DELAVSKA
ENOTNOST
VSEBINA D ANAŠNJE ŠTEVILKE:
X. stran: SINDIKALNA PODRUŽNICA — ORGANIZATOR IN VODITELJ TEKMOVANJA V PODJETJU
2.	stran: DEKLARACIJA NOVE VLADE MARŠALA TITA — ZA ODSTRANITEV OSTANKOV FAŠIZMA
V	JULIJSKI KRAJINI — S SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV
3.	ah.TO-n- IZVOLILI SMO DELAVSKE ZAUPNIKE — ZA PRAVILNO RAZDELITEV DELOVNE SILE —»
V	VSAKO PODJETJE ZDRAVSTVENI AKTIV!
4.	stran: OBNAVLJAMO, GRADIMO, USTVARJAMO
5.	stran: NE TAKO, TOVARIŠI!
6.	stran: STALINSKA TEŽKA INDUSTRIJA — OSNOVA ZA DVIG VSEH PANOG GOSPODARSTVA
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto II., štev. 6	Ljubljana, 8. februarja 1946	Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—«
ShUkaha peterica - organizator in voditelj tekmovanja v
Prvomajsko tekmovanje je že v teku. Začeli so ga rudarji, pred katere so postavljene najvažnejše naloge.
Z odlokom seje Izvršnega odbora Enotnih strokovnih zvez je tekmovanje dobilo določeno smer, ustvarjen je okvirni načrt in postavljeni so organizacijski temelji. Nekatere osrednje uprave so že na temelju tega načrta izdelale pogoje za tekmovanje v svoji stroki. Nedvomno je, da bo organizar cija tekmovanja po strokah med podjetji in ustanovami iste industrijske panoge dala potrebni razmah tekmovanja, omogočila boljšo organizacijo, lažjo evidenco, lažjo kontrolo in utrdila delovni potencijal cele skupnosti dotične industrijske panoge.
Seja Glavnega odbora je v svojih odlokih pozvala osrednje uprave zvez, da organizirajo v svoji industrijski panogi tekmovanje med najvažnejšimi podjetji in ustanovami. Xo pa ne pomeni, da se bodo osrednje uprave direktno v podjetjih javile kot voditelji in organizatorji tekmovanja, niti ne bodo izdelale splošnega načrta za tekmovanje med vsemi podjetji ene industrijske panoge.
Ker bo vsako podjetje odredilo stvarne naloge tekmovanja, kjer se bo držalo splošnih okvirov, ki jih je dal prvomajskemu tekmovanju Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez, mora biti organizator in voditelj tekmovanja v podjetju in ustanovi sindikalna podružnica kot osnovna organizacija vsake strokovne zveze. Pii nas so sindikalne podružnice zgrajene na proizvodnem principu: eno podjetje — ena organizacija. Tako organizirana podružnica odgovarja nalogam Enotnih strokovnih zvez v gospodarstvu. Kot ima vsaka tovarna in ustanova svoj proizvodni program in svoje proizvodne naloge v okviru splošnega načrta, tako da so že s tem zelo olajšane naloge sindikalnih podružnic v obnovi gospodarstva. Osnovna naloga podružnice v gospodarstvu je, da mobilizira delavce in nameščence svojega podjetja in ustanove za izvrševanje programa proizvodnje, za utrjevanje delovne discipline in razvoj tekmovanja ter udarništva. Iz teh razlogov bo sindikalna podružnica voditelj in organizator tudi v tam prvomajskem in predkongresnem tekmovanju.
Pomanjkljivost dosedanjih tekmovanj
Dosedanja organizacija tekmovanja je imela vrsto pomanjkljivosti, o katerih so že pisali naši centralni časopisi, Te pomanjkljivosti se bile sledeče:
1.	Tekmovanja niso bila zadostno pripravljena; v organizacijo se niso dovolj angažirale niti uprave podružnic niti uprave podjetij in niti ni bilo med njimi dovolj sodelovanja.
‘Z. Delavci se niso seznanili s ciljem tekmovanja in nalogami, ki se jih mora obvladati v času tekmovanja; niso se sklepale medsebojne delovne pogodbe med posamezniki in delovnimi skupinami podjetij ali ustanov.
3.	V času tekmovanja se ni vršil pregled doseženih uspehov. Delavci v tovarni ali ustanovi se niso obveščali o doseženih uspehih najboljših delavcev.
4.	Ni se skrbelo za kakovost izdelanega blaga in za delovno disciplino.
y letošnjem tekmovanju se morajo te pomanjkljivosti odstraniti. Da bi sindikalne podružnice mogle izvrševati vlogo organizatorja in da bi Mie voditelj tekmovanja v svojem podjetju, morajo izvrševati pravilno organizacijo tekmovanja tudi v času tekmovanja samega, najbolj pa morajo razviti kulturno prosvetno delo. Predvsem mora uprava podružnice na sestankih aktivistov (uprave podružnice, kultmruo-prosvetncga odbora, udarnikov) in predstavnikov uprave podjetja izdelati načrt tekmovanja, bilo pod pogoji, id jih je postavilo drugo istorodno podjetje ali pa po obstoječem programu podjetja, s ciljam, da se ta izvede in preseže v celoti, posebno^ |Hi v količini in kakovosti proizvodov itd. Ko bo «in.iikalni aktiv prediskutiral, se seznanil in proučil tekmovalni načrt, bo na sestanki?! in konferencah vseh delavcev podjetja ali ustanove, kakor tudi na posebnih sestankih in konferencah delavcev posameznih oddelkov, vse delavce in nameščence seznanil s postavljenim načrtom. Na splošnih konferencah tovarne In oddelkov se bodo razpravljali novi koristni predlogi, sklepale se bodo tekmovalne pogodbe med posameznimi oddeliti in udarniki, med mojstri in ostalimi posamezniki, ter se do de-fiintivno utrdil rok tekmovanja.
aolturno prosvetno delo
V času tekmovanja mora biti celokupno delo kultumo-prosvetnih odborov in celokupno kulturno prosvetno delo sindikalnih podružnic usmerjeno na propagando za izvrševanje in presežek postavljenega načrta. Bralne skupine morajo biti ena važnih oblik kulturno-prosvetnega dela. v času odmora ali po končanem deiu se mora organizirati branje člankov iz Borbe, Rada, Ljudske pravice, Delavske enotnosti <— op. ured.) in iz drugega delavskega tiska o tekmovanja, organizaciji to pomanjkljivostih ter diskutirati o podobnih problemih Iz lastna tovarne ali ustanove. Bralne sku-pine se lahko organizirajo tudi po oddelkih, da hi zbudile večje zanimanje delavcev kakor tudi, da bi se z delavci obdržal neposredni stik to se na njih bolj vzgojno delo-val o.
Stenski časopis se mora Izdati pogosteje nego pred tekmovanjem. V njem je treba pisati o tem, kakšne naloge je kdo sprejel v tekmovanju to kako izpolnjuje sprejete dolžnosti. Popularizirati se morajo naj-
boljši delavci za borbo proti kršiteljem discipline, posmehu naj se izpostavijo lenobe itd. V stenskem časopisu mora sodelovati čim večje število delavcev in nameščencev. Prav tako mora pri ustnih časopisih priti do izraza populariziranje proizvodnih nalog, razširjanje udarniškega duha, delovnega poleta in upornosti, da bi se tekmovanje končalo z isto silo kot se je tudi začelo.
Knltumo-umetniška in fizkulturna društva morajo v zvezi s tekmovanjem pripraviti posebne programe. Kulturno umetniške prireditve za delavce morajo biti usmerjene k povečanju budnosti in rnržnje do saboterjev obnove in izgradnje naše domovine; da razvijajo ljubezen delavca do dela, do državne-ljudske imovine; da razvijajo patriotizem v borbi proti sovražniku ljudske oblasti to države delovnega ljudstva Federativne ljudske republike Jugoslavije.
V	času tekmovanja se morajo konference in sestanki vršiti redno vsakih 8 do 14 dni. če je nemogoče organizirati za celo tovarno, bi se morale takšne konference vršiti vsak teden po oddelkih. Na dnevnem redu teh konferenc morajo biti vprašanja o poteku tekmovanja, o vzrokih, ki motijo, da se izpolnjujejo dolžnosti, ki so jih sprejeli delavci in nameščenci. Pri teh sestankih morajo biti navzoči tudi ravnatelj to administracija podjetja.
Stik podružnice z upravo podjetja
V	času tekmovanja mora biti podružnica v najožjih stikih z upravo podjetja v vprašanjih vsakodnevne pomoči delavcem pri delu, da bi lahko izvrševali svoje dolžnosti v povečanju produktivnega dela, v presežku norme to izboljšanju kakovosti proizvodov. Pri tem se mora skrbeti, da dobi vsak oddelek od uprave podjetja pravočasno proizvodno nalogo. Sindikalne podružnice morajo biti odločne v zahtevah, da uprava podjetja pravočasno nabavi potrebne sirovine in ostali material, da ne bi delo zaostalo in da bi posamezni oddelki v celoti mogli izvršiti in preseči postavljeno jim nalogo.
Prav tako morajo sindikalne podružnice vedeti, da se lahko zmaga v tekmovanju, izpolni in preseže normo ter izvrši načrt do določenega roka edino s tem, da se strogo izkorišča obstoječi delovni čas in da se v polni meri izkoriščajo stroji in orodja. To se lahko doseže, če si delavci pred začetkom dela uredijo stroje, jih namažejo, pregledajo, izvršijo mala popravila, ki lahko motijo pri delu, pripravijo potrebno orodje, oblečejo delovno obleko in da so na mestu pri svojem stroju v trenutku, ko se delo začne. Po delu naj očistijo stroje in svoje delovno mesto, a v primeru okvare pri stroju naj opozorijo mojstra, ki mora napraviti vse, da se popravilo izvrši v času, ko tovarna ne dela, V času tekmovanja se potemtakem ne sme gledati na to, če bo delavec začel delati minuto prej ali pa če minuto pozneje zaključi delo. Vse to morajo sindikalne podružnice vzeti v obzir pti sklepanju pogodb o tekmovanju.
Obveščanje o rezultatih tekmovanja
V	uvodnem članka »Borbe« od 24. januarja je podčrtana velika pomanjkljivost v tekmovanju in to je: vprašanje pravočasnega obveščanja delavcev in javnosti o dolžnostih to doseženih uspehih tekmovanja. Podružnične uprave morajo to pomanjkljivost odstraniti. To bodo dosegle z uvedbo sistematskega obveščanja delavcev na posebni tabli. Sindikalne podružnice bodo zadolžile svoje člane-nameščence za to delo. Večkrat se dogaja, da je nameščencu tekmovanje in njegovi uspehi indiferentno. Nameščenec bi moral sestavljati poročila ta statistike kot del svojega doprinosa k tekmovanju. Sistematsko poročanje o uspehih ni samo stvar sindikatov, temveč tudi stvar podjetja. Podružnice tonejo v tem pogledu od uprave podjetja pravico zahtevati, da jim »e da poU» pomoč. Poleg tega morajo podružnice, postimo podružnice velikih podjetij v času tekmovanja od svojih dopisnikov zagotoviti za »Rad«, »Delavsko enotnost« (op. uredn.) in ostale časopise, dopise s podatki ta slikami najboljših delavcerv-udamikov, z doseženimi uspehi o tekmovanju« pomanjkljivostih in merah, ki so jih pod vzeli za njihovo odstranjevanje.
Naše podružnice niso dale potrebno pomoč udarnim skupinam mladine, kakor jim tudi podjetja niso dala pomoč v materialu ta mojstrih. Dolžnost sindikalnih podružnic je, da v prvomajskem tekmovanju vključijo tudi tekmovalni polet ta požrtvovalnost delavske mladine s tem, da dajo pomoč udarnim skupinam in da z njimi sodelujejo.
Posebno pažnjo morajo podružnice posvetiti tistim delavcem, Id ne izpolnjujejo norme In onim, ki nimajo zadostne kvalifikacije. Njim se mora dati izven delovnega časa tovariško pomoč in jih naučiti hitrejšega upravljanja s strojem ter jih usposobiti za lažje premagovanje dela. V smislu direktiv Glavnega odbora ESZDNJ so podružnice dolžne podpirati inicijativo delavcev, njihove predloge o boljših načinih dela, o boljšem izkoriščanju strojev, o iznajdbah, M povečajo proizvodnjo, Izboljšajo kakovost blaga ln nadoknadijo pomanjkanje materiala In orodja tor drugih delov strojev.
Potem takem zavisi uspeh tekmovanja od tega, kako bo podružnica organizirala tekmovanje in kulturno prosvetno delo. Uspeh tekmovanja zavisi najprej od dela sindikalnih organizacij. V teh teknjpvanjih se bo izbralo najboljše delavce in nameščence enega podjetja ali ustanove.
Sodniki SteveaKe
so sprejeli poziv na tekmovanje
Delegati vseh radarskih sindikalnih podružnic Slovenije so na svojem sestanku sklenili, da se bodo odzvali pozavu zeni-ških radarjev na prvomajsko tekmovanje vseh rudnikov Federativne lju Iške republike Jugoslavije. Sklenili so, da se bodo vsi slovenski rudniki pridružili tekmovanju rudarjev ostalih federalnih enot, da dajo čim več premoga, ki ga potrebujejo naše tovarne, delavnice in naš promet.
Delegati so sklenili, da bodo v vseh rudnikih Slovenije postavili tekmovalne komisije, ki bodo na podlagi načrta, ki so ga izdelati zeniškl rudarji, napravile podrobne tekmovalne načrte in vodile tekmovanje v svojih obratih. Pri Zvezi delavcev rudarske industrije v Ljubljani je bila ustanovljena federalna tekmovalna komisija, ki bo vodila tekmovanje v vsej Sloveniji in ob zaključku ocenila uspehe. Glavna tekmovalna komisija pa je pri. Zveznem ministrstvu za rudarstvo v Beogradu.
Tekmovanje bo trajalo tri mesece, in sicer od L februarja do 1. maja 1946. Tekmovali bodo v vseh delih, ki posredno ati neposredno vplivajo na povečanje proizvodnje, Izboljšanje kakovosti in prihranku materiala. Da pa ne bi bilo to prizadevanje enostransko, je v tekmovalni načrt vključena kot osnovni in pivi pogoj varnost dela na eni strani, na drugi strani pa delo na prosvetnem, kulturnem in socialnem področja.
Prva točka tekmovalnega načrta govori o tekmovanju glede varnosti. Tako bodo rudniki tekmovali, kje se bo zgodilo v teh treh mesecih najmanj lahkih, težkih in smrtnih nesreč glede na številčno stanje delavstva. ’
Tehnični del tekmovanja stremi, da na najracionalnejši način povečajo naši rudniki proizvodnjo premoga z dviganjem norm in s povečanjem storitve na vseh področjih. Tako bodo v jamah tekmovali v storitvi na premogu, n. pr. pri odpiranju, pri pripravi, pri kopanju ter prav tako tudi v jalovini. Kopači bodo tekmovali med seboj v povprečni storitvi, prav tako pa tudi vsi jamski delavci in zunanji delavci ter rudnik z rudnikom.
Da bi prihranili čim več materiala, bodo rudarji tekmovali v varčevanju razstreliva, jamskega lesa, olja in mazil ter električne sile. Rudniki Kdo tekmovati med seboj, kje se bo najmanjkrat pretrgala jeklena vrv, kje bodo izgubili najmanj časa zaradi okvar na odpremnih poteh in napravah, kateri rudnik bo popravil večje število raznih pokvarjenih strojev in naprav, kot na primer elektromotorjev, se-salk, ventilatorjev, vrtalnih strojev, vitlov itd.
železničarska mladina je na svojih sestankih sprejela sledeče sklepe kot odziv na novoletno poslanico maršala Tita;
Obvezujemo se, da bomo posvetili vse svoje moči predvsem strokovni izpopolnitvi ln zvišanju produkcije.
L Pri delu za obnovo bomo naredili 10 tisoč brezplačnih delovnih ur, pa naj bo to v delavnicah ali pisarnah. V primeru potrebe bomo pritegnili vso mladino k akci-jam.
2.	Do 1. maja bomo prihraniti, pri obdobnih popravilih treh lokomotiv 600 delovnih ur.
3.	Namesto 10 polletnih pregledov, jih bomo izvršili 14.
• 4. Ključavničarska popravila pri raznih strojih bomo dvignili od 540 na 560.
Vsa popravila bomo izvrševali tako vestno ,da bomo imeli čim manj tekočih popravil. Delo pa bo opravljalo 30 mladincev v mladinskih grupah.
5.	Glede discipline se obvezujemo, da bo prihajala mladina v službo tn iz službe točno. Delovno disciplino bomo dvignili v okrepitvi resnega dela med delovnim časom. Število bolniških izostankov in zamud bomo skrčili na minimum. Sklenili smo, da maramo doseči v prekrških in disciplinskih kaznih najmanjšo številko.
V soboto dne 2. februarja so se zbrali rudarji in člani odborov sindikalnih podružnic, kakor tudi zastopniki uprave rudnika Trbovlje. Podrobno so preučili tekmovalni načrt ztniških rudarjev. Sklenili so, da se priključijo njihovemu prvomajskemu tekmovanju in k tekmovalnim točkam dodali še točko o tekmovanju na zadružnem polju. Zeniškim rudarjem so poslali naslednjo resolucijo;
»Tovariši v rudniku Zenica v Bosni!
To tekmovanje mora biti borbena šola, ld bo vzgojno delovala in doprinesla dvigu idejno-polltične ln strokovne stopnje delavca ta nameščenca. V tem tekmovanja se morajo pregledati stopnje delavca ta nameščenca, V tem tekmovanju se morajo preglodati njihove borbene, delovne in ustvarjalne lastnosti. Podružnice kot voditelj ta organizator tekmovanja v podjetju in ustanovi, morajo biti v prvi,vrsti v borbi za izgradnjo to obnovo našega gospodarstva.	Josip Oazi
Rudniki bodo tekmovali, kdo bo čim bolj prekoračili obnovitveni načrt, kdo bo čim več storil za razširjenje rudnikov, za povečanje zmogljivosti in proizvodnje, ka-ter rudnik bo v čim krajšem času odstranil napake na mehaničnih in elektri-nih napravah vsega rudnika. V tekmovalnem načrtu govori več točk o tekmovanju v popravilu, izdelavi in muzanju jamskih vozičkov, v porabi orodja, v popravilu in izdelavi jamskega orodja, v prihranitvi lastnega premoga, v prihranku na pisarniškem materialu ter v zbiranju starega, uporabljivega in neuporabljivega materiala.
