konkubi-
nat«... Zadeve zamenjav se je lotil
pazljivi »Pavliha«: konservatoristi na-
mesto konservatisti, ter avtobus nam.
avtonom.
Tujih besed se bojte vsa brez izjeme;
prednjačiti morajo naši domači, ljud-
ski čuvarji, ne samo pravopisci in
pravobesedniki, ampak republiški prva-
ki. Poleg tujih paketov, ki so obsojeni
na dvesto dinarjev, obsodimo vsako,
tudi svojo, tujko z enim dinarjem —
t enem tednu bomo zaslužili milijardo.
Stev. 3
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 19. januarja 1952
Stran 4
To je umetniška risba najnovejše letalonosilke ameriške voj. mornarice »Forres-
tal«. Gradnja te 59.900 ton. ladje se bo pričela, čim bodo pripravljeni načrti za orga-
Hlzacijo same gradnje.
Opremljena bo z zadnjimi tehničnimi novostmi kar se tiče konstrukcije letalono-
silk ter bo prva letalonosilka amer. voj. mornarice, ki bo opremljena s premikajočim
kontrolnim stolpom.
Na krov bo sprejela pribl. 3.500 mož. Nosila bo najtežja letala in bo sposobna plo-
diti po morjih S mesece, ne da bi jo v tem času dopolnjevali s pogonskim gorivom. Vgra.
jen bo tudi televizijski sistem, ki bo omogočal sigurnejše pristajanje letal.
Namen: kurja tatvina -
dejanje: grozen umor
Okrožno sodišče je pred dnevi obsodilo
Ivana Brumca, ki je v poljčanskem okraju
izvršil ogaben zločin.
Brumec Ivan je bil mizar pri Okr. pod-
jetju v Poljčanah. 26. julija 1951 je Brumec
g svojim pajdašem Podvršnikom Pavlom ho-
tel izvršiti tatvino kokoši v Brezju pri Stu-
denicah. Napotila sta se h kmetu Šrotu. Pri
fatvini ju je zalotil domač sin Stanko Šrot,
ki se je spoprijel z Brumcem. Brumec mu
je pri tem zadal 12 različnih ubodov z veli-
kim ostrim nožem v prsa in trebuh. Bane so
bile smrtne, saj je Stanko Šrot že drugi dan
podlegel v bolnici.
Brumec je bil za svoj ogaben zločen, ki je
nastal zaradi nameravane tatvine kokoši, ob-
sojen na 13 let strogega zapora. Brumec in
Podvršnik sta bila že predkaznovana zaradi
poizkusa begstva čez mejo.
MRTVEGA SO NAŠLI
v jarku 70-letnega Kolar Antona iz Košnice.
Revežu je verjetno spodrsnilo in je tako pa-
del v jarek, kjer se je v blatu zadušil.
ZOPET SAMOMOR
Nedavno se je doma v Št. Janžu pri štorah
obesila 51-letna Mastnak Neža. V obup jo
je pognal razdor v družini.
Aii je tak odnos pravilen!
Kot nekdanji uslužbenec »Cegrada« sem se
lansko leto obrnil na imenovano podjetje
za nabavo 10 ms peska, katerega sem takoj
plačal, ta pesek mi pa podjetje do sedaj še
ni dobavilo, čeprav je že lepa doba minila
od časa naročila, in čeprav pesek nujno
potrebujem. Ko sem se na podjetje obračal,
naj uvidijo moj položaj in mi pesek slednjič
dobavijo sem dobil odgovor, da ga preveč
potrebujejo sami. Razumel sem njihove po-
trebe, pa sem stvar pustil v miru. čas je
mineval, peska ni in ni bilo! Pozanimal sem
se, kako je res s tem nesrečnim peskom. Zve-
del sem, da je pesek na razpolago in prosil
sem upravnika »Cegrada« tov. Levstika, da
dovoli, da njihov tovorni avtomobil »škoda
7 ton« ob priložnosti, ko se vrača v garažo
pripelje ta pesek, seveda proti plačilu. Malo
čudno sem pogledal, ko mi je odgovoril: »Ne
dovolim voziti«. Odšel sem in sam pri sebi
mislil: »še so ljudje, ki samovoljno obračajo
in odločajo, ljudje, ki nočejo razumeti in po-
magati delovcu tam, kjer bi mu z lahkoto
lahko! Ali ni tako?