Rudniki se bodo kosali tudi v tem, kdo bo imel čim več udarnikov. Za udarnika bodo smatrali delavca oziroma delavsko skupino, ki s svojo spretnostjo ali organizacijo prekorači pri normalnem fizičnem naporu normo iz leta 1939 najmanj za 50 odstotkov.
Poleg tega bodo radarji tekmovali v najnižjih proizvajalnih stroških in kateri rudnik bo dal več prostovoljnih delovnih mezd za obnovo države. Rudarji bodo tekmovali tudi v delovni disciplini, in sicer v čim manjšem številu neopravičenih izostankov, običajnih dopustov, opominov in kazni.
Sindikalne podružnice, rudarji in rudniki bodo tekmovali, kje bodo storili več na področju higiene in zdravstva, n. pr. v ureditvi delavskih kopališč, vodovodov, odstranitvi prahu v razredčevalnicah, ureditvi stranišč, razsvetljave v delavskih kolonijah ter kateri rudnik bo napravil več prostovoljnih in brezplačnih del pri obnovi raznih objektov.
Poleg rudarjev in zunanjih delavcev pa bodo tekmovale tudi upravne moči, na primer v predložitvi prometnega izkaza, v poročilu o višini delavskih plač ter v pravočasnem izvrševanju in opravljanju vseh aktov.
Na kulturno-prosvetnem področju bodo rudarji tekmovali v pisanju in urejevanju sten-časov, v čitanju in razširjenju političnih in strokovnih časopisov, prireditvah, v ustanavljanju pevskih zborov in godb itd. Sindikalne podružnice pa bodo tekmovale v povečanju članstva, v pobiranju in pravočasnem odpošiljanju članarine in vseh poročil ter v številu delovnih sestankov in konferenc.
Tako so se tudi slovenski radarji pridružili tekmovanju rudarjev ostalih federalnih enot, odzvali so se novoletnemu pozivu maršala Tita, ki je pozval radarje, da dvignejo proizvodnjo, da izboljšajo delovno disciplino, da dajo naši industriji In prometu zadostno količino premoga.
6.	Glede razkrinkavanja špekulantov smo sklenili da bomo budno paziti in vsak najmlajši primer predali oblasti. ®
1. Na kulturno-prosvetnem polju bomo naredili:
V kultumo-prosvetno delo bomo povezali najmanj 50 odstotkov naše mladine.
Priredili bomo 10 prireditev za javnost.
Obiskovali bom 6 strokovnih tečajev to sicer vsak dan po svoji stroki: gtrojevodski, poslovodski, knjigovodski, strugarski, ključavničarski to elektrotehnični. Izvedli bomo 12 strokovnih predavaj. Udeležba mladine na teh predavanjih mora biti vsaj 60 odstotna. Predavanja se bodo vršila v sklopu ljudske univerze in pod okrijem sindikatov.
Revijo »Mladi železničar^: borno izpopolnili s strokovnimi članki. Cim več dobrih dopisov bomo poslali v Mladino, Delavsko enotnost, Ljudsko pravico to ostale čašo. ptee.
Vse sten-čase borno izmenjali 100 krati
Udejstvovanje mladine v telesni vzgoji bomo dvignili do 1. maja najmanj za 30 odstotkov. Sami pa bomo priredili 3 nogometne tekme in 3 turnirje v namiznem te-
Budarjl ta nameščenci, zbrani na konferenci v Trbovljah smo proučili vaš tekmovalni načrt ta sklenili, da se pridružimo tekmovanja ter skupno z vami dosežemo največje uspehe pri dvigu proizvodnje.
Vi na jugu, a mi na severozapadu naše domovine se bomo skupno borili na gospodarskem, kulturnem in prosvetnem polju, kakor smo se vsa štiri leta v bojnih vrstah, da čimprej gospodarsko in politično utrdimo svojo državo in mučimo njene sovražnike.
S Titom v obnovo*
Trboveljski rudarju«
Nato so postavili po vseh obratih ta oddelkih tekmovalne komisije, M bodo na podlagi tekmovalnega načrta zeniških radarjev vodile tekmovanje in izdajale poročila o poteku tekmovanja ter uspehih v premogokopu Trbovlje,
Po volitvah delavskih
asaisp&Skcv, delo za Kernu* msti&ao pas?ti|o
28. jamarja so rudarji v Hrastniku izvolili delavske zaupnike. Izvolili so jih iz vrst tistih delavcev in nameščencev, ki so se najbolj izkazali pri svojem delu. pri delu na političnem polju in o katerih, vedo, da bodo vestno vršili zadano jim nalogo tar branili 'koristi delavcev itn obrata. Na množičnem sestanku so delavci in nameščenci enoglasno in z velikim zadovoEjstvam sprejeli vse kandidate enotne liste, ki so bili pritegnjeni iz vseh treh obratov: Hrastnika. Ojstra in Zunanjega obrata. Volitve same so bile velika manifestacija enotnosti, ki so jo rudarji ob tej priliki ponovno dokazali
A še nekaj so sklenili radarji! Predobro se zavedajo, da bi take svobodne volitve, kat so bale te, ne bile mogoče v stari Jugoslavija, da bi ne bile mogoče ped nobenim prvtiJjudskim režimom, ampak te zdaj, ko vlada Ijudistvo. ki si je to oblast prit»-rilo s krvjo. A poleg tega: niso pozabili. Mo je v najtežjem trenutku pokazal ljudstva pot, kdo je vodil in kdo je največ žrtvoval za osvoboditev izpod okupatorja, kakor tudi za osvoboditev cd izkoriščevalskega kapitala, za vzpostavitev takega položaja kot ga ima delovno ljudstvo v osvobojeni Titovi Jugoslaviji. Komardettična partija je preponi ogla največ k sijajnim zmagam narodov Jugoslavije iti rudarji ji niso hvaležni le v besedah, marveč so to dokazali tudi s dHepom na množičnem zborovanju. Navdušeni' so delavci sklenila, da bodo delali za Komunistično partijo ter ji z delom dokazati to, kar čutijo do nje pri taka važnem dogodku, kot so prve svobodne volitve delavskih zaupnikov, Skl etnij eno in sprejeto je bilo, da bodo napravili prostovoljni nedeljski delavnik in ji pakloerili ves zaslužek
S tem dejanjem niso rudarji prvič pokazali, kako cenijo komunistično partijo, novo dobo. svobodo -n ljudsko oblaet, temveč so le ponovno potrdili fco, kar so dofch-kazovali od prvega dne osvoboditve.
Vse je bilo narobe, za vedno se je rušil stari svet. ko je naša vojska pregnala okupatorja iz domovine ter obenem osvobodite narode Jugoslavije tudi stoletnega suženjstva ter smo stali na progu nove dobe. Takrat, ko tovarne mao obratovale, ko so bile železnice razrušene in prehrana še ni bila 'urejena — takrat so rudarji pokazali, da se ne bojijo žrtev in da hočejo pomagati z vsemi silami, da obdržimo in obranimo vse pravice in pridobitve, za katere so padali najbolj® in za katere so bile teko razredčene tuidi vrste rudarjev. Brvi so zagrabili za lopate in krampe Bnananjkovalo je hrane. prevoz ni bil urejen, obleka sfeba in strgana, a radarji so kljub temu kepali premog — tisti premog, ki je bil tafcd potreben naši industriji, ki je Vlil življenje strojem v naših tovarnah, ki je pognai v tek lokomotive, ki so vozile najpotrebnejše predmete našim bratom v Črni gori, Hercegovini in drugih larajih, kateri so največ trpeli, nam pa tako potrebno hrano.
In od osvoboditve dalje, ko je v tovarnah, rudmkih, obratih pravilo »sabotirajmo na vseh kancih«: zamenjalo geslo »obnoviti in dvigniti proizvodnjo«, od takrat s» radarji dejali zagrizeno in neprenehoma, kljub vsem težavam in primanjkovanju brane — in voziček za vozičkom je vezli na površje črni zaklad — • življenje oaŠi industriji!
Marsikatero nedeljo bo se podaja neutrudni rudarji v rove, ne zato, da bi prislužiti denar za sebe. marveč zato, da so pomagali vdovam in sirotam svojih padičh tovarišev, da so pomagali malim BosanSkom, prebivalcem porušenih vasi naši armadi ter so lahko podprli isleheano sociaHno akcijo. Zdaj bodo delali za Komunistično partija.
Ni še dobojevana dokončna zmaga na gospodarskem polju a zagotovljena je že. Zagotovili so nam jo naši defava/S so takoj razumeli, da je edin-j orožje ca tem polju delo, s katerim ne bodo le obnovili tega, kar je _ vojna razrušila, temveč bedo ustvarili tudi vse. kar bo prineslo lepšo in arečnejšo bodočnost našemu delovnemu ljudstvu.
Delo za KomsunisfiSsto partijo m takrnsvanfe oMačIhaih delavcev
Z velikim veseljem in zanimanjem smo se tudi oblačilni delavci pripravljali na volitve naših zaupnikov. Težko smo jih čakali, saj so to prve svobodne volitve. Spomnili smo se naših tovarišev. Id so dali življenje v boju za naše pravice, torej tudi za to, da danes svobodno volimo. Zato smo vsi čutili, da pri tem važnem dogodku ne smemo pozabiti nanje, temveč moramo z delom dokazati da hočemo stopati tudi po njihovi poti k cilju, za katerega so darovali svoja življenja. Še pred sestankom smo govorili v obratu, da bi morali tudi mi oblačilni delavci tekmovati med seboj ter s požrtvovalnim delom pomagati Ko-munističn partiji in socialnim ustanovam.
Ko smo bili pri volitvah zbrani vsi delavci, gmo napravili načrt za trimesčfcno tekmovanje med vsemi oblačilnimi obrati v ljubljeni Poleg tega pa sme fraii <jkle-nili, da bomo vsakh štirinajst etaž defcšli v sobotah popoldne in nedeljah tirooktne in darovali zaslužek tega deda Komunistih, ni partiji.
Še bolj vestno bomo zbirali odpadke blaga. ki jih zamenjamo v tekstilnih tovarnah za blago, iz katerega bomo v prostih urah sešilii oblekce ih perilo za partizanske sirote in Bosančke. Na ta način bomo z delom dokazali, kako cenimo v borbi' pridobi Ijene pravice.
Delavska mladina staj sledi zgleda
železničarske mladine v Ljahljani
itisu in šahu.
Železničarska mladina
v.u:js««nr:r.Trrl,ii t.11 ?■	. ■■■■’	■■ ■	1
Trboveljski rudarji so se edzvall
paziva zeniških radarjev
S skagS<3ne. orgaaiza-cS|e Združenih narodov
Na zasedanju Generalne skupščine organizacije Združenih narodov v Londonu Je čef sovjetske delegacije Višinski odločno oditionil zahteve perzijske delegacije, da bi Varnostni svet preučil degodke v se^ verni Perziji Na seji Varnostnega sveta je prišlo do sporazuma in se bodo neposredna pogajanja med Sovjetsko zvezo in Iranom v kratkem pričela. Varnostni svet pa si je pridržal pravico zahtevati infor-roacl^e poteku pogajanj ter be prav taka obveščen e njihovem izidu.
Na predlog predstavnika Paname de Ikase je organizacija Združenih narodov odklonila vsako zvezo g Francom in pozvala vlade miroljubnih »©fašističnih držav, ki še niso članice organizacije Združenih narodov, da pošljejo svoje mednarodne pogodbe v registracijo in objavo sekretari jatu. Varnostni svet je na neuradni geji Priporočil za _ generalnega tajnika organizacije Združenih narodov norveškega ministra za zunanje zadev* Trygve Lie, ki je mesto sprejel. -
Na seji humanitarnega komiteja organizacije ZN so razpravljali o vprašanju beguncev. Dr. Aleš Bebler, pomočnik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve je v svojem govoru dejal, da se je posrečilo zavesniškrn oblastem v devetih mesecih vrnili domovino 11 dvanajstin beguncev. Zate ne vidi potrebe, da bi se sedanja organizacija za pomoč beguncev še razširjala. zlasti še. ker go med temi begunci mnogi sovražniki demokracije, kolaboracij omifeti in celo vojni zločinci. Dr. Bebler je poudaril, da s« ni vrnilo iz Nemčije samo 0.8% jugoslovanskih beguncev in izseljencev, ki. so sovražniki ljudstva. Ti se nočejo vrniti kljub širokogrudnim zakonom o amnestiji in ne moremo prikriti dejstva, da obstoja neka mala kvizUnška vojska v inozemstvu ki d obira pomoč za svoj nadaljnji obstoj. V angleški tistim’ se govori e Naneenovem uradu. Id J35 pomagal dolga leta ruskim bglogardijcem. Tl elementi so ^sejali sovraštvo proti veliki sovjetski deželi, zaščitnid demokracije in so s tem služili nemškim in japonskim fašistom. Dr Bebler je bil v tvojem žMjenjU dvakrat begunec. Prvič je moral bežati iz Julijske krajine zaradi fašističnega nasilja in drugič iz Jugoslavije za časa Živkovičeve vojaške diktature. Takrat mu Nansenov tirad ni Pomagal kakor tudi ne drugim, ki go bil? v istem pestožalu.
Befpmce. katerih dežela je svobodne ta miroljubna, je treba poslati v domovino, pomagati pa je treba španskim republikancem, pregnanim nemškim Židom in drugim skupinam, žrtvam fašističnega terorja. V Parizu je reparacij ska konferenca določila 75 milijonov zlatih dolarjev za begunce. Te denar in obstoječa organizacija zato zadostuj’« ža vzdrževanje beguncev, žrtev faštrma.
Stališče jugoslovanskega delegata Beblerja je popolnoma podprl ukrajinski delegat HVf&unilski, članica francoske delegacije in drugi delegati. Mnenje večine delegatov je, da se ne sms vojnih zločincev šteti med begunce in da je treba to vprašanje pogrebno proučiti.
Na zesedajnu Varnostnega sveta je vodja sovjetske delegacije Višinski pojasnil, zakaj je sovjetska vlada sprožila vprašanje o političnem položaju v Grčiji Poudaril je, da sedanja grška vlada groal Albaniji in Bolgarki z vojno in d« izvaja neznosen teror popram demokratičnim elementom. Bi-vanfe britanežtih čet v Gr®ji ni več potraten«. ker te ne zahteva?« ir^eresi obrambe komunikacQ angleškega refleštva. Pri-soiseost anglaških čet v Grčiji izrabljajo reakcionarni grški elementi proti demokratičnim silam v državi. V Atenah krožijo po mestu tolpe hitosov, ki napadajo demokrate. plenijo in pustošijo sedeže krajevnih demokratičnih organizacij. Njim pomaga tud; policija. 20 000 borcev uporniškega gibanja ječi v ječah. Na Peloponezu so monarhisti zavzet poliefleke postojanko Kalamatin polkovnik Grivas, poveljnik hi-tosov. je izjavil -v ultimatu grški vladi, da bodo hitos; sami naredili red. če vlada ne bo stojala komunistom na pmte. Grška vlada »i napravila niti ene®a koraka proti temu terorju.
Ker po Nemci iz Grčije izgnani in rti potrebe Ščititi komunikacij, ni več umestna prisotnost angleških čet v Grčiji. Očuva-nje reda je notranja zadeva Grkov samih in zato ni potrebno vmešavati 1* inozemskega vojaštva. Prisotnost angleških čet je postala vzrok zaostritve borbe, ki jo vodi neznatna manjšina proti velikanski večini ljudstva v državi Hitos? (monarhisti) imajo v rokah štiri petine državnega aparata in Sofianopolos je nenadoma v popolnoma nepričakovanih okoliščinah podal ostavko na mesto zunanjega ministra. Sovjetska zveza je bila svoječasno sporazuma z bivanjem angleških čet v Grčiji, v kolikor je bilo to potrebno za izgon Nemcčv. Sedaj pa Je ta potreba odpadla in sovjetska delegacija predloga čimprejšen umik angleških fet k'. Grčije.
Angleški zunanji minister Bevin je izjavil da je primer Grčije ob vsaki priliki služi? za protinapad’ na Anglije in da angleške čete v dtejfodkh r K*1aimti niso podedovale. Angleške Čete se bodo umaknile, ko bb Anglija izpolnila obljube, dane grški vladi.
Dopisnik Timesa je sporočil, da je grški zunanji minsiter Sofianopolus moral odstopiti, ker se je strinjal z zahtevo Sovjetske Zvere, da .se umakneje angleške čete iz Grčije. Fašistični elementi v Grčiji go po. zdravili prihod njegovega naslednika Renti? *a in zahtevali, da ee odstranijo iz vlade vsi. kj *o hn+eli. da ee sprejmejo v vlado zastopniki EAMA.
Ustaška zakladnica v frančiškanskem samostanu v Zagrebu
Organi ljudske oblasti so odkrili v grobnici frančiškanskega samostana na Kap-telu 35 zabojev zlata, prstanov, ogrlic, zlatnikov in cerkvenih dragocenosti; vmes so tudi cele zlate Čeljusti, Id eo Jih ustaši iztrgali iz glav pobitih žrtev. Ta zaklad, ki se ga drži kri, prelita v Jasenovcu, Stari Gradiški, Lepoglavi in drugih množičnih klavnicah ljudi, je hotel zagrebški nadškof Stepinac tn del prottljudske dtihovščlne izkoristiti za vzdrževanje in razširjenje mreže ustaških banditov, ki bi povwočili novo klanje.
Al!xinsko ljudstvo sl gradi svojo demokratično ljudsko republiko. V Albaniji je frfrt dan ljudstvu v diskusijo načrt Ustave.
Deklaracija nove vlade maršala Tita
»TovariSi In gospodje ljudski poslanci! S sprejetjem ustave je končno tiovrisaa naša nova državna zgradba. Zaključena je prva povoju® stopnja pod tiču® konsolidacije ln ustvarjanja vsega tistega, kar napravi iz države državo, ln to v tem primeru resnično ljudsko državo. V tem razdobju so imeli naši narodi velike uspehe, izvršili so velika dela, kakor v političnem in kulturnem, tako tudi v ekonomskem pogledu. Nastopa drugo razdabje^katerega smernica so jasno začrtane v naši ustavi. To j* raasdobje, ki ni nič rnasij težko v pogledu naših gospodarskih in drugih nalog, nalog za obnovo neše dežele itd. Ce pogledamo nazaj «1 leta 1941, skozi kakSn® viharje in težave so šli naši nerodi in kaj so vse vzdržali, tedaj ne vidimo samo velike in neizčrpne življenjske sile naših narodov, ampak tudi veliko ustvarjalno moč in polet. To je za nas najboljše jamstvo, da bomo tudi te naloge ln težave, ki še stojijo pred nami, e gotovostjo in uspešno premagali
Prva Zvezna glada FLRJ, ld je bila sestavljena na temelju ustave ln potrjena od Ljudska skupščine FLRJ, se zaveda ogromnih nalog, Id stojijo jtred njo, in težav pri Izvrševanju teh nalog. Zaveda se tudi te težko odgovornosti pred narodi Jugoslavije, ld Jo prevzema nase. Te naloge bo lahko izvršila samo na ta način, če bo imela polno podporo ljudstva, če bodo državni in gospodarski organi vestno vršili svoje doli. nosti, če bo vsak uslužbenec od najnižjega uradnika do ministra delal v duhu ustav« FLRJ, ki predstavlja izraz teženj naših narodov, M predstavlja temelj naša ljudske demokracije, naše državnosti, zmže nacionalne enakopravnosti in socialne pravičnosti, ki vsebuj« vse elemente za ustvaritev gospodarsko in kulturno mečne države, v kateri j8 zajamčena srečnejša bodočnost vsem državljanom. Razumljivo je, da bo tej vladi olajšano delo zato, ker so bile tpnwijna minr niče tega dela ža davno začrtane.
Te smernice so bile začrtane že med veHlco osvobodilno vojno in so se nadaljevale naprej po vojni, dokler jih nismo sedaj končno utrdili v Ustavodajni skupščini, v novi ustavi. Ta vlada smatra za najvažnejše in najnujnejše vprašanje: obnovo naše dežele. Tej veliki in neodložljivi nalogi bo vlada posvetila vse sile in največ jo pozornost, kot je delala po možnosti do sedaj. Ta vlada bo še nadalje čimbolj skrbela za tiste predel naše dežele, ld no v tej vojni najbolj trpeli, fat to so predvsem: Bosna in Hercegovina, I.lferv In Kordon, Dalmacija, črna gora, Sandžak in nekateri drogi kraji
Čeprav letos še ne bo mogoče Izdelati splošnega državnega načrta, bo Zvezna vlada kljub temu morala po vladah republik začeti že letos z načrtno izgradnjo požganih vasi in mest v teh predelih. Zvezna vlada upa, da bo pri uresničevanju te naloge dobivala največjo pomoč in podporo najširših ljudskih množic iz vseh naših ljudskih republik. Treba je zgraditi in usposobiti za stanovanje na tisoče ln tisoče hiš in gospodarskih poslopij, ki so jih požgali iu razrušili nemški, italijanski in drugi okupatorji.
Usposobitev iu dviganje našega gospodarstva zahtevata ogromnih naporov in sredstev. Vlada se bo lotila reševanja tega vprašanja z največ jo energijo. Dvig tovarn, rudnikov, prometa itd. na predvojno stopnjo in cela više, to’je naloga, ki jo mora vlada s pomočjo širokih delovnih množic in ljudske inteligence v veliki meri še letos izvršiti. Proizvodnja v tovarnah ln podjetjih se mora zvišati tn stroški proizvodnje znižati, ker se vlada zaveda tega, da lahko samo na ta način pride - do izboljšanja življenjskih pogojev tako delavcev kakor kme-. tov ln meščanov. Izdelati dovolj raznih tovarniških prolzvo. (tov, pomeni omogočiti v zadostni meri preskrbo kmetov, delavcev in ostalih državljanov s temi proizvodi. Zmanjšati stroške proizvodnje pomeni znižati cene tem proizvodom, pomeni tudi zmanjšati razliko med cenami tovarniških in kmetijskih proizvodov, pomeni utrditi zaupanje kmetov v obstoječe stanje, pomeni utrditi zvezo delavcev in kmetov, pomeni utrditi našo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Prometne prilike lahko, če so Šobre, v mnegočem olajšaj« ln pospešijo gospodarski razvoj naše dežele, a ga lahko prav tako ovirajo, če ostanejo takšne, kakršne so. Zato se bo vlada trudila, da bo predvsem usposobila promet, kadar gre za obnovo. Treba je čim prej zamenjati lesene konstrukcije mostov z jeklenimi ali betonskimi mostovi. Treba je čimprej usposobiti dvojne proge tam, kjer so že potekale, kot na primer: Zagreb—Beograd itd. Treba je zgraditi na stotine požgai^i In porušenih železniških posta j in skladišč, ker brez tega sl ni mogoče niti misliti uspešnega in rednega prometa. Treba je usposobiti rečni in pomorski promet, da bi lahko odgovarjal potrebam današnjega in potrebam jutrišnjega dne; z drugimi besedami: potrebam gospodarstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Vlada se bo trudila, da na kakršen koli način nabavi potrebna sredstva za izgradnjo novih prometnih poti, novih tovarn, novih »rudnikov, novih podjetij, ld so neobiiodno potrebna razvoju našega gospodarstva.
Vse to zahteva ogromne materialne Izdatke, organizacijske napore in spretnosti Iz rednega proračuna ne bo mogoče mnogo storiti. Treba je z vsemi silami povečati fond za obnovo in široko ljudsko iniciativo, ki je že do sedaj pokazala sijajne uspehe pri obnovi naše dežele. Eden izmed močnih virov za obnovo morajo biti reparacije naši državi, ki Je najbolj trpela od vseh držav v Evropi. Prav tako je 1 z vrnitvijo tistega, kar se okupatorske sile naropale v naši deielL Vlada se bo trdno držala tega, da sa to povrne, brez g	ozira na to, kje ee sedaj nahaja. V vprašanju reparacij ln
|	povrnitve naša država do sedaj ni našla dovolj razumevanja
1 celo pri nekaterih naših zaveznikih. Preseneča nae dejstvo, da nekateri naši zavezniki radi pozabljajo, da je Mia Jugoslavija žrtev italijanske agresije in da so italijnake okupacijske čete povzročile ogromno škode v naši deželi. Pozabljajo, da je Italija dolžna povrniti prizadeto škodo. Razumljivo je, da laže pozablja itsti, ki ni doživel nesreče, da bi v svoji lastni deželi izkusil vse zločine in uničevanja okupatorja. Toda Jugoslavija tega no more pozabiti, tudi če bi hotela. Rane eo preveč globoke in škoda preveč nenadomestljiva, da bi se moglo to pozabiti in odpustiti brez vsaj delne povrnitve te škode. Mrtvih ne bo mogel nihče več priklicati v življenje, toda pri izgradnji požganih vasi in mest nam morajo pomagati tisti, ld so te zločine izvrševali. To zahteva pravičnost, ki Je ne more nihče odrekati naši deželi in ki jo je v polni meri zaslužila. To zahteva interes bodočega miru in mednarodnega sodelovanja.
Čeprav se socialne funkcije prenašajo na federalne vlade, bo vendar Zvezna vlada posvečala še nadalje največ jo pozornost krajam, ki so trpeli v vojni. Socialna pomoč se bo dajala predvsem vojnim sirotam in nesposobnim za delo. Ustava predvideva, da je vsak naš državljan dolžan dati skupnosti po svojih sposobnostih. Zato bodo Zvezna vlada in ljudske republikanske vlade z organizacijo in izvajanjem javnih del zaposlovala tiste, ki nimajo drugih dohodkov ali zaslužka. Dosedanji način reševanja socialnega vprašanja Je imel tudi negativne posledice. Ogromne vsote, ki jih ja v ta »amen dajala država, niso dosegle popolnoma svojega namena. Pomoč se je dajala tudi tistim, katerim ni bila peterima, ln tistim, ki so bili sposobni na dele. Posledica toga Je Mia, da so ae prav taki izogibali delovni obveznosti in se niso menili za delo in za plačo. Ustanovitev državne kontrole komisije pri Zvezni vladi bo velikega pomena za pravilno delovanje državnega aparata. Vlada bo s pomočjo svojih kontrolnih organov najodločneje postopala proti vsakomur, M škoduje državi oziroma ljudski skupnosti, bodisi po orga-
nih ljudskih oblasti ali v gospodarstvu. Vlada bo z druge strani prav tako odločno postopala e tistimi državljani, ld hote ne Izplačujejo svojih obveznosti do države, bodisi da se to izraža v neplačevanju davkov ali neizpolnjevanju kališ, nih drugih obveznosti. V kolikor bi do takih pojavov prišlo, so škodljivi za državo in za ljudsko skupnost kot celoto. Vlada je s svoje strani dolžna in bo tudi Izvršila pravilno razdelitev delovnih bremen po imovinekem stanju in po dohodkih, tako da ta bremena ne bedo izražala socialne ne- f pravičnosti ln se bodo ovirala dviganja življenjskih ravni posam«is6k®v na vasi ali pa v naoftu.
V	zunanji politiki si jo naša dežela močno utrdila svoj I položaj. Pridobila si je velik ugled med Združenimi narodi Navzočnost predstavnikov naše države na skupščini Združenih narodov v Londonu in stališče, ki ga zavzemajo do Ste. vUnih važnih vprašanj, jasno dokazuje, da se FLRJ s svoje strani z vsemi močmi trudi za utrditev miru in mednarodnega sodelovanja. V svoji zunanji politiki bo nova vlada šla naprej I po poti, po kateri je hodila dosedanja vlada.
Eden izmed najmočnejših činitrijev naše neodvisnosti in | mirnega razvoja naše dežele, je nerazrešljiva zveza med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Ekonomsko, politično in kul § turno sodelovanje z ZSSR ima neprecenljivo koristi za naše ji dežele. To sodelovanje je tudi velike koristi za utrditev miru in varnosti v svetu.
V	podobni smeri se rasivljajo naši odnošaji g Poljsko in	|
češkoslovaško. Z vsemi deželami že obstaja zeio tesno eko-	1
nemško, politično in kulturno sodelovanje. Jugoslavija je z obema državama sklenila trgovinske pogodbe, ki bodo v I obojestransko veliko korist.
Odnošaji z Bolgarijo in Albanijo so najboljši. Samo po- « goji, v kakršnih je bratska Bolgarija, ovirajo do neke mere § poln razmah ekonomskega in političnega eodeiovania med § našima dvema državama. Vendar pa ni kriva temu domovin- I sko-frontovska Bolgarija niti Jugoslavija. Naša globoka že- | Ija Jo, da bo domovinsko-frontovska Bolgarija čimprej pre. | brodila vse te težave, pri čemer bo vedno našla našo podporo.	|
Naša želja je, da bi se obe naši deželi lahko neovirano po-	|
svetili svojemu polnemu razvoju in medsebojnemu sedelo- 1 vanju. Z našo sosedo, mlado albansko republiko nas veže § skupna borba proti istim zasužnjevalcem, vežeta nas skupna | borba in skupno trpljenje. Zato niso narodi Jugoslavije brez. brižni do albanskega naroda. Albanija je s svojim deležem ▼ vojni na strani Združenih narodov popolnoma zaeiužila, da se spoštuje njena neodvisnost in integriteta." Prepričan sem, da zastopajo vsi naši narodi to stališče vlade. Vlada bo nadalje utrjevala ln poglabljala tesne ekonomske, politične in kulturne odnošaje z albanskim narodom. To sodelovanje ni zelo koristno samo za obe državi, ampak predstavlja tudi močan doprinos k miru na Balkanu.
Odnošaji z Grčijo so se v zadnjem času do neke mere izboljšali. Vlada sc bo tudi nadalje trudila za izboljšanje teh odnošajev. Trudila se bo, izogniti se tistemu, kar bi moglo poslabšati odnošaje med našima dvema državama in onemogočiti sodelovanja. Prepričani smo, da bo isto storila tudi sosedna grška vlada, ker ul to samo v interesu obeh dežel, ampak v interesu miru sploh.
Odnošaji e sosedno Romunijo »e dobri ln normalni. Ofc. stoja ekonomsko sodelovanje med obema deželama in obstojajo najboljši isgledi v bodočnosti za še večje sodelovanje, takoj ko bo demokratična Romunija prebrodila neke težave, podobne kot Bolgarija.
Naša dežela je sedaj dala največje dokaze dobre volje, § da hoče živeti v dobrih odnešajih s sosedno Madžarsko. Prva je ponudila roko v sprave in velikodušno prezrla preteklost prav v. interesu bodočega miru in dobrih sosednih odnošajev. Prepričani smo, fia madžarska vlada no misli tako kot tisti revizionistični in reakcionarni elementi v Madžarski, bi so največ krivi zločinov, izvršenih med okupacijo v Bački, Medji-murju in Prekmurju, ln ld so jih danes opogumili nekateri mednarodni reakdonaaml krogi, da znova postavljajo svoje Imperialistično zahteve do Besednih Sešel in do Jugoslavije. Razumljivo Je, da ti ljudje škodujejo samo Madžarski, ker slabijo zaupanje sosednih narodov do nje. Zato ni odvisno od nas, Itako se bodo naši odnošaji razvijali v bodoče, ampak E predvsem od same Madžarske.
Vlada se bo trudila, da bo utrdila In poglabljala dobre odnošaje z ostalimi našimi velikimi zavezniki. Proučujejo se možnosti za sklepanje trgovinskih pogodb predvsem s tistimi državami, od katerih moremo dobiti največ za obnovo naše dežele. Vlada bo upoštevala interese lastne države in se bo lotila končnega reševanja gotovih ekonomskih vprašanj v -naši državi, na katerih so zainteresirane nekatere zavezniške in nevtralne države. Vlada bo, priznavajoč in izvršujoč svoje obveznosti, ki jih ima Jugoslavija še izpred vojne, delala | z vsemi ■ilami za utrditev zaupanja do Federativne ljudske » republike Jugoslavije.
Kar se tiče teritorialnih zahtev, predvsem vprašanja Istre, | Slovenskega Primorja, Trsta, a tudi Koroške s slovenskim življem, Id ga sistematično raznarodujejo, bo vlada storila | vse, da se ta vprašanja čimbolj ugodno rešijo v korist naše države. Te dni bo prišla zavezniška komisija v Julijsko krajino, da bo na terenu proučila stanje in etnične meje. Naša | vlada obžaluje, da pri tem niso navzoči tudi predstavniki | Jugoslavije, ki je tu najbolj prizadeta. Vlada smatra, da se ne sme pri reševanju tega vprašanja upoštevati samo etnič. nih, ekonomskih in strateških razlogov, ki govorijo v prilog Jugoslavije, ampak tudi čut pravičnosti do naše dežele, Id je po pretekli vojni izgubila te kraje, ker Je bila to cona, ki je bila na škodo Jugoslavije plačana Italiji za njen vstop v vojno na strani Antante. Se manj pa ima Italija pravico L zahtevati to danes, ker ni napadla samo Jugoslavije, ampak ti Je bila tudi v vojni prsti Združenim neredom. Za nas no obstoji nobena Wikenova črta. Ts je stvar preteklosti, pre- | teklih kombinacij, ki so se jih oprijeli Italijanski imperialisti, 1 da bi vsaj nekaj iztrgali na škodo naša države In na Škodo	|
našega prebivalstva, M živi v teh krajih. Ker nima Zvezna	a
vlada poln* podpore same pri vseh narodih Jugoslavije, ampak tudi največ je podpore vsega prebivalstva, brez oalra na 1 nacionalnost v teh krajih, ld so pred rešitvijo, bo najodleč- 1 neje branila Interes naše države in naših narodov. Vlada je mišljenja vseh naših narodov, ko smatra, da je v interesu bodočega miru in dobrih odnošajev, da se to vprašanje reši pravično, ker je to naša neizpodbitna pravica, ker zahtevajo tako načela pravičnosti, Ul morajo zmagati po tej veliki osvobodilni vojni, r kateri Je Jugoslavija dala ogromne žrtve z vere v zmago teh načeL
Tovariši ljudski poslanci! Ks sem v najbolj skopih obrisih naštel naloge, ki stoje pred novo vlado, moram na koncu še enkrat poudariti njihove ogromno pomembnost za napre. 1 dek naše mlade ljudske republike. Od njihovega uresničenja je odvisna moč ln srečnejša bodočnost naše državo in naših | narodov .Obračam se k vam, tovariši poslanci, in po vas k vsem našim narodom, da napnsmo vso sile za izvršitev teh nalog. Predvsem se moramo opirati na naša lastna materialna sredstva. Morali se home mnogočemu odreči, dokler ne pre. brodimo glavnih težav. Treba je uvesti največjo štednjo, ker so naša materialna sredstva, ki jih imamo na razpolago za obnovo, zelo pičla. Vsakdo mora paziti na vse oblike r nasipana? ali uničevanja ljudskega imetja. Vprašanje štednje morajo imeti stalno pred očmi predvsem vodilni ljudje od najnižjih do najvišjih državnih gospodarskih in vojačkih usluž. bencev. Vprašanje štednje morajo Imeti pred očmi vsi tisti, ki ljubijo svoje deželo, bi želijo, 6» bi postala čimprej ekonomsko močna in napredna. Same z največjim naporom, z največjim samozatajevanjem, požrtvovalnost?« in mobilizacijo vseh ljudskih sli bomo lahko naglo izvršili naše naloge in napraviti našo deželo takšno, za kakršno so se borili in padali najboljši sinovi naše dežele, kakršno si želijo tudi vsi naši narodi — bogato, kulturno In srečno domovino, na katero ne bo ponosna samo sedanja, ampak tudi bodoče gena. racija«	m
z ©slanici fašizma v Julijski krajini
Glavni odbor PNOO za Slovensko Primorje in Trst je imel zasedanje, na katerem je sprejel več resolucij, ki se nanašajo na politični in gospodarski položaj Julijske Krajine pod angio-ameriško okupacijo. Glede političnega položaja zahteva, da se že enkrat prične likvidirati stanje, ki ga je ustvaril fašizem, namesto njegovega stalnega stopnjevanja. Posebej še zahtevajo ponovno vzpostavitev ljudskih sodišč, zlasti ljudskega sodišča za sojenje fašističnih zločincev in izročitev vojnih zločincev, ki uživajo v Julijski Krajini zaščito pred pravično kaznijo zaradi umorov in drugih zločinov, zlasti izročitev belogardistov, ustašev, četnikov in drugih terorističnih tolp v službi hitlerjevskega režima oblastem tistih dežel, kjer so zagrešili zločine.