F. D.
šah
ŠAHOVSKA SEKCIJA KUD I, CANKAR
V ŽALCU JE ZELO RAZGIBANA
V novembru in decembru je priredila br-
zoturnirja, prvega z 19, drugega z 18 igralci.
V novembru je v A skupini zmagal Pšenic,
v B skupini pa Knapič, v finalu je zmagal
Kučer Jože s 7 in pol točk, sledijo Debevc
7, Glušič in Pšenic 6 in pol točk itd, V de-
cembru sta zmagala v A. skupini Rovan in
Kučer J. po 6 in pol točk, v B. skupini pa
Pšenic in Weiss po 7 točk, v finalu so si
prva tri mesta delili Kučer J. Pšenic in De-
bevc, četrti je bil Kučer Z. itd.
V teku je kvalifikacijski turnir z dvajse-
timi udeleženci izmed katerih je v vodstvu
Marovt, ki ima vse izglede, da bo zmagal.
Za boljši napredek šahovske igre je sek-
cija tekom decembra priredila tri predavanja
drugokategornika Šnajder J. o šahivskih
otvoritvah, zaključno predavanje o končnicah
pa je imel drugokategornik Fajs Mirko v
torek 8. januarja.
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 7. do 14. januarja 1952 je bilo rojenih
17 dečkov in 14 deklic.
Poročili so se:
Mizarski pomočnik Krumberger Alojzij in
kuharica  Vozlič  Amalija,   oba  iz  Celja  in
tovarniški delavec Gajser Anton in tovarni-
ška delavka Roje Vida, oba iz Celja.
Umrli so:
Gospodinja Lopan Jera, stara 70 let iz
Loke pri Trbovljah, dojenček Jež Branko iz
Poljčan, sin posestnika Škoflek Anton, star
13 let iz Frankolovega in rudar Hrastnik
Anton, star 57 let iz Rečice pri Laškem.
v Celje-okolici
V času od 7. do 12. januarja 1952 se je
rodilo 9 deklic in 12 dečkov.
Poroke:
Bračič Mihael, poljski delavec iz Strmca,
KLO  Dobrna  in  Maršnjak  Jožefa,  poljska
delavka iz Strmca. čepuS Janez, železničar is|
Sela, KLO Marija gradeč in Pavlic Marija,1
gospodinja iz Kal, KLO Dol pri Hrastniku.
Fidler Katarina, kmetica iz Goričice pri Sv.
Juriju pri Celju in Rudolf Franc, upokojenec
iz Leskovca pri Poljčanah.
Umrli:
Koštrin Ivan iz Zadobrove, KLO Škofja
vas, star 64 let. Jančič Ivana, posestnica v
Podpeči, KLO Jurklošter, stara 61 let. Šmid
Marija, kuharica iz Doropolja, KLO Planina,
stara 21 let. Artnak Martin, poljedelec Tur-
no, KLO Slivnica, star 27 let. Golob Marija,
gospodinja iz Brdc, KLO Dobrna, stara 72
let. čečko Jakob, upokojenec iz Polž, KLO
Nova cerkev, star 78 let. Lešnik Rozalija,
preužitkarica iz Polž, KLO Nova cerkev, sta-
ra 78 let. Mader Marija iz Brega, KLO Pol-
zela, stara 72 let. Grum Frančiška, gospodi-
nja iz Kasaz, KLO Liboje, stara 70 let in
Vengušt Antonija, preužitkarica iz Laike vasi,
KLO Store, stara 77 let.