Glede gospodarskega položaja Trsta in Julijske Krajine je Glavni odbor PNOO ugotovil, da od dneva prihoda anglo-azne-rišldh čet ni bilo nobenih resnih poskusov odstraniti težke posledice vojne in obnoviti gospodarstvo. Trstu je potrebna čim prejšnja obnovitev luke, luških naprav in javnih skladišč. Na polju industrije ni prav nič poznati, da bo vojna kmalu sko ro leto dni za nami. S prevzemom oblasti po zavenzikih, z obnovitvijo fašistične zakonodaje so reakcionarni gospodarski krogi cone A dotah možnost vpliva na gospodarsko delovanje, predvsem pa možnost abstinence pri obnovi industrijskega sektorja iz lastnih špekulativnih interesov. Uvedba nekontrolirane svobodne trgovine in legalizirane črne borze je pognala cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam navzgor. Brezposelnost zavzema čedalje večji obseg, število brezposelnih je narasle na preko 20 tisoč, ki žive večinoma v Trstu. Produkcijska neaktivnost industrije, ki je preživljala velik del mestnega prebivalstva, spravlja v nevarnost obstoj velikega dela delovnega ljudstva ter povzroča obenem upravičene mezdne napetosti
Pokrajinski narodno osvobodilni odbor ugotavlja, da je vse to stanje naravna posledica oddelitve cone A od njenega zaledja, s katerim je cona A gospodarska nujno povezana, kakor tudi posledica ukinitve ljudske oblasti kot predstavnika tistega delovnega ljudstva, ki edino lahko da gospodarski, posebno industrijski delavnosti potreben elan.
Jugoslavija obtožuje
niirnberške zločinca
Jugoslovanska. delegacija pri mednarodnem vojaškem sodišču v Ntimbeigu je osrečila obširno poročilo, ld obravnava nem-ško-fašistične priprave za napad na Jugoslavijo in vojne zločine, ki so bili storjeni v Jugoslaviji. Ta obtočni material neizpodbitne dokazuje tudi povezanost med fašist čnimi napadalci in domačima izdajalcema Pavlom Kar adjoerdjevičem in SLojadi-novičem. in zločinsko sodelovanje okupatorjev s Paveličem. Nedičem in Mihailovičem kakor tudi * begunska vlado v Londonu,
IMJja — zatočišče fašistov V Italijo so pribežati fašisti iz vseh držav vzhodne Evrope, $n so skrajno nerazpoloženi do socialnih sprememb, ki so nastale v njihovih deželah. Največja js skupina poljskega generala Andersa, ki ovira v krajih, kjer se nahaja delovanje naprednih italijanskih strank. Prav tako se nahajajo v Italiji tudi hrvaški ustaši in člani ru-munske fašistične >železno garde*.
Notranja in zunanja politika
nove Francije
Predsednik francoske vlade, r kateri je 7 socialistov, 6 komunstov in 6 predstavnikov republikanskega gibanja, Felix Gouin je imel v Ustavotvonn skupščini govor, v katerem je med ostalim dejal, da bo vlada v najkrajšem času sprejela načrte za znižanje vojnih in civilnih stroškov. Prav tako se mora čim preje izglasovati zakonski predlog o nacionalizaciji električnih in plinskih podjetij, dela velikih bank, zavarovalni! družb ter rudarskih podjetij, kakor tudi predlog o delni nacionalizaciji trgovske mornarice in rečne plovbe. Podvzele se bodo ostre mere proti črni borzi. Glede zunanje politike je predsednik Gouin zato, da se obnovijo odnošaji s Sovjetsko zvezo in da se z Anglijo in Ameriko še naprej vodijo dobri odnosi. Španijo je treba demokratizirati, a vlada bo še nadalje ščitila republikanske emigrante. Vlada bo ostala zvesta deklaraciji velikih sil in bo delala na tem, da' se uničijo poslednji ostanki fašizma v Evropi.
Kako je v Grčiji
Parcalidis, glavni tajnik EAM-a, je govoril o položaju v Grčiji, o borbi EAM-a proti reakciji in izzivalnem delovanju reakcionarnih sil v državi. Od kar je bil podpisan sporazum med grško vlado in EAM-om, je bilo v enem letu pobitih 300 pristašev narodno osvobodilne fronte, 150 tisoč se mora skrivati in okoli 50 tisoč jih je v zaporih.
Ameriška poslanska zbornica razpravlja o načrtu zakona proti stavkam
Koalicija članov poslanske zbornica republikancev in konservativnih demokratov iz južnih držav je odobrila načrt zakona, po katerem naj bi določili posredovalni organ, ki bi ga sestavljali predstavniki delavcev, delodajalcev in predstavniki meščanov. Ta organ bo moral biti obveščen 5 dni pred objavo vsake stavke ali izpit j a_ Če prične ta organ razpravljati o sporu, lahko za 30 dni prepove stavke ali izprtje. Ta načrt je naperjen proti stavkajočim in zmanjšuje pravice sindikatov. Pri glasovanju v poslanski zbornici so z 258 proti 114 glasovom sklenili, da prično z razpravo o načrtu zakona. Tisk označuje ta zakonski predlog kot enega najostrejših ukrepov proti stavkam in sindikatom, o katerih je kdajkoli razpravljal kongres,
Pravilna razdelitev delovne sile izvolili smo delavske zaupnike
Danes ko po borbi z orožjem, bijemo nič manj težko gospodarsko borbo, igra poleg udamištva in tekmovanja zelo važno vlogo tudi pravilna razdelitev delovne sile.
Nujno je, da se čim preje odpravijo nekatere nepravilnosti, ki so posledice gospodarskega kaosa predaprilske Jugoslavije, ko ni bilo gospodarskega načrta in ne skupnih gospodarskih interesov. Vsako podjetje je zase najemalo, izkoriščalo in odpuščalo delovno silo, kakor so pač narekovali interesi lastnika podjetja. Posledica tega je bila, da so mnogi tehnični in ostali kadri, v želji, da pridejo do sigurne jših dohodkov, šli v razne državne ali mestne službe celo za razne služitelje, čeprav M na taka mesta spadal človek z manjšo kvalifikacijo. Vsi od delavca pa do inženjerja so se nenačrtno potaknili v razne službice, da se prebijejo skozi življenje. Marsikateri dober profesionist je šel za slugo ali kaj sličnega. Naši tehniki so šli, kamor se je dalo, dočim marsikateri inženjer še danes opravlja posle čisto navadnega uradnika.
Nič boljše ni z absolventi učiteljišč. Na naših šolah manjka na stotine učnih moči. Mnogo naše mladine vsa leta okupacije ni imelo pravega šolskega pouka; tudi tu so vidne občutne posledice okupacije. Marsikateri učitelj-ica tega noče videti in išče službo navadnega administratorja v raznih ustanovah, samo, da ostane v mestu. Jasno je, da v takih primerih ni govora o pravilnem odnosu do ljudstva.-
Prve dni naše obnove je prijel za delo pač vsak tam, kjer je bilo najbližje in najbolj potrebno. Bolj ko prehajamo v normalne razmere, bolj se kaže potreba po čim racionalnejši razdelitvi delovne sile. Obnova naše zemlje in dvig našega gospodarstva zahtevata pravilno razdelitev delovnih sil. V predaprilski Jugoslaviji so reakcionarni gospodarstveniki in politiki
— hoteč prikriti gospodarski razkroj, — iznašali češ, da je inteligence preveč. Nasprotno se pa je izkazalo sedaj, da je pri zdravih gospodorskih razmerah kadra mnogo premalo.
Na vsak način bomo morali prenehati z raznimi napakami, ki škodijo razvoju našega normalnega gospodarstva. Dogaja se na pr., da je v neki ustanovi livar ali strugar zaposlen z 'odstranjevanjem ruševin, ker ga ta ustanova vsled poškodovanih naprav še ne more zaposliti v svoj-stvu njegovega poklica, medtem ko v drugi tovarni zastaja delo baš zaradi pomanjkanja kvalificiranega delavca. Delavci v podjetjih, ki zaradi pomanjkanja surovin niso aktivna, nikakor niso upravičeni, da vztrajajo na teh mestih, ko bi bili zelo potrebni na kakem drugem mestu in bi lahko mnogo več koristili. Vsak zaveden delavec bi moral sam skrbeti, da bi naložil svojo delovno silo tam, kjer bi največ koristil naši narodni skupnosti, ne pa da bi čakal, da ga vzdržuje pasivno podjetje. Zaveden delavec se bori za izboljšanje svojega ekonomskega položaja na ta način, da z vsemi močmi pomaga dvigati našo proizvodnjo in zniževati cene proizvodom, da naloži svojo delovno silo kar najbolj koristno.
Zato brez pravilne razdelitve delovne sile ne moremo doseči zaželjenega napredka. Danes se nam ni treba več bati posledic gospodarskih kriz. Zato je nujno, da se naši profesionisti vrnejo v svoje poklice, kjer bodo mnogo več koristili sebi in skupnosti. Naši inženjer ji in tehniki naj bi postali iz uradnikov — konstruktorji in organizatorji, naši učitelji in učiteljice naj se podajo v šole med ukaželjno mladino, ker le na ta način lahko izvršijo svoje poslanstvo in največ doprinesejo k napredku jugoslovanskih narodov.
Ganzitti Rudi
¥ vsake pedlelle zdravstveni aktiv!
Zdravstveno stanje našega delavstva ni zadovoljiva Število hran-arinarjev v socialnem zavarovanju je poraslo proti predvojnemu številu za 50 do 100%.
Vzrok je vojna in slabe higienske razmere v tovarnah in izven njih. ki jih je knV kapitalistični sistem. V preteklosti so si morali delavci vsak ventilator, vsak umivanik. vsako stanovanje priboriti od delodajalca. V svoji borbi za zboljšanje higienskih razmer Pa je bil delavski razred popolnoma osamljen. Država je bila le aparat, s katerim je kapital krotil ljudske množice. Uradnike in še celo preddelavce je kapitaisl z drobtinicami s svoje mize pridobil zase ali jih vsaj ločil od delavstva. V socialnem zavarovanju, ki so ga delavci samo vzdrževali so gospodarili delodajalci.
V osvobodilni borbi Si je delovno ljudstvo priborilo Oblast. Sedaj so dani vsi pogoji za uspešno borbo za zboljšanje higi-jensklh razmer v tovarnah in za bdlj zdrav način življenja delavcev izven tovarn.
Treba je le organizirano pristopiti k delu in izkoristiti Pri tem vse čini telje, ki bodo delo olajšali ali strokovno vodili. Vsi se zavedamo, da je sedaj produkcija Prva, da je na mestu skrajna sledljivost, vendar zato še ne bomo vrgli puške v koruza Mnogo se da napraviti brez denarja, marsikaj pa s potrebno iznajdljivostjo in prekomernim delom poceni in prav tako dobro.
Sedaj bodo stremljenje po izboljšanju higijenskih razmer podprli vsi: lastniki tovarn, obratni inženirji in socialno zavarovanje.
Treba je le. da to delo nekdo vodi, da potrebno iniciativo in skrbi za sodelovanje z vsemi odločilnimi činitelji. Zato naša zahteval V vsako podjetje zdravstveni aktivi
Zdravstveni akti v naj skrbi za higf jensko in tehnično zaščito v tovarni za obratne kuhinje, za delavska stanovanja, za socialno razdelitev dela, za otroške jasli in zavetišča, za zdravstveno prosveto, pomaga zdravnikom socialnega zavarovanja pri pregledih v tovarni in pri množičnih zdravniških pregledih, ter predvsem skrbi za tovariško ozračje med socialnim zavarovanjem in zavarovanci.
Jedro aktiva tvorijo od delavstva izvoljen! zastopniki, sodelujejo naj pa v njem tudi zastopnik delodajalca, obratovodje in pristojni zdravniki socialnega zavarovanja.
Sodelovanje s poslednjim je še prav posebno vazno. Zdravniki vrše v socialnem zavarovanju težko in odgovorno službo, posebno težko sedaj, ko je zdravnikov
premalo. Ne samo. da bolne delavce in njih svojce zdravijo, oni tudi odločajo o delazmožnosti in hranarini. o rentah in sploh o vseh dajatvah iz blagajne socialnega zavarovanja. Oni so tisti, ki odločajo, ali bo socialno zavarovanje gospodarsko aktivno ali pasivna Zdravniki sami bi prav radi spremenili svojo vlogo priganjača v socialnem zavarovanju, ki jim jo je vsilil Predvojni družabni red, v vlogo delavskega zaščitnika in čuvarja delavskega zdravja. Zdravstveni aktiv naj to omogoči in olajša.
Malo je inteligenčnih poklicev, ki bi se tako številno in častno odzvali osvobodilni borbi kot so to storili zdravniki. Prav tako sedaj velika večina zdravnikov požrtvovalno dela za obnovo in novo ljudsko državo. Izjeme so pa povsod.
Nekateri zdravniki se še premalo zavedajo, da je gospodar socialnega zavarovanja res zavarovano delavstvo in nameščen-stvo in da ie treba z delavskim denarjem ravnati varčno in vestna
Razgaliti je treba tiste zdravnike, ki imajo brezdušni birokratski odnos do bolnega delavstva ter vršijo svojo službo Id zaradi denarja, brez volje in zanimanja, da bi obolelega delavca čim preje pozdravili in ga vrnili v produkcijo.
Onemogočiti je treba tiste zdravnke. ki so v novi Jugoslaviji Postali naenkrat vsi mehki in »socialni« ter razmetavajo na široko denar iz delavskih blagajn zato, da pridobijo na svoji popularnosti ali da zbrišejo grehe, ki so jih zagrešili nad delavci Pred vojno ali med okupacijo. Deilo-mrzneži in politični grešniki, ki so se znašli brez dela na cesti, imajo v takih zdravnikih svoje zaščitnike.
Pomagati pa je treba tistim zdravnikom, kateri _ imajo dobro voljo, ki bi se radi vključili v novi red in sodelovali pri izgradnji nove oblasti, 0 se zaradi napak, ki jih delajo nekateri nezavedni ali sebični delavci, ne znajdejo in omahujejo. Ker je prav delavski razred nosilec in prvo-boritelj za vse, kar je naprednega, je marsikdo razočaran, če naleti med delavci na delomraneže, ki grobo in nasilno zahtevajo od zdravnika več kot jim more in sme dati. Ob vsakem nesporazumu z zdravnikom taki tipi grozijo, da bodo že obračunali z buržuji in pogosto preplašijo zdravnika, da jim zaradi ljubega miru dopusti izkoriščati socialno zavarovanje.
Zdravstven} aktiv je torej poklican, da napravi tovariško ozračje med delavci, delodajalcem in socialnim zdravnikom in da hkrati pomaga med zavarovanci odkriti in razkrinkati simulante in škodljivce v socialnem zavarovanju.
i	Dr. Lajevec Stanka
Delavci vseh 3tiovi*$sMh rotteiEkcv
Rudarji Trepče vas pozivajo sta tekmovanje!
Rudarji rudnika »Trepče«, ki so pozvali ra trimesečno tekmovanje rudarje Iz vseh kcv-nskih rudnikov v naši deželi, so izdelali obširen načrt dela, iti naj bo izvršeno med tem tekmovanjem. Načrt vsebuje navodila glede povečanja proizvodnje in delovnega učinka, uvedbe čim večje štednje, graditve številnih stavbnih objektov itd.
V tem načitu je posebno poudarjen dvig kvalitete v proizvodnji. Rudarji se morajo potruditi, da bo v rudi ki pride iz jame, čim manj kamenja Odbiranju rude v samem rudniku se mora posvetiti čim večja pažnja. Glede povečanja proizvodnje so se rudarji odločili prekoračiti osnovno normo.
Štednja se bo izvedla v vseh delavnicah, v cilju, da se čim bolj zmanjšajo stroški proizvodnje. V načrtu dela v jami je predvidena velika štednja eksploziva, karbida, električnega toka itd. V cilju štednje je tudi pojačanje mehanizacije dela, in sicer se bo uporabilo v proizvodnji. Iz starih akumulatorjev bodo sestavili štiri nove akumulatorje s 6 do 12 voltov, iz starih elementov pa 10 baterij za telefone. Na novo bodo usposobili štiri avtomatske pre-kinjevalce s 25, 40 in 60 amperji. Predvi deno je tudi popravilo starih karbidskih svetilk, ki leže sedaj po skladiščih. Uporabljene bodo tudi osi starih Dotacijskih Strojev, izmenjani žlefoj za rsggrvae črpal.
ke in prav tako stebri pod Dotacijo. Znova bo usposobljena električna turbina, ki je bila zaradi konstruktivnih nedostatkov že pred vojno neizkoriščena. Zaradi štednje z električno energijo se bo popravila čr-palna naprava za povratno vodo od ventilatorjev pri kotlih. V Žičami se bodo popravili stari klini in spojke, ki so bili pometati proč za časa okupacije.
Glede povečanja proizvodnje so delavci Dotacije in topilnice na Zvečanju sklenili v februarju staviti v pogon Dotacijo bakra, dasi to ti predvideno v načitu ministrstva rudarstva. Koncentrat svinca ne sme biti manjši od 7 odst., koncentrat cinka pa od 49 odstotkov; izkoriščanje svinca ne manjše od 95.5 odstotkov, a cinka od 77 odstotkov.
Topilnica se je obvezala, da bo z istim številom delavcev povečala proizvodnjo za 20 odstotkov in g tem zmanjšala režijske stroške za 10 odstotkov. Rafinerija se je obvezala, da bo prekoračila načrt proizvodnje cinkovega klorida za 30 odstotkov.
Delavci strojno-ključavničarske delavnici 0(10 organizirali delo za popravilo okoliškega poljedelskega orodja za pomladansko setev. Tesarji v mlinu so se obvezali, da bo vsak izmed njih med tem tekmovanjem dal po 50 ur brezplačnega nadurnega dola, delavci topilnice pa, da bodo organi.
V	pivovarni Union
Ko smo v pivovarni »Union« volili delavske zaupnike, smo volitve proslavili s prireditvijo, ki so jo obiskali tudi tovariši iz vojske, zastopnica Medstrokovnega sveta ter delavci in nameščenci pivovarne. Prireditev je otvorii pevski zbor s pesmijo »Bratje le k soncu«, nato pa je predsednik volilne komisije tovariš Jenko razglasil izid volitev: izvoljenih je šest zaupnikov in prav toliko namestnikov. Opozicijske liste nismo imeli. Tovariš Jenko je poudaril tisto enotnost, ki je vodila slovenski narod skozi krvavo borbo do zmage in ki nas vodi danes pri obnovi porušene domovine. Zato, ker smo bili enotni, smo mogli danes voliti svoje zaupnike v svobodni Jugoslaviji! — Za njim je povzel besedo predsednik sindikalne podružnice za tovarno tovariš Babnik, ki nam je prikazal delo in dolžnosti današnjih zaupnikov. — »Naša vojska je tesno naslonjena na našega delavca, kmeta in vso pošteno delovno inteligenco. Vi delavci ste bili avantgarda v osvobodilnem boju. Naša vojska ve, da bodo tudi danes delavci prvi v delu za obnovo«, je dejal zastopnik vojske tov major Joco. Te besede so žele dolgotrajno ploskanje. — Po iskrenih in vzpodbudnih besedah tov. Kušlanove, zastopnice Medstrokovnega sveta, je naš pevski zbor zapel. Volitve smo zaključili s himno »Hej Slovani«.
V	mestni elektrarni
je bil velik praznik, ko smo 5. februarja volili svoje delavske zaupnika Delavstvo in nameščenstvo se je zbralo v svečano okrašenih prostorih in po končanem govoru takoj prešlo k volitvam zaupnikov, ki so bili enoglasno izvoljeni. Z volitev smo poslali zahvalno pismo Komunistični partiji Slovenije, prvoborteljci v težiti štiriletni borbi, ter staremu borcu za naše pravice tov. ministru Leskošku.
Na sestanku smo tudi sklenili, da bo vsak izmed nas delal eno uro na mesec za Komunistično Partija	&. F.
V	tobačni tovarni
smo volili delavske zaupnike 2. februarja-Skoraj mesec dni smo po oddelkih izbirali tovariše, ki so vredni, da postanejo delavski zaupniki, in zbrali smo najboljše. Po proglasitvi izvoljenih kandidatov, ki smo jih navdušeno pozdravili, nam je član podružničnega odbora sporočil, da smo prejeli 5760 din nagrade za delo na obnovi. Ker je to kolektivna nagrada, smo jo poklonili Komunistični Partiji Slovenije, ki nam je s svojim pravilnim vodstvom v narodno osvobodilni borbi priborila današnjo svobodo.
Laka
Pri cestnih železnicah
so imeli volitve delavskih zaupnikov v remi z. i dne 4. februarja. Predlagana kandidatna lista je bila od uslužbencev sprejeta z glasnim odobravanjem.
Ob tej priliki so skleniti, da bodo dati zaslužek enega prostega dneva Komunistični Partiji Slovenije, drugega pa za obnove kmečkih vasi.
Po volitvah ee je vršila svečana prodava smrti Franceta Prešerna. Po govoru tovariša Štefančiča, ki nam je podali lik tega slovenskega genija, je kultu mo-prosv etn i oddelek podružnice predvajal dobro uspele pevske in glasbene točke. Zaključili smo s petjem himne »Hej Slovani«,
V Saturnusa
je bila v četrtek 31. januarja jedilnica nabito polna. V njej imajo običajno sestanke in prireditve, zato je lepo okrašena s parolami, sindikalnim praporom in zastavami. Posebno svečana je bila na dan, ko so se v njej vršile volitve delavskih zaupnikov. Na sestankih predlagano listo so navdušeno pozdravili in enoglasno potrdili izvoljene zaupnike, ki so se vse življenje borili proti Izkoriščevalcem in sovražnikom delavskega razreda.
V državnem zavarovalnem zavodu
V pisarniškem prostoru državnega zavoda s p se 5. februarja ob petih popoldne zbrali delavci in nameščenci naše sindikalne podružnice k izvolitvi delavskih zaupnikov, ki so biili že poprej soglasno predlagani. Jedrnatemu nagovoru podpredsednika podružnice tov. Anderliča, eo sledile lepe kulturne točke.
Predsedniki volilnih komisij so nato razglasili izvoljene zaupnike, ki smo jih navdušeno pozdravili V imenu izvoljenih zaupnikov je spregovoril tov. Čebohin, ki je pozval vse člane organizacije na sodelovanje v prvomajskem tekmovanju.
V	kemični tovarni
Ko so v Kemični tovarni Izbirali delavske zaupnike, so postavili na kandidatne liste siamo tiste delavce in nameščence, ki so sodelovali pri osvobodilni borbi in ki so danes prvi pri delu za ofenoza 31. januarja je v zborovalni sobi predsednik volilnega odbora povedal, da je bila vložena samo lista sindikalne podružnice, in so zato kandidati te liste izvoljeni za delavske zaupnike. Ko so na zahtevo volillcev prišli izvoljeni zaupniki k govorniški mizi, so bili navdušeno pozdravljeni in delavci so ijim obljubili pri njihovem delu vso pomoč.
V tovarni kleja
ob Šmartinski cesti so pred pričetkom volitev delavci in delavke navdušeno prepevali partizanske in delavske pesmi. Že na prejšnjih sestankih so dodobra pregledali vse tovariše, ki bi jim mogli poveriti to važno funkcijo. Ko je predsednik volilne komisije prebral kandidatno listo, so jo brez pomišljanja odobrili, kajti izvoljeni so ljudje, ki se zavedajo velike vloge delavskega razreda. Vsakega kandidata posebej so navdušeno pozdravili s ploskanjem.
zirali 30 strokovnih predavanj za delavce. Slična predavanja bodo tudi pri delavcih rafinerije. Delavci žičarne so sklenili, da bodo dali 3000 ur brezplačnega nadurnega dela. Mehaniki in mizarji bodo šli dvakrat mesečno na deželo in pomagali kmetom pri delu in pri popravilih poljedelskega orodja. Osebje električne delavnice se je obvezalo, da se bo med tekmovanjem odpovedalo plačilu za nadurno delo.
V	tovarni »Peko«
Znano je, da je bila tovarna »Peko« v Tržiču v času okupacije zelo poškodovana.
V	nekaj mesecih smo jo obnovili in danes je že dosegla 80% predvojne proizvodnje. Proizvodnja stalno narašča, saj delamo z zavestjo, da smo svobodni In da je oblast v naših rokah. Tudi tisti, ki doslej niso sodelovali pri tekmovanju za obnovo, se nam pridružujeja
1. februarja smo volili delavske zaupnike, ki so večidel preizkušeni borci iz narodnoosvobodilne borbe. Enotna sindikalna lista ije bila ob izvolitvi glasno pozdravljena. Po izvolitvi novih zaupnikov so se delavci zahvalili dosedanjim za trud in požrtvovalnost v delu za skupne koristi.
Pri nas smo popravili za našo vojsko več sto parov čevljev. Material za popravilo je dala tovarna. Z mladino smo zbrali tudi nekaj parov nogavic in 1932 din ter skupaj s popravljenimi čevlji izročili vojski.
Pri nas vztrajno tekmujemo za dosego čim višje proizvodnje.	Ahačič I.
V	Kolinski tovarni
delajo navadno po osem ur. vsak teden pa še tri nadure za socialno skrbstvo. Ker je bila tovarna po eksploziji precej poškodovana, so se delavci in nameščenci zelo potrudili, delali pridno ob nedeljah in praznikih, spravili vse v najlepši red in danes tovarna že presega predvojno proizvodnjo.
Listo zaupnikov so vložili že v ponedeljek 28. januarja in jo nato v četrtek dne 31. januarja v dopoldanskem odmoru enoglasno potrdili. Bilo je zelo svečano razpoloženje in že ob štirih popoldne so odhajali uslužbenci iz tovarne proti Dec,je mu zavetišču, kjer so vsi delavci iz Most skupaj proslavili izvolitev svojih delavskih zaupnikov.
Kamniški usnjarji
so na množičnem sestanku vsega članstva izbrali najboljše tovariše in sestavili kandidatno listo obratnih zaupnikov. Postavili smo le take, ki so svojo pripadnost in zvestobo delavskemu razredu izpričali že v času krvave narodno osvobodilne borbe.
K razglasitvi volitev dne 31. januarja smo povabili tovariša Iz Okrajnega odbora, ki nas je seznanil z velikim pomenom današnjih volitev in delom naših zaupnikov.
Delovni polet delavstva v naši tovarni je vedno večji, ker iskreno želimo, da bi bila naša domovina čim prej obnovljena. Kljub pomanjkanju strojev In kemikalij smo dvignili proizvodnjo za 20% nad predvojno proizvodnjo. Storili pa bomo v bodoče vsa da bomo kljub pomanjkanju kemikalij In strojev proizvodnjo v naši tovarni vedno bolj dvigali.	| |
V delavnici državnih Železnic
Na pobudo sindikata so se v delavnicah državnih železnic v Mariboru vršili v oddelkih bodisi med odmorom ali po končanem delu sestanki vseh delavcev in nameščencev, na katerih se je postavljalo kandidate za volitve obratnih delavskih zaupnikov. V marsikaterem oddelku se je razvila živahna diskusija za posameznike, saj je bilo potrebno izbrati od najboljših najboljše za tako odgovorna in važna .mesta. Predlagani so bili po večini že preizkušeni stari zaupniki, ki si jh je delavstvo postavilo takoj db osvoboditvi in ki so neoficielno zastopali interese delavstva, skrbeli za prostovoljno delo po delovnem časa in za yse, kair je bilo potrebno v zveži z obnovo delavnice. '
4.	februarja je med odmorom na evečan način proglasil predsednik volilne komisije kovač tov—Aleksič Jože izid volitev. Navdušeno je bila sprejeta enotna sindikalna lista s tov. Šketom Francom rua čelu. Delavnica ie dobila 20 delavskih zaupnikov in 20 namestnikov, ki bodo sedaj zakonito zastopali interese delavstva in skrbeli, da se bo delo v delavnici razvijalo v prid delavstva in skupnosti.
Po delovnem času se Je vršila geja vseh starih in novo izvoljenih zaupnikov, na kateri se je pod predsedstvom predsednika volilne komisije konstituiral odbor delavskih zaupnikov. Za svojega starešino so sl izvolili tov. Keteja Ferdinanda, za tajnico pa tov. Štefko Lokarjeva
! V Samotni tovarni Štore
smo imeli 28. januarja volitve obratnih zaupnikov, pri katerih so delavci ponovno dokazali svojo povezanost v skupnem delu. — Pri izbiranju kandidatov smo skrbno Izbrali iz vsakega oddelka tovarne takega, kt se je že kot borec za osvoboditev domovine pokazal borbenega in pravičnega. Zato smo enoglasno sprejeli predlagano listo kandidatov, ker do njih nimamo zaupanje in vemo, da bodo vedno pripravljeni pomagati
V	vseh težkočah z delom In nasveti.
Volilna komisija je razobesila kandidatne
listo na način, ki ga predpisuje zakon. Ker ni v določenem roku nihče predlagal kakih drugih kandidatov in ti volilna komisija prejela nikake pritožbe, je postala enotna kandidatna lista polnomočna. Izvoljeni zaupniki so imeli takoj sejo, izbrali so si predsednika in tajnika ih razpravljali o tem, kako se bo tovarna uredila ln povečala njena proizvodnja, —
Ljutomerski okraj je postavil
enotne sindikalne liste
Prvič v svobodi si voli delavstvo in nameščenstvo svoje delavske zaupnike, ki bodo povsod zastopali interese delavstva, skrbeli za pravilno izvajanje socialne zakonodaje, za dvig produkcije, nadzorstvo v proizvodnji v vseh področjih našega skupnega gospodarskega in socialnega življenja.
Delavstvo našega okraja se zaveda važnosti teh volitev, predvsem pa, da prihajajo pri teh volitvah do izraza enotnost delavstva in nameščenstva, ki je organizirano v naših enotnih sindikatih. Zato se je na svojih množičnih sestankih izreklo za enotno listo. Enotne kandidatne liste so postavljene v vseh podjetjih in ustanovah, ki zaposlujejo več kakor pet delavcev in nameščencev. Kandidatne liste in volilni imeniki so na vpogled od 3. februarja dalje na vseh voliščih v področju ljutomerskega okraja. Volitve, odnosno potrditev enotnih kandidatnih list pa bomo v našem okraju izvedli dne 10. februarja.
V tovarni Zlatorog
Na sestanku podružnice dne 11. I. 1946 smo vzeli v pretres volitve delavskih zaupnikov ter se zedinili, za enotno kandidatno listo. Prerešetali smo vsakega kandidata posebej, odklonili enega, ki se nam ni zdel primeren ter postavili na njegovo mesto tovariša, ki uživa ugled in zaupanje pri delavstvu. V skladu s predpisi in številom -osobja, zaposlenega v podjetju, smo postavili štiri kandidate kot zaupnike in štiri namestnike.
Dne 14. januarja je nabil volilni odbor na oglasno desko sindikalne podružnice kandidatno listo in seznam volil cev.
Ker je bila predlagana samo ena kandidatna lista, je volilni odbor na dan volitev dne 25. I. 1946 razglasil kandidate za delavske zaupnika
Izvoljeni zaupniki ta. njihovi namestniki so se prvič sestali dne 29. L 1946, da so prevzeli posle .Izvolili so si predsednika in tajnika ter ee pomenili o prevzemu poslov.
Tovarna Swa*y v Mariboru
Mariborski brusači so sd izvolili svoje zaupnike 25. januarja. Volitve so pokazale, da stoje vsi delavci in nameščenci obrata kot enoten in trden blok, ki sta nam ga začrtala Osvobodilna fronta in pa sindikalna organizacija.
Vložena je bila samo ena kandidatna tista, ki jo je sestavil odbor sindikalne podružnice na sestanku vseh članov. Pri izbiri kandidatov za delavske zaupnike se je strogo pazilo na to, da bodo zavzeli ta odgovorna mesta res le najboljši izmed najboljših. Ker se je že pri sestavi kandidatne liste doseglo popolno soglasje med članstvom, je na dan volitev v smislu Uredbe o volitvah delavskih zaupnikov glasovanje odpadlo. V svečano okrašenem prostoru je volilna komisija razglasila Izid volitev, na-to pa je predsednik volilnega odbora s kratkim nagovorom podčrtal temeljne pravice in dolžnosti, ki jih prevzemajo nase novo izvoljeni delavski zaupniki ob nastopu svoje funkcija
Naj žive prve volitve delavskih zaupnikov v svobodni Jugoslaviji!	čemeč.
Keramična Industrija v Libojah
Pod kakimi pogoji in s kakšno perspektivo so se vršile volitve delavskih zaupnikov v predaprilski Jugoslaviji, ve vsak starejši delavec ia borec za socialne pravice delav-stvai.
S kakšnim občutkom je postavljal delavec tisti čas svoje delavske zaupnike in kaj je čakalo delavskega zaupnika, ki je hotel izposlovati najosnovnejše pravice za svoje sodelavce. Zapostavljali, izigravali so ga in kaj hitro se je znašel brez vsakega vzroka na cesti ali v ječi.
In danes?
Komu se imamo zahvaliti za svobodne volitve v naši mladi republiki? Našim borcem, ki so pod praporom in z besedami »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužti dnov!« prelivali dragoceno kri in darovali svoja življenja za našo svoboda Tega ne bomo nikoli pozabili! Naša sveta dolžnost je, da gremo po tej začrtani poti naprej, da z vsemi silami gradimo na vseh poljih, da obnovimo porušeno in opustošeno zemljo.
Da se naše delavstvo zaveda velikih žrtev, vidimo jasno, saj se zrcali v njegovih enotnih in složnih nastopih. To se je pokazalo še prav posebej pri postavljanju in izbiri delavskih zaupnikov. Takoj po razpisu volitev je delavstvo naše industrije z velikim zanimanjem začelo razpravljati o kandidatih. Da so dobro izbirali, se je pokazalo na širši odborov! seji dne 17. januarja 1946, ko je podružnica skupaj postavila kandidatno listo delavskih zaupnikov ta jo še Istega dne predložila na množičnem sestanku vsemu delavstvu naše industrije v pretres ta diskusijo. Lista je tila enoglano z odobravanjem sprejeta.
Volitve dne 23. januarja so bile kratke.
Delavstvo je svoje, po sindikalni organizaciji predlagane kandidate za zaupnike ta njih namestnike izvolilo z aplavzom, zavedajoč se, da bodo novoizvoljeni zaupniki zastopali njih interese in delali v splošno korist naroda in domovine, Kos Ivan.
Množica v četrti Moste gri volitvah delavskih zaupnikov
Obnavljamo, gradimo, ustvarjamo.. -
............................................................................................................iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBMiiiMiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB^
Mariborska „Spl@isss3“ iekmu§e
pri gradnji pančevskega mostu
Delavcem Splošne stavbne družbe v Mariboru je napovedano tekmovanje! Seveda so ga z navdušenjem. sprejeli
Saj ne bo prvič, da se bo morala Splošna stavbna družba izkazati ter pokazati vso svojo iniciativnost, organiziran ast in požrtvovalnost. Tateoj po begu okupatorja, ki je zapustili za seboj nešteto ruševin itn pogo-rišč. je imela »Splošna« pač najlepšo priliko, da je v delu dn iniciativnosti prekosila sama sebe.
Delavnice Eto bile raiztušene, večina strojev uničenih, a razdrti mostorvi so zahtevali takojšnjo obnovitev, saj je bila vzpostavitev prometa prva in najvažnejša naloga naših delavcev en vM, ki so bili zaposleni pri Splošni stavbni družbi so se tega dobro zavedala. Zato eo obnovili le najpotrebnejše stroje in še predtoo so popravili delavnice ,so že obnovili in izročili celo vrsto mostov prometa. Pii vsem ogromnem in nujnem delu pa so požrtvovalno popravljala tudi delavnice in stroje tako, da so zdaj lahko sprejeli eno največ jih del — obnovitev pančevskega mostu.
Vojna vihra tudi temu mostu ni prizanesla in ves promet s Srbijo je bil po osvoboditvi silno otežkočen. Pristojno ministrstvo pri Zvezni vladi je zato sklenilo, da je treba most čim hitreje obnoviti in — če bo le mogoče — izročiti. še to pomlad prometu.
Da se izvede ta načrt, so na delu delavci dveh ljudskih republik. — V Mariboru, v delavnicah »Splošne« in v Slavonskem Brodu delajo, pripravljajo in sestavljajo konstrukcijo mostu, vsaka delavnica svoj del. Daleč proč od Donave bodo delavci v svo * v
jih delavnicah postavili most in ko bo delo dovršeno, ga bodo razstavili, naložili na vagone, pri Pančevu pa ga bodo delavci iz Maribora in Slavonskega Broda zopet sestavili iti združili. Del mostu, napravljen v Mariibjru se bo združil s tistim, ki co ga napravili tovariši v Slavonskem Brodu — plod skupnih naporov bo služil -skupnosti in koristil vsem narodom Jugoslavije.