FIZKULTURA
Celje in športno letalstvo
Kdor tega ne ve, verjetno tudi ne ver-
jame, da so ravno Celjani prvi v Jugoslaviji
začeli gojiti športno letalstvo.
Od tega bo že, če se dobro spominjam,
nekako 30, morda 40 let. Takrat se je tov.
Itopasu, našemu najstarejšemu članu poro-
dila misel o letenju brez motorja. Sam je v
svoji delavnici z lastnimi sredstvi izdelal ja-
drilico in jo tudi preizkusil.
Takšni so bili začetki športnega letalstva
v Celju in s tem tudi v Jugoslaviji.
Zbralo se je okrog tov. Ropasa manjše šte-
vilo ljudi, ki so že takrat želi lepe uspehe.
Ti pionirji športnega letalstva so delali ta-
krat pod čisto drugimi pogoji kot dela naša
mladina danes. Vlagati so morali svoj zaslu-
žek v sredstva Aerokluba, ker niso imeli no-
bene podpore in pomoči od takratnih mogot-
cev. Zato bi bilo prav, če bi nekdo kaj na-
pisal o takratnem delovanju Aerokluba. Mla-
dina namreč ne ceni ogromne pomoči, ki jo
nudi ljudska oblast ravno športnemu le-
talstvu.
Med vojno je nastopilo mrtvilo, ker oku-
pator ni dovolil delovanja klubu.
Kmalu po osvoboditvi se je zopet zbralo
nekaj starih aktivnih članov in Aeroklub v
Celju je zopet zaživel novo življeijje čisto
v drugih pogojih kot pred vojno. Acroklubu
so takoj nudili izdatno finančno in material-
no pomoč. Doseženi so bili tudi uspehi. Toda
uspehi bi bili mnogo večji, če bi znali med
Celjani vzbuditi interes za ta šport.
Vse do lanskega leta je tvorilo društvo le
šolska mladina, ki je po končanem šolanju
zopet zapustila društvo, ali pa so jo v šoli
pridobili za kako drugo vrsto športa. Lani
pa jp pristopilo v klub lepo število novih
aktivnih članov iz vrst delavske mladine,
kovinarske šole in drugih šol. Ti mladinci so
že lansko leto pokazali mnogo volje do dela
v Aeroklubu. Pomagali so graditi hangar,
delali so v delavnicah in z uspehom opravili
mnoge izpite. Tako je dobilo Celje lepo šte-
vilo modelarjev, jadriličarjev in padalcev.
Ko bo pa letos dobilo društvo motorno le-
talo, bo možno izvežbati mnogo jadriličarjev
in padalcev. Padalce bo vežbala znana pa-
dalka, državna prvakinja v skokih nizkega
leta tov. Rabuza Danica. Jadriličarje pa
vrhunski jadriličar in večkratni državni pr-
vak tov. Arbajter Maks, ki bo uslužbenec
Aerokluba. Modelarje bo vodil znani požrtvo-
valni celjski modelar tov. Kos Emil, ki ima
mnogo znanja in tehnike v modelarstvu.
Prihodnje leto bo dobilo Celje verjetno
motorno-pilotsko šolo.
Naši modelarji nujno rabijo delavnico, ker
so ostali zaradi izpraznitve prostorov v mest-
ni osnovni šoli brez prostorov.
Celjska mladina se niti prav ne zaveda,
da ima v Celju na tem polju tako velike
možnosti razvoja. Gotovo jih je mnogo, ki
bi radi postali piloti, pa nimajo poguma.
Res je, da je treba za odskok s padalom iz
letala precej poguma, vendar je znano, da so
tehnični pripomočki tako izpopolnjeni, da ni
nikake nevarnosti.
Uprava Aerokluba pričakuje novih prijav
v naše društvo, katere je oddati v aeroklub-
ski pisarni, Šlandrov trg 5. Prepričani smo,
da v Celju ni mladinca in mladinke, ki se
ne bi zanimal za ta sinji šport. B. B.
Kako bomo poziveli
delo v naših
telovadnice h
v Celju imamo dve telovadni društvi. Prvo
ima lepo telovadnico na II. mestni osnovni
šoli, drugo pa telovadi v lastnem fizkultur-
nem domu v Gaberju. TD »Partizan« Tine
Kos je v tekmovanju za proslavo dneva JA
doseglo take uspehe, da je prejelo pismeno
pohvalo od koordinacijskega odbora za iz-
venarmadno vzgojo. Telovadnico je napolnilo
z vsemi oddelki, ki telovadijo redno po ur-
niku. V vadbo vpleta razne spretnosti in
vaje iz izvenarmadne vzgoje. Na dan Re-
publike je organiziralo množični patrolni tek
s streljanjem in metanjem bombe, ki so se
ga udeležila skoraj vsa društva in organiza-
cije mesta Celja. Društvo Je s primerno pro-
pagando privabilo mladino v telovadnico.
Glavno skrb pa je društvo posvetilo svojemu
vaditcijskemu kadru. S tem, da si je zbralo
in vzgojilo dobre vaditelje, ki so redni in
pripravljeni v svojih nalogah, si je prido-
bilo tudi telovadeče članstvo. Nasprotno pa
opažamo pri TD Celje I, da manjka pravih
vadiloljev, odnosno, da ko dosedanji vaditelji
popustili.
Okr. telovadni odbor je skupno z zastop-
niki masovnih organizacij in fizkulturnimi
delavci razpravljal o pogojih za poživitev
dela tudi v tem društvu. Skupno so ugotovili,
da manjka dobrih vaditeljev. Sklenili so po-
vabiti vse sedanje in stare vaditelje k sode-
lovanju. Mladina je tu, pionirji so tu in,
samo čakajo, da jim kdo pokaže vaje in dal
jih vadi. Vaditelje je potrebno razrešiti druJ
gih dolžnosti izven službe, ker bodo z vadb«
mladine veliko pripomogli k njeni vzgoji^
Nekateri tovariši so se vabilu že odzvali.     \
S tem, da si društva pridobe dobre vadi-
telje, si zagotovijo tudi članstvo v telovad-
nicah in splošen uspeh pri svojem delu.
Ke^laška tekma
v Celju
v nedeljo 13. januarja 1952 se je pričelo
ekipno prvenstvo LRS v kegljanju v medna-
rodnem stilu, pri katerem sodeluje osem naj-
boljših ekip iz Slovenije.
V Celju sta se na kegljišču SD Betona po-i
merili ekipi KK Kranj in FK Kladivar. -4
Zmagala je ekipa domačega Kladivarja z 218ffl
proti 2149 keglji. Najboljši rezultat posa-.
meznikov je dosegel Vanovšek, član KK Kla-j
divar z 423 podrtimi keglji, kar je obenem
rekord tega kegljišča.
Obenem opozarjamo ljubitelje kegljaškegJU
športa, da bodo v nedeljo 20. januarja 195JI|
prav tako na kegljišču Betona prvenstvene
kegljaške tekme med ekipami KK Železničar
Maribor, KK Ljutomer in KK Kladivar. —
Tekmovanje prične ob 10. uri dopoldne ter
bo trajalo do 22. ure. Zaradi izenačenih ekip
bo tekmovanje posebno zanimivo. Ekipe l)Odo
tekmovale v mednarodnem stilu.
Športno društvo
v Laškem
bo do prihodnje sezone napravilo okoli nogo-
metnega igrišča tekalijče in primerno sla-
čilnico za igralce. Tako so sklenili pretekli
mesec, ko so imeli občni zbor. Društvo ima
voljo do dela, vendar mu nihče ne nudi sa-
dostne pomoči. Celo občnega zbora druitva
i se ni udeležil niti predstavnik MLO, niti «i-
I stopnik OF v Laškem.