V Beogradu je bilo potrebno predložiti načrte in termin, do kdaj so delavnice preračunale, da bo most izgotovljen. Inženirji iz delavnic »Splošne«, v kateri morajo napraviti 250 ton mostu, so pasta vili 15. marec, iz Broda, kjer bodo izgotoviti, 200 ton mostu. pa so določili 30. marec.
Pred štirinajstimi dnevi so delavci iz Broda napovedali tovarišem v Mariboru tekmovanje, kdo izmed njih bo delo hitreje izvršit
Zdaj bo delavci v obeh delavnicah zgrabili za delo! Se bolj so pospešili tempo in zvišali število prostovoljnih delovnih ur. Delovna discipina v Splošni stavbeni družbi, ki je bila že prej visoke — -saj je več delavcev prejelo nagrade za svoje delo v letu 1945, — se je zdaj po napovedi tekmovanja še zvišala. Skleniti so tudi, da bodo še več prostih, dni prostovoljno delali, a zaslužek bodo daroval Komunistični partiji
Vendar je kljub vsem naporom delavcev sprva slabo kazalo za našo »Splošno«. — Manjkalo je potrebnih surovin in strojev. Dela ni šlo tako po načrtu, kot so si sprva zamislili on delavci so morali prilagoditi delo razmeram in količinam sirovki, ki so bile na razpolago.
Ko so zvedeli za tekmovanje pa so priskočiti tekmujočim na pomoč kovinski delavci na Jesenicah, v Guštanju in Zenici. Od tu dobiva Splošna stavbna družba namreč material Ti delavci so sklenili, da jtim bodo pomagali z vsemi silami in sredstvi — pospešili so delo tudi oni, pospešili tako, da ima »Splošna« že deset dni dovolj materiala in da ji ga tudi v bodoče ne bo primanjkovalo. Delavci v omenjenih kovinskih tovarnah vedo, da gre za skupno stvar, da gre za obnovo važne prometne žile. pa kateri se bo pretakalo bogastvo naših republik, -izmenjavala živila -in industrijski izdelki kmetov in deavcev vseh naših narodov, ki so zdaj pri obnavljanju gospodarstva prav tako tesno povezani med seboj, ko so biti v času vojne.
In zdaj. ko šmajj dovolj siirov-in na razpolago in eo po-leg tega dobili iz Celja iz Westnov-e tovarne še nov vrtalni stroj, je delo steklo kot je treba. Nihče se ne izgublja v malenkostih, vsak ve za svoje delo in v-si vidijo pred seboj isti cilj — doreči čim Višje uspehe in obnoviti most čim hitreje.
Dobro organizirano delo, bi je glavni pogoj za uspeh, jim je priznal tudi sovjetski inženir, M vo-di celotno gradnjo mostu, ko je obiskal in- isi ogledal delo v delavnicah »Splošne«. Dobro organizacijo Pa je pohvalil tudi tovariš iz Slavonskega Broda, član sindikata, ki je prišel p agiledat kako kaj napreduje delo v Mariboru.
V obeh mestih vid,no rasejo konstrukcije mostu in rdke delavcev ustvarjajo čudeže, ko grade zase in za svojo domovino. O rezultatih tekmovanja bomo še poročali.
Železne roke strojev pomagajo pri izdelavi kuvert
Tovarna »Kuverta« je med okupacijo le malo proizvajala, a ker je edina tovarna te vrste v Sloveniji, so delavci in vodstvo takoj po osvoboditvi pristopili k načrtu, da hitro obnove predvojno proizvodnjo —- kar se jim je v polni meri tudi posrečilo, saj so predvojno višino že dosegli.
Vse delo vodi tovariš žagar Andrej — udarnik še iz partizanskih dni. Takrat, ko je bilo mesto slehernega zavednega delavca v gozdu, v borbi proti okupatorju, je tudi tovariš žagar zamenjal stroj s puško ter se je boril, dokler mu ni onemogočila borbe z orožjem težka rana. Tedaj je pričel delati v partizanskih tiskarnah, kjer se je kovalo prav tako smrtnonosno orožje. Vzpostavil je tiskamo v gozdovih, izumil novo napravo, na kateri so lahko tiskali »Ljudsko pravico« in »Slovenskega poročevalca« brez velikega tiskarskega stroja, ki ga partizani
v tistih težkih časih niso mogli dobiti, popravljal je razbite tiskarske stroje, skratka, že v tistih najtežjih dneh si je zaslužil naziv udarnika.
Ko so prišli naši osvoboditelji 9. maja v Ljubljano, je spravil v obrat stroje», ki so prvič v Ljubljani svobodno tiskali »Ljudsko pravico«, po kateri so Ljubljančani tako željno segali.
Uredil je tiskamo XV. Armije, našim tiskarnam pa pripeljal iz Nemčije papir za tiskanje.
Zdaj zopet vodi dela v tovarni »Kuverta«, kjer skuša doseči z izboljšanimi načini dela čim višjo proizvodnjo.
V pritličnih prostorih režejo papir — to delo opravljajo stroji, iz katerih jemlje delavec zavoje papirja, ki imajo že pravilno obliko, kakršna je potrebna za izdelavo kuvert.
Kuverte izdeluje več strojev. Mlade delavke — skoraj same novinke, polagajo v stroj papir, ki so mu dali stroji za rezanje primemo obliko ter zlagajo izgotovljene kuverte v zaboje. Vse delo opravi namreč stroj, železne roke na stroju zgrabijo list za listom, na vzvod pritrjene kr tačice gumirajo robove, stroj zgane nato vogale ter jih zlepi — tako da kuverti končno obliko. Nato romajo druga za drugo, vsaka v navpični legi med železnimi paličicami, po tekočem traku mimo električne pečice in dveh hladilnikov, dokler ne pridejo suhe v roke delavkam, M jih preštevajo in zlagajo v zaboj.
Najboljša med delavkami je bivša partizanka Moškon Ivanka, ki je šele tri mesece v tovarni, a vendar je najpridnejša in najbolj izurjena. Sama čisti stroj in zelo zadovoljna je pri svojem delu. — »Lepo je delati pri stroju, seveda še marsičesa primanjkuje in za marsikatero stvar je še težko, a potrpeti moramo in kmalu bo veliko bolje, kot je bilo pred vojno!«
Silno hitro gre delo tudi pri ostalih strojih, mnogo, mnogo hitreje, kot če bi isto delo Izvrševali na roke. Zato se je tovariš žagar trudil, da bi se kolikor mogoče več izdelovalo na strojih. V predalčkih v omari
so zloženi okvirji -in vsi potrebni deli, ki jih je sam izdelal že pred vojno in s pomočjo katerih se lahko na strojih za kuverte običajnega formata izdelujejo tudi kuverte raznih velikosti, večje ali manjše.
Razume se, da je zdaj po osvoboditvi v tem večji meri skušal prenesti vse delo na stroj, da bi tako še bolj zvišal proizvodnjo. Tako so v tovarni pričeli pred kratkim izdelovati na stroj, kateremu je nadomestne dele napravil sam, tudi velike kuverte, v katerih se prodajajo ko-mpleti pisemskega papirja. V skladišču so še kuverte te velikosti, ki so jih izdelovali še do nedavnega na roke. Odkar jih delajo na stroj, se je proizvodnja seveda zelo dvignila. V petih urah so napravile delavke 1000 komadov, a zdaj napravijo s pomočjo stroja v eni un več kot 3000! Kako tudi ne — mnogo hitrejše so železne roke neutrudnega stroja. Delavke morajo skrbeti le zato, da pravočasno polagajo vanj papir ter zlagajo izgotovljene kuverte v zaboje.
Zdaj izdelujeje v tovarni na roke le še podolgovate vrečke »aktovke«. A ob steni v kotu že stoji del stroja, ki ga hoče tovariš žagar takoj, ko bo dobili potrebni material, sestaviti, da bodo tako dvignili tudi proizvodnjo tega predmeta.
V tovarni tiskajo in opremljajo tudi ovojne kuverte, da gredo dokončno izdelane škatle, mape in bloki pisemskega papirja v trgovine po Sloveniji, v beograjske, zagrebške in druge.	.
Delo pri pečeh
hvasiniike steklarne
»V naši tovarni je težko reči, kdo je najboljši delavec. Več tisoč različnih steklenih predmetov izdelujemo, zato se ne da v odstotkih in matematično določiti, kdo je proizvodnjo dvignil najvišje. Le eno drži — z mnogo manjšim številom delavcev kot jih je delalo v tovarni pred okupacijo, smo dvignili proizvodnjo za okrog 20% nad predvojno! To nam dokazuje, da so vsi delavci najboljši — od novincev pa do tistih sivih delavcev, ki delajo v tovarni že od otroških let ter so pravi strokovnjaki za oblikovanje najrazličnejših steklenih izdelkov, kajti najlepše in najpre-ciznejše steklenice še vedno delamo na roke.«
Tako je odgovoril predsednik strokovne podružnice v steklarni Hrastnik na mojo prošnjo, da bi rada govorila in spoznala najboljše od dobrih delavcev. Pogled v steklarno potrjuje njegove besede, kajti v teh kratkih mesecih od osvoboditve do danes so napravili delavci v resnici veliko delo. V mirnih časih pred vojno so v steklarni gorele običajno štiri peči iz Samotne opeke, a danes gorijo le dve, a delo in proizvodnja kljub temu ne zaostata.
»Zdaj popravljamo tretjo«, je pojasnil, ko smo stopali mimo ogromne peči, »kajti vsakih devet ali deset mesecev je treba popraviti po eno od tistih ki obratujejo in pripraviti drugo.«
še ta teden bodo zakurili veliko peč, ki se bo v štirinajstih dneh ogrela in zaživelo bo na velikem odru, ki jo obkroža. Delavci, ki bodo delali tu, bodo izdelovali zlasti okenska stekla, po katerih je pri nas tolikšno povpraševanje. To je najboljša peč, ki bi omogočila izdelovanje šip, čeprav jih v tovarni v predvojnih časih niso izdelovali, že po osvoboditvi so jih poizkušali delati pri obratujočih pečeh, kar se pa ni posebno dobro obneslo. Kajti te peči so pripravnejše za izdelovanje drugih steklenih predmetov. Pri prvi izdelujejo steklenice za lekarne. Da so lepše in pre-erznejše, napihujejo steklo delavci. Delo je zelo težko: z velikimi, skoraj meter dolgimi pihalniki zajemajo pri odprtini kaplje tekočega stekla, ki ga napihnejo v model poljubne oblike. Mnogo hitreje pa izdelujejo steklenice s pomočjo stroja. Stroj napihuje steklo, delavec jih podaja v model, mlada delavka pa polaga že oblikovane steklenice v hladilnik. Delo teče nepretrgano, drugo za drugo romajo steklenice v hladilnik. Pri isti peči delata delavec In delavka, oba novinca, male lončke za pilule. Mladinka dela v tovarni od osvoboditve, a mladinec šele šest mesecev. A s Itako gotovostjo delata in prav nič ne za-
ostajata za starejšimi tovariši in tovarišicami!
Ne daleč od njiju pri drugi peči izdeluje litrske steklenice starejši delavec. Že oo otroških let je v steklarni in njegove roke vrtijo in uravnavajo steklenico bolj enakomerno in hitro kot stroj.
V	steklarni izdelujejo okrog 15.000 raznih steklenih predmetov, proizvodnja nekaterih je presegla predvojno za 20 do 30 odstotkov. V dveh velikih hladilnikih se zbirajo vsi ti različni izdelki, steklenice, stekleničice, kozarci vseh velikosti, vrči, polkrogle za luči in še toliko drugih. Počasi se pomikajo na tekočem traku z enega konca na drugega. Pri prvem hladilniku uravnavata premikanje dna, na katerem so položene steklenice dva delavca, a drugi je avtomatičen in opravi vse delo sam — brez pomoči delavčevih rak.
Na hodniku stoje valji šip, ki so jih napravili v tovarni že po osvobodtvi pri običajnih pečeh in čakajo, da jih uravnajo in zlikajo veliki stroji. Ko bo pričela obratovati čez nekaj tednov tretja peč, bodo v steklarni proizvodnjo šip še bolj dvignili in marsikatero okno, ki je danes zakrito z lepenko, bo zamenjalo steklo narejeno v hrastniški steklarni.
V	brusilnici dobi večina predmetov svojo končno obliko. Vodni plin in diamant odrežeta v kratki sekundi vse nepotrebne dele in ostre robove, ki so ostali pri modeliranju. Odpadki se ne zavržejo, marveč jih v steklarni ponovno pretopijo, odrezke pri cilindrih za petrolejske luči pa je pred kratkim naročilo podjetje, ki izdeluje sveče in katero jih bo uporabljalo najbrže za nagrobne svečke, kajti odrezani deli cilindrov imajo, obliko malih skodelic, ki so bile pri nagrobnih svečkah navadno iz gline.
V	temačnih prostorih poleg steklarne so shrambe za modele. Na policah stoje, vseh velikosti in oblik — kolikor vrst različnih steklenih predmetov izdelajo, toliko modelov mora biti. Izdelujejo, popravljajo in čistijo jih v steklarni sami.
Ko smo stopali mimo velikih zabojev, napolnjenih z steklenimi izdelki, je predsednik podružnice omenil, da se bo njih število kmalu še bolj zvišalo, kajti vsi delavci hočejo proizvodnjo še bolj dvigniti; da to dosežejo, bodo delali v nedeljah in prostih urah, a zaslužek darovali naši Komunistični partiji, ki je v največji meri pripomogla, da je življenje delavcev v steklarni vse drugačno kot poprej, ko delajo z nasmejanimi obrazi in veliko vero v bodočnost.
Rudarji hočejo obnoviti rodnžk Ivanec
Leta 1943. so partizani potopili rudnik Ivanec pri vznožju Ivančiče ter tako onemogočili izrabljanje premoga po okupatorju. Po osvoboditvi je segala voda 54 visoko in že šest mesecev se rudarji trudijo, da bi jo izčrpali.
Dan in noč se dvigajo in spuščajo črpalke, ki so jih morali 'še več kot petdesetkrat premestiti. A veliki uspehi kronajo trud in napor rudarjev: V jami, ki je bila popolnoma potopljena je le še dva metra in pol vode! Delavci, ki uravnavajo črpalke morajo silno paziti, kajti še malenkostna napaka lahko uniči vse delo. Do zdaj so izčrpali 2 milijona kubikov vode. Vedno nove črpalke nameščajo in lica delavcev se zjasne, ko prično delovati. Samo v eni noči so znižali višino vode za 60 cm. Kadar posrka kakšna črpalka vso vodo in se pokaže dno, jo takoj premestijo na mesto, kjer jo najbolj nujno potrebujejo, že dalj časa delajo rudarji v treh izmenah, da se ne izgubi nobena minuta.
Ko so pričeli z delom, je bilo v rovih zalitih več črpalk. S tistimi, ki so jih pripeljali iz Zagreba, Golubovca in drugih krajev, so izčrpali vodo ter popravili in obnovili one črpalke, ki so bile prej potopljene. Ce je primanjkovalo motorjev, so na enega vključili po dve tri črpalki. Rudarji niso štedili svojih moč in mokri od jutra do večera so imeli pred očmi le en cilj: obnoviti delo v rudniku.
A tudi ko bo voda izčrpana, bo potrebno storiti še marsikaj, predvsem obnoviti jame za kopanje snega. V značilnem zagorskem dialektu ponosno pripoveduje tovariš či-ček: Pričeli smo z delom, a nismo vprašati za plačo, šele po treh mesecih nam je bil zagotovljen denar. Dobro se zavedamo, kako važna je obnovitev industrije v naši državi in potrebno je, da palčnemu čimprej kopati v rudniku Ivancu.
Neumorni delavci so delati tudi na božič, kajti prav ta dan sta se pokvariti dve črpalki. Sami pravijo da je bil to zanje najlepši božič.
Zdaj bo voda kmalu izčrpana, morda že v tem tednu, tedaj bodo delavci slavili svojo zmago nad vodo in pričeli bodo dvigati na površje premog, zakopan v zemlji.
Ze®.o»o.— din K»immistieiti partiji
V nedeljo 3. .februarja so delavci vseh treh tretjin v rudniku »Zagorje« delali^ za Komunistično partijo Slovenije. Zaslužek tega dela. podarjen Komunstični partiji, znaša okrog 200,000 din.
©bmova v delavnici
državnih železnic v Maribora
Delavci v II. traktu obnavljajo kotel pri lokomotivi
Belo v tovarni 99§aimrnmsat
Ko je pločevina izdelana, pride v tiskarski stroj, ki natisne nanjo poljubne
okraske in ornamente
Kako tekmuje predilnica
im tkalnica v Mariboru
V našem tekmovalnem načrtu smo si zastavili nalogo: zvišati proizvodnjo za okoli 30%. Najprej smo izvedli namestitev predilniškega prstenčevega stroja s 502 vreteni, ki je _ sestavljen iz najrazličnejših polomljenih strojnih delov, katere smo poiskali v grmadal razbitega _želez;ja. Naša mladina je po navodilih predilniških mojstrov posamezne dele stroja očistila in izročila strokovnjakom, ki so jih takoj popravili, nato pa hitro sestavili stroj in ga Postavili na mesto. Poudarjamo, da ima za postavitev tega stroja največ zaslug tovariš Druže, ki je neštetokrat delal vso noč. S postavitvijo stroja smo dvignili številčno stanje vreten v naši obnovljeni predilnici za 20 odstotkov. Zvišali smo tudi produkcijo surovega bombaža za kakih 8% s tem. da sm;o spraviti v obrat pokvarjeni prečiščevalni stroj za čiščenje bombažnih odpadkov. Izravnati smo stopnjo p-rocentualnegia izkoriščanja v isto višino kot je bila v normalnih prilikah pred vojno v naši najmodernejše opremljeni delavnici.
Proizvodnja v naši obnovljeni predilnici
je sedaj najvišja v Jugoslaviji in znaša preko 20 g na vretemsko uro pri M. št. 34. Naš notranji rekord so dosegle naše pre-dice dne 10. januarja 1946, ko so dosegle celo 24.3 g na vretensko uro.
S februarjem preidemo na tretjo izme; no v naši obnovljeni predilnici Skleniti smo. da bomo prav zaradi nujnih potreb bombažne preje, ki jo tako zelo potrebujejo tkalnice, delali v predilnici nepretrgoma 144 ur tedensko. Vsa ostale, dela (čiščenje itd.) bomo opravili ob nedeljah. Na ta način hočemo 100% izkoristiti vse naše, iz gospodarskega stališča teko potrebne stroje.
Hvale vredna je visoka, zavednost naših predilniških delavcev in mojstrov, ki se v veliki meri zavedejo, Itako je važno, da se ravno v oddelku predilnice proizvaja čim več bombažne preje. Naše predilniško delavstvo se zaveda, da od proizvodnje preje za visi vsa nadaljnja proizvodnja v tkalnicah, trikotažah itd. in bo z neumornim delom dokazalo svojo pripravljenost čim bolj izboljšati stanje v mladi republiki Jugoslaviji.
Pravilna organizacija -
večji uspehi prš delu
Predilnica Državne tekstilne tovarne v Zemunu je zvišala višino proizvodnje za 30% nad predvojno!
Na zidu visi velika karta na kateri je diagram, ki kaže dvig proizvodnje. Delavci jo imajo neprestano pred očmi in ko delajo pri svojih strojih vedo, da mora biti rdeča črta, ki kaže višino proizvodnje vsak dan višja od one iz leta 1939. Tako velike uspehe so dosegli delavci predvsem zato, ker so pravilno organizirali svoje delo. Zdaj delajo v treh izmenah, a število delavcev ni višje od takrat, ko so delali v dveh. Tretja izmena je sestavljena namreč iz onih delavcev in delavk, ki so delali poprej v prvi in drugi izmeni, število delovnih moči so zmanjšali na minimum. Na 24 m dolgem predilskem stroju je delalo prej 5 delavcev, od kar so organizirali tretjo izmeno opravi isto delo mlada delavka, ki ji pomagata dva pomočnika. Delo je sicer težje, a dosežejo se Isti uspehi in še tretji izmeni je omogočeno delo.
Vendair bi bili vsi napori predilcev zaman, če ne bi prav tako pospešeno delati tudi delavci v predpredilnici. Kajti če zastane delo tu, tudi delo v predilnici ni mogoče. Delavke se zato trudijo, da delajo namesto na enem stroju kot so delale do zdaj, na dveh ali treh ter se je tudi njim že posrečilo organizirati Izmeno.
Če vprašaš demobilizirano borko Gizo Rogič iz Subotice, kako se je mogla v dveh kratkih tednih priučiti, ko so za to potrebovati v normalnih razmerah po dva me-
seca, tl smeje odgovori; »E, mi borci so vsega hitro naučimo!«
Veliki napisi na zidovih stalno dvigajo delovno zavest delavcev. Predilci pa so vzgled tudi ostalim oddelkom, so prav posebno se trudijo tkalci, da bi jih dohiteti v delu.
V	decemberskem tekmovanju z beograjsko tekstilno tovarno so pričeli tudi ti delati na več strojih, ter so na ta način visoko presegli postavljeno normo.
V	oddelku za snovanje pa je najboljša delavka zbolela. — Vse, M so zaposlene tu, hodijo namreč na delo v copatih, ker še ni na razpolago dovolj čevljev.
Zaostajalo je delo le v apreturi in barvami, ker zaradi slabega premoga kotli niso mogli delovati. Tri dni in tri noči so čistili delavci v tem obratu kotel in cevi. Njim in dobremu premogu, ki ga je tovarna zdaj prejela, gre zahvala, da je steklo delo tudi v teh oddelkih.
Kadar kliče delo za ljudsko skupni jet, tedaj mi odmerjenega delovnega časa, takrat se mara delati kolikor zmorejo naše moči.
Tovariša in tovarišice, ki so zaposleni v računovodskem oddelka ministrstva za finance so delali 14 dni dnevno po 18 ur. da so lahko v zahtevanem roku predložili Zveznemu ministrstvu letni proračun za Slovel nijo. Delali so za skupnost.
Fmslava ©Metniee Enotnih sindikatov
V Frančiškanski dvorani je bila 31. januarja zvečer proslava prve obletnice ustanovitve Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Po narodni himni je spregovoril član Izvršnega odbora tov. Tomo Brejc in med drugim dejal: »Pred letom dni so bili že dani vsi pogoji za ustanovitev Enotnih sindikatov. Imeli smo osvobojene že več kot polovico Jugoslavije, kij er so sicer delavci in nameščenci že tekmovali med seboj, kdo bo v zaledju napravil več za zmago, niso pa bili dovolj tesno strokovno politično povezani Kako potrebno je bilo ustanoviti na osvobojenem ozemlju Enotne strokovne zveze, se je kaj lahko ugotovilo že po prvi konferenci, ko je bil viden silen elan, s katerim so se organizirani delavci borili za večjo proizvodnja
Toda za ustanovitev Enotnih sindikatov so govorili še drugi razlogi. Zavedni delavci in nameščenci so se že desetletja borili za enotnost svojih vrst Naše neodvisne enotne sindikate, ki smo jih imeli v bivši Jugoslaviji, je reakcionarna vlada leta 1920. razpustila. Organizirani delavci in nameščenci pa niso na svoje sindikate nikoli pozabili Enotni sindikati v Jugoslaviji so borbena tradicija.
Pravi temelj za nove svobodne sindikate pa so postavili delavci in nameščenci leta 1941ko so najboljši izmed njih odšli v partizane in začeli težko in neenako borbo proti dobro oboroženemu okupatorju. Štiri leta skupnih naporov, žrtev in bojev za osvoboditev so to v borbi prekaljeno zvezo še bolj utrdili Prva konferenca, ki se je lansko leto vršila v Beogradu, pa je Enotnim sindikatom določila njihove naloge in odredil* konkretne organizacijske oblike.
Danes StetoJo ESZDNJ tri četrt m®jena članov, od teh jih je 96.282 ▼ Sloveniji
Akcija za vstop novih delavcev v sindikate se nadaljuje.
Najlepše uspehe so dosegli delavci in nameščenci v obnovi našega gospodarstva. V Sloveniji je treba dati vse priznanje rudarjem v naših revirjih, za njimi pa našim kovinarjem, tekstilcem in drugim strokam.
Talk ega delovnega poleta pri nas ne bi bilo, če se ne bi delavski razred zavedal globokih gospodarskih in socialnih sprememb v naši državi.
Prvikrat v svoji zgodovini vsi delavci in nameščenci aktivno soodločamo o življenju v naši državi Ne drži nas več za vrat stara nasprotnica delovnega ljudstva — monarhija. Imamo republiko z maršalom Titom na čelu. Prej smo bili sužnji, danes smo svobodni graditelji nove ljudske države.
Ob prvi obletnici Enotnih sindikatov se z globoko hvaležnostjo spominjamo naše vojske in njenih voditeljev, ki so nam priborili nacionalno in socialno osvoboditev. Hkrati izjavljamo, da bo naša vojska dobila vse, kar potrebuje
Tistim, ki stoje pri obnovi ob strani, podcenjujejo in sabotirajo naše delo, je tovariš Breje dejal: »Ne veselite se prezgodaj! Mi smo pod Titovim vodstvom kljub našim napakam napravili v petih mesecih več kakor stari politični režimi v drugih dižavah v enem letu.«
H koncu ije pozval v imenu Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez vse delavce in nameščence, naj storijo vse, da bo prvomajsko tekmovanje pri nas doseglo čim višjo stopnjo.
Govoru so sledile med presledkom recitacije, pevske in glasbene točke, ki so jih izvajali pionirji, godbi »Sloga« in »Zarja« ter vojaška godba IV. armije.
Proslava je manifestirala povezanost sindikatov i delovno mladino in našo hrabro vojska
Eaas&šav®	tiska
V okviru Prešernovega tedna je bila v prostorih Narodne galerije v Ljubljani otvorjena razstava narodno osvobodilnega tiska. Na tej razstavi, ki j g doslej najpo-poflnejša, je prikazan razvoj narodno osvobodilnega tiska zelo nazorno in Plastično. Razstavljeni so izdelki ilegalnih tiskam, ki so delovale med okupacijo v Ljubljani. To so tiskarna Toneta Tomšiča, ki se je nahajala tik policije, tiskarna »Podmornica« in še razne druge. Te tiskarne niso samo tiskale raznih brošur in periodičnih glasil Osvobodilne fronte, ampak so izdelovale tudi s preprostimi sredstvi dokumente, ki se po svoji znanosti niso niti najmanj ločili od pristnih. Na fotografijah vidimo, kako so bile te tiskarne skrbno
prikrite in zamaskirane, da jih okupatorju kljub pomoči domačih izdajalcev ni uspelo odkriti. Ilegalni tisk, ki se je tiskal v Ljubljani, na razstavi ni tako popolno zastopan, -ker se ga je med vojno mnogo izgubilo. Razstavljeni material so zbirali aktivisti Univerzitetne knjižnice in Mestnega muzeja v Ljubljani. Vendar nam pa zbrano gradivo dovolj nazorno prikazuje, pod kako težkimi okoliščinami so morali živeti in delati naši ilegalci v Ljubljani, da eo preko tega tiska pozivali narod v borbo in ga krepiii v odporu proti okupatorju.
Mnogo bolj popolno pa je prikazan narodno osvobodilni tisk, ki je nastajal v svobodnih gozdovih. Ta material je po nalogu Predsedstva SNOS-a zbiral znanstveni institut. Pred nami so razstavljeni izdelki različnih vojaških Prenosnih tehnik, tehnike glavnega štaba NOV in POS, pokrajinskih tehnik kakor tudi centralne tehnike KPS.
Vojaški tisk, ki je nastajal v premičnih tehnikah, je urejen po enotah, ki so ta tisk izdajale. Vidimo različna periodična glasila posameznih bataljonov, brigad in odredov, g asila divizij in korpusov. Ta glasila so večinoma izdelana na šapirografu sla ciklostilu. Vse te primitivne tiskarske Pripomočke so naši borci nosili s seboj ha vseh ^ pohodili, borbah in ofenzivah. Kljub težavam pri nabavljanju materiala ta neprestanim borbam so naši borci partizani redno iadajati ovija periodična glasila kakor tudi posamezne brošure in zbornike reportaž. Zlasti številno sta tudi zastopanj 30. in 31. divizija, ki sto se v okviru IX korpusa borili na Primorskem. Te Publikacije eo danes samo še en dokaz več, ki govori in priča za priključitev teh naših krajev k FLRJ. Ljubezen primorskega ljudstva do svoje besede, ki je bila pod fašistično Italijo zatirana ih preganjana, se nam jasno kaže v številnih izdelkih primorskih partizanskih tehnik.
. Izdelki teh tehnik prav nič ne zaostajajo za izdelki sodobnih tiskarn, ki imajo * * * * v
na razpolago ves potreben material in M delajo pod vse drugačnimi ckoliščrmjnl
Izdelki tehnike Glavnega štaba so, bodisi ciklostirani bodisi tiskani Tu vidimo najrazlčnejšo strokovno vojaško literaturo, Id jo je izdajal Glavni štab za dviganje vojaške izobrazbe. Vidimo tudi glasilo NOV in POS »Slovenski partizan« oziroma Našo vojsko, osrednje slovensko vojaško glasilo. Razstavljene so tudi razne pesmarice, zborniki reportaž in pesmi itd.
Naše osrednje tiskarne, kakor so to »Partizanska tiskarna«, tiskarna »Triglav« in druge so tiskale »Ljudsko pravico«, »Slovenskega poročevalca«, »Kmečki glas«, »Našo ženo«, »Mladino«, »Pionirja« jn druga osrednja glasila, letake, denar (bone) ter druge tiskovine. Te tiskarne so bile skrbno zakrite v barakah sredi »Roga« in na Notranjskem. Poleg tiskanih osrednjih glasil vidimo na razstavi tudi pokrajinske ponatise, osrednjih glasil, ki so bodisi ciklostirani, bodisi prav talko tiskani. Fotografije pa nam kažejo življenje im delo v teh tiskarnah. Popra jamske tehnike so bile večinoma v idkrfccuo zamaskiranih podzemskih bunkerjih im se je v njih delalo tib luči karbidovk.
Razstavljen 16 tudi tiskarski stroj »Tri-lof«. ki ga je izpopolni tovariš Don, kakor tudi tiskarski stroj, ki je obratoval v ilegalni tiskarni Toneta Tomšiča.
Nemogoče je v tem kratkem članku Pregledati vse razstavljene izdelke, še msnj pa prikazati in oceniti vse tisto velikansko in naporno herojsko delo naših tiskarjev, tehnikov, kurirjev in piscev, ld so soudeleženi pri ustvarjanju tega tiska.
Prav teko nam okvir tega članka ne dopušča, da bi se seznanili pobližje z vsebino razstavljenega tiska in okoliščinami, v katerih je ta tisk nastajal. V ta namen bi bilo potrebno ne fena. ampak vrsta debelih knjig.
Želimo, da bi sfe ta razstavil sni material vključil v zbirko muzeja narodne osvoboditve, ki naj bi se čimpreje ustanovil in pričal' še poznim rodovom o herojstvu in borbah naših partizanov.
»Tisk je naše močno orožje«, to je geslo, izobešeno na tej razstavi. Svobodni’ tisk je tisto orožje, ki kaže pot ljudstvu, ga drami in vodi k boljši bodočnosti. V narodno osvobodilni borbi je ljudstvo zmagovalo ne sam s Pomočjo orožja, temveč zlasti tudi s tiskom.
Razstava narodno osvobodilnega tiska Je veren, čeprav nepopoln dokument teženj in borbe slovenskega naroda in spada po vsej pravici med tiste kulturne vrednote, ld bodo za vselej ohranile svojo vrednost in pričale o ustvarjalni sili id moči sproščenega ljudstva, ki se bori za boljše življenja
KUhTUmm
»Kurent«. Te dni je izšla pesniška zbi ka Igorja Torkarja z naslovom »Kurent ki smo jo napovedali že pretekli tedc Knjiga je pesnitev o naši narodno-osvofc dilni borbi, o trpljenju našega naroda 0 njegovem poveličanju. Knjigo krasi pe najst podob, ki jih je narisal Nikolaj R nat in ki so vsalta zase posebna umeti na Zbirka, ki obsega pet in dvajset ve kih strani pesnitve se zaključi s tem: verzi, ki povedo, kako je zbral Kure okrog sebe ves narod:
In Kurent jih vodi in vriska junak
na hrbtu mu v culi opleta godalo,
Kobuk je Prešerno potisnil nazaj,
v roirah brzostrelka za strel je napeta In srajca na prsih vihra mu odpeta na ustnah žari mu Svobode smehljaj. Kulturno življenje na Kosovem in Metohiji. Na Kosovem in v Metohji s0 zdaj 103 ljudske šole več. kakor jih je \ 1° pred vojno, K temu je pripomogla lju &1ta oblast s pomočjo .Ljudske fronte, Zv antifašistične mladine Jugoslavi. ■^2-a in sindikatov. Poleg tega je ust P°vljenih 476 tečajev za nepismene, iudskih univerz 21 knjižnic. 100 čitam taieli pa so do'zdaj že 1740 gledališki Predstav in kulturnih prreditev. Vse Pa še nameravajo razširiti in poveča ®Prav še trpijo občutno pomanjkanje sc Jtega materiala in učnega osebja. Našte organizacije so Prežete z voljo, da pr Vete svoj narod, ker se zavedajo, da ■Hhovo delo v korist in srečo vseh nar Q°v Jugoslavije,
, Raj pa Dalmacija? v Dalmaciji je s “"J 594 ljudskih čitalnic. 47 ljudskih ur
verz z 233 predavanj, ki jih je obiskalo več kakor 38.000 ljudi. Imeli so 145 tečajev proti nepismenosti s 4623 tečajniki. Imajo 8 nadaljevalnih tečajev za poglobitev ljudskošolskega znanja. V krajih so okrajne knjižnice, Iti jih je do sedaj že 111 s 81.000 knjigami. V dubrovniškem okrožju pa so v preteklem mesecu Imeli dneve prosvete s silno lepimi rezultati, zraven tega pa so še zbrali četrt milijona dinarjev za prosvetne namene.
Zaerebški študentje so s svoje druge konference poslali pismo maršalu Titu, kjer obljubljajo, da bodo prav tako nastopili proti tistim _ profesorjem, ki izrabljajo znanost v reakcionarne namene, kakor tu-ti proti isti mladini, ki še stoji pod vplivom fašističnih in antisvobodol j tornih idej Napovedali so tekmovanje ljubljanski in beograjski univerzi glede na uspehe na fakultetah, postavili pa so tudi sto ekip od 5 do 20 članov za delo. obenem pa delavske brigade po tisoč članov. Iti bodo šli delat en mesec dni. Zavezali so se tudi, da bodo v 45 vaseh Hrvatske ustanovili do prihodnjega kongresa knjižnice, prevzeli so pokroviteljstvo nad dečjim domom itd., tako da moramo biti take mladine res prav od srca veseli, posebno ker pismo končajo z izjavo, da je treba univerzo približati ljudstvu in pa, da bodo čimprej m ombolje končali svoje študije, da bodo lahko tako pripravljeni stopili v proizvodnjo.
Kakšen mora biti komsomolec? »Mladinska kn.rga«, založba pri Glavnem odboru mladine Slovenije je pravkar izdate
brošuro z naslovom »Kakšen mora biti
Me tole® #@@@s»S8S t
V soboto, dne 26. januarja je organizirala strokovna zveza delavcev in nameščencev hotelske In gostinske stroke ljubljanskega krajevnega odbora v prostorih hotela »Union« svojo kulturno prireditev. Na dnevnem redu je bilo predvsem razvitje nove zastave. Razmeroma dobro izbran kulturni program naj bi povečal svečano razpoloženje udeležencev In hkrati zadostil tudi drugi nalogi ESZDNS, to se pravi, s pomočjo dobrih kulturnih prireditev vzgajati množice delavcev in nameščencev v pravem medsebojnem tovarištvu, solidarne« ti tn borbeni pripravljenosti za uspešno izpolnitev vseh nalog današnjih dni ter sploh za vse ono, kar je delovnemu ljudstvu koristno ln potrebno. Nedvomno so prireditelji tudi imeli tak dober nam/ ' Toda pri izvajanju programa so zagrešili dvoje grobih napak. Prvič: Prireditev se je pričela s tričetrt-umo zamudo. Drugič: Ves čas pred razvitjem zastave in med izvajanjem kulturnega programa so se v isti dvorani točile alkoholne pijače.
Zato se ne smemo čuditi, če se je ves program odvijal v splošnem Sumu in žven-ketanju s kozarci- Od vsega pa se je vsem navzočim partizanom in vsem, ki so sodelovali v borbi za osvobojenje, zarezal v dušo naslednji dogodek:
Ko je predsednik pozval navzoče, naj vstanejo ln z enominutnim molkom počastijo spomin vseh borcev, ld so padli za
našo svobodo, se je po dvorani slišalo trkanje s kozarci in rezko smejanje.