OBJAVE IN OGLASI
KLUB LJUDSKIH POSLANCEV IN
ODBORNIKOV OF
zopet pričenja z rednimi predavanji. 23. ja-
nuarja ob 19. uri predava dr. Marjan Mrecelj
o Značaju novih okrajnih in občinskih od-
borov.
Predavanja bodo v bodoče v novih klub-
skih prostorih v Jurčičevi ulici (bivši klub
UDV).__
Ministrstvo za notranje zadeve LRS, Uprava
Ljudske milice za Slovenijo razpisuje
NATEČAJ
za sprejem v službo Ljudske milice.
Pogoji za sprejem so: starost od 18 do 30
let, telesno in duševno zdravje, končana
osnovna šola in regulirana vojaška obveznost.
Prosilci morajo predložiti sledeče listine:
lastnoročno podpisano prošnjo, kolkovano s
30 din, rojstni list, zdravniško spričevalo,
zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o regu-
lirani vojaški obveznosti, potrdilo o držav-
ljanstvu FLRJ, potrdilo o vpisu v volilni
imenik, potrdilo o nekaznovanju in tisti, ki
so v službenem razmerju, potrdilo deloda-
jalca, da lahko službo zapuste, če bodo spre-
jeti v LM. Prošnji je treba priložiti še lastno-
ročno napisan življenjepis in izjavo prosilca,
da bo ostal v službi najmanj 3 leta. Prošnje
sprejemajo postaje LM, v katerih območjih
prosilci stalno bivajo, najpozneje do 15. fe-
bruarja 1952.
Služba se začne z vstopom v šolo LM.
Sprejete osebe so upravičene do prejemkov
in drugih ugodnosti po določilih Zakona o
I^M in raznih tozadevnih predpisih.
VSE IMETNIKE OROŽJA
ki imajo zanj dovoljenje za posest in noše-
nje (orožne liste), obveščamo, da bo pover-
jeništvo za notranje zadeve OLO Cejje-oko-
lica, podaljšalo orožne liste v času od 14. ja-
nuarja do vključno 9. februarja 1952.
Lovske družine naj od svojih članov zbe-
rejo prošnje s predpisano takso, ter s skup-
nim potrdilom o članstvu prosilcev in ^ko
opremljene dostavijo postaji ljudske milice
svojega kraja. Posamezniki naj svoje prošnje
prav tako odstopajo postaji LM.
Da ne bo nepotrebnih izterjav premalo
plačane takse navajamo v pojasnilo:
1. Prošnje za podaljšanje orožnega lista je
po t. p. 1. zakona o taksah taksirati s 30 din.
2. Po tar. p. 15. cit. zakona je plačati za
vsak komad orožja takso 400 din.
Imetniki, ki posedujejo več orožja, plačajo
za vsak komad takso v koleku 400 din, do-
čim je taksirati prošnje samo s 30 din.
Opozarjamo na rok podaljševanja, ker se
bo neupoštevanje tega smatralo kot neizpol-
njevanje obveznosti, ki ima kaznive posle-
dice.
Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve
OLO Celje-okolica, Celje,
OPOZORILO
V smislu 20. člena zakona o volilnih ime-
nikih je dolžnost Mestnega ljudskega odbora
v teku meseca januarja popraviti in vskla-
diti z dejanskim stanjem volilni imenik z vpi-
som vseh sprememb, ki so nastale v I. 1951.
Prebivalce mesta Celja opozarjamo, da
lahko do 25. januarja 1952 preverijo svoj
vpis v volilnem imeniku pri Komisiji za vo-
lilne imenike pri MLO Celje, soba št. 60.
Posebno opozarjamo mladince in mladinke,
ki zaradi svoje nedoletnosti še niso imeli vo-
lilne pravice, pa so dopolnili 18. leto Staro-
sti, da se prijavijo do gori določenega dne
za vpis v volilni imenik.
Iz pisarne tajništva MLO Celje
OBVESTILO
Vse odjemalce električne energije mesta
Celja in bližnje okolice obveščamo, da bo v
nedeljo dne 20. januarja 1952 prekinjena do-
bava električne energije mestu Celju od 8.
do 11.30 ure, bližnji okolici od 13. do 16. ure
zaradi vzdrževalnih del na električnih napra-
vah. V času prekinitve je iz varnostnih vzro-
kov smatrati, da so vse električne naprave
pod napetostjo.
Elektro-Celje, obrat Celje
PODJETJE ZA CESTE IN KANALIZACIJE
CELJE
razpisuje dobavo 500 kom. brezovih metel.
Biti morajo iz ravnorastlih, dolgih brezovih
vej, v gornjem delu 11 cm debeline, brez to-
Caja, dolžine okrog 90 cm, povezane dvakrat
s primerno debelo žico. Ponudbe je nasloviti
na Podjetje za ceste in kanalizacije Celje,
Ulica 29. novembra št. 2 do 26. 1. 1952.
NAJDENI PREDMETI
V Ljudskem magazinu v Celju so bili po-
zabljeni sledeči predmeti:
En moški dežnik, en ženski dežnik, pletena
litrska steklenica, ročna petrolejska svetiljka,
en par sivih volnenih moških rokavic, en par
zelenih ženskih rokavic — volnene in žepni
robec, en par volnenih plavih moških roka-
vic, ena volnena deška rokavica — sive in
plave barve, volnen ženski pulover rdeč s
črnimi in belimi črtami, denarnica rujave
barve s štirimi predelki s 73 din gotovine,
2 industrijska bona in rožni venec, denarnica
za drobiž rujave barve s 5 din gotovine, de-
narnica z zadrgo z 59 din gotovine, denarnica
z zadrgo rujave barve s 30 din gotovine in
eno fotografijo, poslovna knjižnica na ime
Erjavec Stanislav z raznimi dokiuuenti in
11 din gotovine in molitvenik.
Na Dečkovi cesti je bil najden moški klo-
buk, rjave barve.
NAJDENO
Najden je bil enofazen elektromotor Tip
AEG 220 W, četrt do pol KM, št. 13388 MO.
Lastnik naj se javi z dokazilom o lastništvu
na poverjeništvu za notranje zadeve Celje-
mesto, soba št. 6.
KUPIMO
dobro ohranjen, brezhiben 3 ali 5 tonski to-
vorni avtomobil »Diesel« ali pa tudi z ben-
cinskim motorjem. Ponudbe posltiti na Sadje-
Zelenjava, Celje, Tomšičev trg 9.
PRODAM zlato žensko zapestno uro in i^az-
paran plašč s podlogo (primeren za manjšo
osebo), Celje Ipavčeva ul. 2/1, levo.
PRODAM ugodno kuhinjsko kredenco. Ku-
nej Franjo, Aškerčeva 7 (nasproti stoka).
IZGUBIL sem temnorujavo usnjeno rokavico.
Prosim najditelja, da mi jo vrne proti
nagradi na upravo lista.
PROSIM najditelja črne ženske usnjene ro-
kavice, naj mi jo vrne proti nagradi na
upravo lista.
PREKLICUJEM izgubljeno dijaško knjižica
na ime Brajlih Daniela.
PREKLIC
Preklicujem vse klevete, ki sem jih iz-
rekla dne 1. januarja napram Milici Koren
ter se ji zahvaljujem, da je odstopila Od
tožbe.
Ivanka Kregar, Zagrad 78, Celje
Nedeljska zdravniška dežurna služba
Dne 20. januarja 1952: tovariš dr. Sevček
Maksim, Ljubljanska c. 36.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
KIIVO
KINO METROPOL
od 17. do 25. I.: Sinja laguna, angl. barvni
film
od 26. do 31. I.:  Zasebno življenje He«-
rika VIII., angl. film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri.
Ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM
od 18. do 21. I.: Nevesta na prodaj, araer.
film
od 22. do 24. I.: Maščevanje »Rdeče ča-
rovnice«, amer. film
od 25. do 28. I.: Draga Ruth, amer. film
Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri.
Ob nedeljah ob 16.15, 18.15, in 20.16 uri.
Živi zid
Ntaiie Tercak
Na desno od samotne vasice Zagorje, ki leži na majhnem
prijaznem hribčku nasproti Bohorju, se dviguje pod Tovornikovo
domačijo nizek, porasel grič. Tik ozkega kolovoza, ki je le po-
redko V rabi — po njem vozijo le plohe in jeseni nastiljo — se
beli kapelica. Kolovoz se vije po hribčku in izginja v gozdovih.
Majhno jaso, kjer stoji kapelica, obdaja koš in grmovje.
To je partizanska javka!
Sem se večkrat v nočnih urah pritihotapijo temne postave.
Cest in uglajenih poti se izogibljejo. Postave rastejo iz gozdov Bo-
horja in zopet nevidne izginjajo v njih.
To so aktivisti Osvobodilne fronte na Kozjanskem: poleti
leta 1942.
Jasa je javka tudi za najzvestejše kurirje kozjanske čete. Na
tem mestu daje tovarišica Roza v nočnih urah navodila za pro-
pagando in obvešča o akcijah svoje tovariše.
Vse partizanske vasice ob vznožju Bohorja, vsa dolina, Se-
novo, Rajhenburg, Kozje, Pilštajn in Planina, jo poznajo. Oblečena
v obleko kmečke ženice, hodi po osamljenih domovih, po vaseh
in švabskih postojankah. Povsod je in nikjer! Nje ne zadrži no-
bena stvar. Nihče ne ve, kje je njeno stalno bivališče. Še Peter,
njen najzvestejši tovariš, ki se vrti na sektorju Jurklošter, je več-
krat v zadregi, kje naj jo išče. Pride in izgine. Ljudje in vasi v
dolini jo poznajo kot partizanko Pavlo. Le na partizanski javki
za kapelico jo najdeš natanko ob določeni uri.
Njen dom so gozdovi in samotne kmetije ob vznožju Bohorja.
Ta partizanka, oblečena kot kmečka ženica, ima čudno moč.
Njene svetlorjave oči te prebodejo in obvise na tebi. Zadržati tak
pogled ni lahka stvar. Ustnice se ji čvrsto stisnejo v tanko ozko
zarezo. Gleda te dolgo, nepremično. Vidi ti v notranjost in presodi,
koliko ti lahko zaupa. Obraz je podolgovat in poln, obrobljajo ga
temnorjavi lasje. Srednja čokata postava ima nekaj poveljujočega
na sebi. Zibelka ji je tekla v Trbovljah.
To je okrožna sekretarka! Na njej je največja odgovornost
za vse delo Osvobodilne fronte na Kozjanskem.
Partizansko gibanje je v teh gozdovih zaživelo takoj po oku-
paciji. »Stara pravda« v teh krajih še ni bila pozabljena. Pa so
začeli!
V juliju enainštiridesetega je padel švabski orožniški straž-
mojster s Planine. Partizan Novak doma iz okolice Šentjurja ga
je podrl. Bohor je doživel pcve švabske hajke.
Kmalu nato se je pojavil na tem sektorju Miha Ceporda, fi-
nančni kontrolor iz Kozjega z nalogo, da poveže najzvestejše v
trdno močno vez. Pomagal mu je tovariš Tomaž.
Prve zveze so postavljene!
Tam nad Zagorjem visi v hribčku Tovornikova domačija. Za
prve partizane se najde v tej hiši vedno najpotrebnejše. V Doro-
polju pri zaupniku Janku in njegovem očetu je druga partizanska
točka. V mali kotanji nedaleč od hiše, obrasli z redkim drevjem,
je vedno pripravljena hrana. Pod rušo se skriva pletenka vina iz
vinogradov, ki nastavljajo na južnih strminah Javornika svoje
rjave rebri južnemu soncu, da mesi vinske jagode.
Nad vasico Podpečjo pa stoji Dušanova domačija. Za vse naše
ljudi so vedno odprta vrata te hišice. Zanje je odprta tudi pipa
na velikem sodu v Dušanovi kleti.
»Fantje, pijte in jejte, za vas je vedno vsega dovolj!« se ti
nasmehne dečji Dušanov obraz. Male dobrovoljne oči se kar skri-
jejo v očesnih jamicah, ko podaja zvesto roko.
Po vsem pogorju so posejani taki Janki in Dušani!
Noč! V medlem siju prvega krajca dremljejo vasice in go-
zdovi. Od daleč se beli v mesečini Sv. Križ. Starodavne razvaline
planinskega gradu se odevajo v mrkost. Pod njimi na hribčku spi
Planina. Po cesti udarjajo koraki težkih škornjev.
»Halt! Parole!« mre jo v noč glasovi švabskih stražarjev. Le-
ščerbe v izbah so zastrte. Dobro so zastrta tudi vsa okna. Po teh
hišah teče življenje svojo pot. Glave mislijo po svoje in srca čutijo
drugače, ksLkmc »hteva okupator.
Planina diha življenje bohorskih gozdov!
Topla noč prvih avgustovih dni leta dvainštiridesetega!
Hribček nad Tovornikovo domačijo je v tej noči oživel. Od
vseh strani se gibljejo skozi koš in grmovje postave. Nekaterim
se pozna, da so prehodili mnogo dolin in hribov! Na zdelanih
obrazih jim je zapisana naporna pot. Od hrvaške meje, Zida-
nega mosta, Rogaške Slatine in z vseh bližnjih krajev so se zbrali.
Kozjanska četa, okrog petindvajset mož, drži okoli hribčka za-
sede.
Na jasi za kapelico so zbrani politični aktivisti Kozjanskega.
V sredi med njimi stoji kmečko oblečena ženica. Sekretarka Ko-
zjanskega okrožja razlaga politično situacijo, daje navodila za
propagando, uči, posluša, kritizira in odobrava. Tudi komandant
Modras in politkomisar Skvarča-Tomaž sta navzoča.
»Tovariši, smrt fašizmu!« jih pozdravi ženica.
»Svobodo narodu!« se glasi polglasen odgovor.
Počasi in neslišno izginejo posamezne postave na vse strani.
Noč in gozdovi so jih prinesli, noč in gozdovi so jih vzeli!
Le najzvestejši so še ostali na javki in obkrožajo sekretark«.
Bledi, ozki Petrov obraz se beli v polmraku. Ob njem je Tomaž,
pa Antonesku in Modras. Pripravljajo načrt napada na državn*
veleposestvo pri Rogaški Slatini. Od vseh strani pobirajo Švabt
najlepšo plemensko živino in jo odvažajo tja. To je treba na vsak
način preprečiti. Po kratkem posvetovanju odobre načrt za napad.
Določijo javke pri Dušanu, Janku in Grabenski mami.
»Danes štirinajst dni ob isti uri je javka tukaj...« zašepeče
sekretarka in izgine v grmovju.
Komandir kozjanske čete Modras povleče zasede. Kolona pet-
indvajsetih partizanov se vije po kolovozu v gozdove Federmausa.
Topel veter piha z Javornika. Bukov gozd šumi nežno, božajoče...
Dani se! Jasa v gozdičku sameva... Štirinajst noči bo pre-
teklo, preden bo zopet oživela.
Kdo ve, če bodo prišli na prihodnjo javko vsi...
Sedemindvajseti avgust leta 1942. je bil vroč dan. Iz sotesk
in globač je puhtela neznosna vročina. Nebo je bilo jasno, nikjer
oblačka. Preko neba se je valilo veliko žareče sonce. Vrhovi so
stali v jasnini in razkošnem zelenju. Doline so se potile v soparni
vročini. Preko njih je vlekel vroč veter, da je jemalo sapo.