Prepričan sem, da mi bodo vsi, ki želijo dobro naši stvari, pritrdili, da se kaj takega na naših kulturnih prireditvah ne sme nikoli več ponoviti. Alkoholne pijače naj se nikjer in nikdar več ne točijo pred in med izvajanjem kulturnega dela programa, tekom družabnega, zabavnega dela prireditve pa naj se uživajo v zmerni meri!
če gresta danes po Ljubljani, opazite marsikje po zidovih nalepljene lepaka ki naznanjajo, da ta in ta podružnica ElSZDN prireja kultumo-prosvetni večer — a plesom.
To pa ni samo v Ljubljani, to se opaža tudi na podeželju. Toda vse bi bilo v redu, če bi se določil čas in če bi rekli: Dobra poveselimo se nekoliko in zaplešimo uro, dve... Toda to norenje se končuje ponavadi v jutranjih urah!
Roko na srce, tovariši! Vprašajmo se, ali ples koristi vzgoji mladine v tistem duhu in za tiste velike naloge, katerih izvršitev so nam in tej mladini naročili naši veliki padli junaki?!
Poudarjam še enkrat: Prav ja da se mladina veseli, toda to veselje mora imeti svoje meja Tovariši-funkcianarji podružnic, zavedajte se svojih dolžnosti M odgovornosti za pravilno vzgojo naše mladine!
Tomo Breje
%®§a Kosmodemiasnska
»Zoja«, sovjetski film, produkcija 1944,, režija: I. Frez in V. Suhobokov. glasba: D. Šostakovič, nagrajen s stalinsko nagrado za umetniške filme, je te dni prispel v Ljubljano in ga že vrtijo v kino Matici 2e v naprej moram poudariti, da je to za nas čez vse pomemben kulturen dogodek, saj je ta film režijsko, igralsko, glasbeno in fotografsko tako popoln, obenem pa etično tako globok, zgodovinsko pa tako resničen, da ga lahko štejemo med največje filmske umetnine sveta.
Napisal sem: zgodovfnsfoo resničen. Da. Kajti film je postavljen na resnične dogodke od leta 1924. pa do leta 1944. V njem je prikazan Leninov pogreb, slavje Ckalo-va, Gromova, sovjetsko šolstvo, f izlete tura. organizacija Komsomola. začetek barbarstva v Evropi s požigom Reichetasa, revolucionarna borba v Španiji, Stalinovi govori, začetek nemškega napada na Sovjetsko zvezo, boji na fronti, partizanske borbe, krvoločnost nemških fašistov — vse to pa povezano s komsomolko Zojo Kosmo-demjansko, od njenega rojstva preko ljudske in srednje šole, njenega vstopa med pionirje in v Komsomol in nazadnje preko njene poti med partizane v njeno junaško smrti Vse to po resničnih dogodkih iz življenja resnične Zoje Kosmo demjonska, ld jo danes občudujejo vsi demokratični narodi kot vzor ljubezni do domovina kajti življenjski nazor Zojin je bil, da je sreča človeka v tem, da živi za človeštvo, za srečo bodočih pokolenj. za domovino in za Stalina, ki je dal to naročilo mladini na pot v življenja
Slike se vrste pred nami. Partizanko Zojo ujamejo fašisti pri njeni zadnji akciji.
Izprašujejo jo, kdo je. ki« so ostali njeni
tovariši — a ona ne odgovarja, Le na eno vprašanje odgovori. Ko je vprašana, kje je Stalin, pove: »Stalin ja na položaju« — razloži v sveti ognjevitosti, kaj se to pravi, namreč, ds teko drug za drugim tanki, avi-jonl. avtomobili iz sovjetskih tovarn, da se vijejo trume sovjetskih vojakov, ki bodo uničili fašistično zver, da žene in dekleta delajo v tvomicah namesto borcev — vse to pomeni, da je Stalin na položaju. Po tej izjavi ne reče ničesar več. in ko Po prvem mučenju zagleda na zid prilepljeno stana moskovsko Pravda ki govori o Leninovem pogrebu, se začno pred nami razgrinjati prizori iz njenega življenja od prvih naukov njene matere, preko vzgoje v šoli in v Komsomolu pa do njene zadnje minuta s katero je postala večna. Film se zaključi spet z njenim mučenjem in njeno veličastno smrtjo.
Zojo igrata Katja Skvorcova tn Gallna Vodjanickaja. Prva isra njeno nežno dobo, druga odraslo Zoja Prikupna, čisti otrok je mala Katja Skvorcova, a Galina Vodja-nidkja je umetnica svetovnega formata, najsi še kot polotrok najsi kot zavedna iromsomolka naj s; kr* borka in mučenica. Borisa, njenega tovariša iz mladih nog Igra nam že poznani umetnik Kuznjecov. pro-Poslavsltij. Nastopajo še: Tarasova kot mati, Rišov kot oče Zoja VoJček kot sekretar itd.
Film bi ed morala predvsem ogledati vsa mladina in vsi njeni vzgojitelji pa tudi vakdo. ki se hoče notranje izboljšati in želi iztresti Iz sebe vse drobne egoistične utripe, ki zavirajo njegovo rast — delavskem razredu pa je ogled predstave dolžnost, kajti vsakdo mora videti, kako in le kako se ustvarja bodočnost
’ ' • ' ' ■ ' : ■ ... / ■ .. .... .... - ' > ' ta .v ' 1	- -
■ - j ■ llIlišIL"''
P*-X«;	,3

B—lWTi Wlk»JWI
komsomolec?« V letu 1917. eo v tovarnah Petrograda. Moskve in mnogih drugih mest zrasle zveze delovne mladine, te katerih se je pozneje razcvet Komsomol, Ni bilo še enotne organizacije. V vsaki tovarni, v vsakem rajonu sa je mladina združevala v zveze. Večkrat so nastajale čisto samostojno, ker je mladina že takrat hrepenela po tem, da bi sodelovala v političnem življenju. Na šestem kongresu v avgustu 1917. pa je že izšel odlok v zvezah mladina 29. oktobra 1918. pa je prvi vseruski kongres Zveze delavske in kmečke mladine postavil temelj Komsomola. Od takrat dalje se je Komsomol razvijal od leta do leta ln dosegel današnjo veličino, ki se je posebno pokarala v sedanji setvi, domovinski borbi pri katerj je sovjetska mladina vsemu svetu dokazala, da ji je obramba domovine najsvetejša in najvišja dolžnosti Ves ta razvoj, hotenje komsomola in njegova organizacija, kaj mora komsomolec biti itd., vse to se nahaja v tej brošuri, ki jo vsakomur toplo priporočamo.
O današnjih nalogah Partije. Pri Cankarjevi založbi je te dni izšla brošura »O današnjih nalogah Partije«, ki jo je napisal Milovan Djilas. Ker smo o vsebini te brošure na tem mestu govorili že zadnjič, samo Pripominjam, da je potrebna v vsakem študijskem krožku, da pa bi jo moral Prebrati vsak zaveden patriot, ki hoče res iz srca in pravilno sodelovati pri obnovi ln gradnji naše domovina
Slovaški književnik Janko Jesenskv je umri 28 decembra prejšnjega leta. Glas o njegovi smrt je globoko odjeknil ne samo med naprednimi Slovak in Čehi, temveč po vsem slovanskem svetu, kajti bil je narodni borec, učitelj in vzgojitelj, a kpt pesnik ip romanopisec pa je tik pred
smrtjo prejel od Začasne nerodne skup-ščinev Pragi časten naslov: narodni1 umetnik. Pri nas poznamo njegovo knjigo »Demokrati e«, znani ap tudi njegovi spomini iz Rusije z naslovom »Po cesti k svobodi«. Njegova zadnja zbirka pesmi Pa nori naslov »Črni dnevi«. Bil je tudi najboljši prevajalec Puškina, Jesenjina itd., ves težiti čas vojna pa je izpovedoval vero v zmago Rusije.
Stalinske nagrade za najboljše sovjetske filme. Razdeljevanje stalinskih nagrad za sovjetske filmske umetnine predstavlja v Sovjetski zvezi silno važen dogodek, ker to razdeljevanje dokazuje. $ kakšno pazljivostjo ln skrbjo spremlja sovjetska vlada delo strokovnjakov najbolj važne In najbolj popularne umetnosti. Od del sovjetske kinematografije, ki so bila ustvarjena v letih 1943. In 1944.. je dobilo nagrado deveit umetniških filmov, tri dokumentarni in dva znanstveno popularna. Med umetniškimi filmi se nahajajo: Ku-tuzov. Ivan Grozni, Georgii Saakadže, Zoja. ki se pravkar vrti v Ljubljani’ Mavrica, ki smo jo tudi že videli. Naval, Ob šestih zvečer po vojni. Ona brani domovino in Človek štev. 217. Te nagrade dajo sovjetskim ustvarjalcem novih pobud, s katerimi bodo vložili vete svoje sile. da bodo izpojnjevafi naloge, ki jim jih je dala Partija, vlada in veliki voditelj sovjetskih narodov tovariš Stalin.
Vladimir Ii.jič Lenin: »O vlogi in nalogah sindikatov«. Ta tako potrebna knjiga za vsakega člana sindikatov je v hrvaščini izšla pri povinarskerri založniškem podjetju »Naprijed«. Mi Slovenci pa imamo to Leninovo razpravo tiskano v Vprašanjih naših dni v lanskoletni četrti številki.
Vprašanja naših dni. tedenska priloga, ki ja izdaja Ljudska pravica, je ta teden
LjniMca presveta
Ljudska prosveta ESZDN v Ljubljani
bo 8. februarja priredila Prešernovo proslavo s predavanjem o pomenu Prešernovega praznika, z govorom o Prešernu, z deklamacijo Uvoda v »Krst pri Savid«, z govorilnim zborom »Zdravica«, z recitacijo osrednjih treh sonetov »Sonetnega venca* in z deklamacijo »Slovo od mladosti«. Pri proslavi bo sodelovala tudi sindikalna godbo s slovensko in zvezno himno, z venčkom slovenskih narodnih pesmi, nastopil pa bo tudi sindikalni pevski zbor z nekaterimi skladbami na Prešernovo besedilo. Proslava se bo vršila v dvorani bivše Delavske zbornice ob 8. zvečer. Vstopnine ni
»Fizkultuma Parada v Moskvi« je barvni sovjetski film, ki prikazuje fizkuitor-no življenje v Sovjetski zvezi Film je tako popoln, njegova vsebina pa nekaj tako še nedoživetega. da kaj takega še nisjno videli saj sovjetski fizkulturnik! v filmu pokažejo nekaj tako mogočnega, da imaš vtis, da fizkultora prehaja že v umetnost. Film, ki so Ba vrteli * v Beogradu nekaj tednov in so bile vse predstave razprodane do zadnjega prostorčka, bomo kmalu videli _ v Ljubljani Takrat organizirajmo s svojimi kultumo-prosvetnimi odseki kolektivne obiska
Dramatiki tečaj, katerega začetek je bfl napovedan za 10. februar, se bo pričel šele v začetku marca, ker bo zbor prosve-tarjev vseh Podružnic šele 17. t m. Potrebno je namreč, da se o načinu tečaja in pa o tem, kateri kulturno-prosvatiri delavci se bodo udeleževali predavanj ln vaj. pogovorimo s prosveterjl ki bodo na tej konferenci podali svoja poročila, svoje težnje in svoje nasvete. Jasno pa je. da se tisti, ki se nameravajo kot sindikalisti udeleževati tega dramatičnega tečaja, že sedaj prijavljajo kultumo-prosvetnenra odseku Krajevnega medstrokovnega sveta.
Okrog 1. partizanskega lutkovnega gledališča so se zbrali naši stari lutkarji, kakor tov. Kovač. Vilfan in drugi in so ustvarili Iniciativni odbor Zveze lutkarjev Slovenije, ld bo pripravil vse potrebno za ustanovitev Zveze, čeprav ge mora boriti z začetnim: težavami saj je okupator tu in po deželi uničil vso imovino tn je treba začeti znova. Ima tudi stalne nedeljske predstave v Ljubljani, kt pa šepajo prav zaradi teta, ker odbor nima dobrega literarnega materiala, še manj pa sodobnega, In si mora pomagati s starim, z duhovi hudiči, angeli, gradovi itd. Toda zdaj bo razpisal literaren natečaj ra najboljše sodobno lutkarsko igro in tako zamašil vrzel svojega delovanja. Naše kulturno-prosvetne odseke opozarjamo, da lutkarstvo ni samo stvar za mladino, temveč je prav tako in morda še boli namenjeno zrelim ljudem, zato naj posvete pažnjo tudi tej stroki prosvetnega delovanja in naj se. če bi želeli informacij, obrnejo naravnost na omenjeni odbor, M Posluje v Ljubljani v prostorih Frančiškanske dvorane.
Organizacija knjižnic v Boste In Hercegovini. Organizacijo knjižnic v Bosni in Hercegovini je prevzela Sarajevska ljudska knjižnica, ki 'jo je podprlo Ministrstvo Prosvete. Pokrajinski odbor USA OB in H se je obrnil na poedince. ustanove in vojaške edinice s prošnjo, da prevzamejo pokroviteljstvo n da vaškimi knjižnicami da bi se pokazal v čim krajšem času čim večji uspeh. Načrt se je posrečil: na teritoriju Bosne in Hercegovine je sedaj 238 pdkretnih knjižrtic s 17.493 knjigami ki to razporejene po okrožjih. V pol lete Pa se vsaka pokretna knjižnica izpre-meni v stalno. Stalne knjižnice so zdaj tri, in sicer v Mostaru, v Zenici in v Zepču, v pripravi pa so še štiri Vsaka knjižnica dobi_ po 500 knjis, Sarajevska ljudska knjižnica, ki je centrala vsega knjižničarskega gibanja, pa pošlje knjižnicam od vsake nove knjige po en izvod. Vršijo se tudi kurzi za knjižničarja Sarajevska knjižnica je začela knjižničarsko akcijo s temle pozivom: »Poklani svoje knjige, ki ti niso res nujno potrebne. Sarajevski knjižnici Pa jih bo poleg tebe še bralo na tisoče ljudi« Tak klic je potreben tudi pri nas, kajti vri moramo aktivno sodelovati pri prosvetlievanju svojega naroda, da dosežemo cilj: v vsako vas la v vsako tovarno knjižnico!
Za šahiste. Na Povabilo Finske šahovrite zveze sta odpotovala sovjetska šahovska mojstra Vjačeslav Ragorin in Georgij Lisičin v Helsinki, da bosta sodelovala na šahovskem turnirju, ld se je začel 3. februarja.
Kratka zgodovina Vsezvezne Komunistične Partije (boljševikov) je pravkar izšla v srbskem jeziku pri založbi »Kultura* v Beogradu. Vse študijske krožke in posameznike opozarjamo na to izdajo
J. K.
izšla s svojo peto številko. Prinaša razpravo Vlajka B egoviča: Možnost in naloge načrtnosti v gospodarstvu Jugoslavija razpravo S. Saharova:	Druga svetovna
vojna in enotnost delavskega razreda, razpravo L. Trajnina: Vprašanje suverenosti v Sovjetski zvezni državi razpravo Vlajka Bogoviča: Razvoj jugoslovanske industrije in njena naloga v našem gospodarstvu. članek dr. Koste Grubašiča: O sistemu ljudskega Izobraževanja v Sovjetski zvezi in popularno znanstven opis Kirgiške ^sovjetske socialistične republika Večina člankov sio nadaljevanje in zaključek iz prejšnje številke. Opozarjamo še enkrat na to, da je možno to tedensko prilogo Ljudske pravice naročiti posebej.
»Glasnik«, mesečnik za strokovna in sindikalna vprašanja, ki ga izdaja Centralna uprava Zveze delavcev in nameščencev denarnih, zadružnih in trgovskih podjetij Jugoslavija jo pravkar izšel s svojo prvo števfiko. ki je posvečena kongresu 9. decembra 1945. Zato se nahajajo notri referati in resolueje tega kongresa. Mi bi omenili le referat o kulturo o-pro-svetnih nalogah, na temelju katerega je kongres sklenil, da bo pospeševal zbiranje članstva, v okviru sindikatov, da bo s trdnim in načrtnim politično-teoretskim delom dvigal poltično zavest in odgovornost za dolžnost vsakega poedinca ter na ta način izvršil široko mobilizacijo vseh sil v izgradnji naše domovine da bo potom svojih kuhureo-prosvetnih odborov dal članstvu možnost, da se vzgaja pravilno, kar se tiče kultu.mo-prosvetnega dela in v kolektivnem delu, da bo s kultur-no-Prosvetmtm delom krepil strokovne sposobnosti članov in da bo R svojim kul I r,r-no-prosvetnim delom razvijal enotnost ih bratstvo jugoslovanskih narodov,
GLAS IZ TOVARN, RUDNIKOV IN USTANOV.
štev. 6
e 9
Iijuiomee? danes
Ob obletnici ustanovitve Enotnih. sindikatov Jugoslavije se je gotovo prav vsak zaveden član sindikatov poglobil v našo slavno preteklost, se ozrl na bližnjo ok )-boo in vprašal svojo vest: koliko smo pri nas napredovali, kakšne so napake in česa nismo storili.
Ljutomerski okraj, v katerem prevladuje kmečko prebivalstvo, gotovo ni med tistimi, ki so največ storili v obsegu sindikalnih organizacij. Tukaj je razgibanost sindikalnih organizacij še v povojih, vendar se pravilno razvija kljub temu. da se moram.) boriti z veliko reakcionarno propagando. Premostiti moramo most med delavstvom in nameščenstvom, ki je zapuščina izkoriščevalske starojugoslovanske družbe. Ni krivda delavstva, da je tako. Stoletna suženjska vzgoja po nemških gospodarjih in njihovih petokotonaših je tu, na zapahnem delu Jugoslavije usodno vplivala na delavstvo predvsem v viničarskih predelih.
Z osvoboditvijo pa je prišel prelom. Da odvrnejo delavstvo od pravilne poti v do-doče .in tako krijejo umiti svojih grehov v pozabljenje, so razni reakcionarni krogi, ki so spoznali, da v našem skupnem panju za trote ni prostora, poizkušali z najrazličnejšimi metodami zateiti ljudstvu pot, po kateri smo prišli do svobode in pa kateri oo-mo prišli do blagostanja, še tik pred 11. novembrom so ti ljudje grozili delavstvu, da bo spet drugače, da bodo oni še vsemog učni gospodje s Karadjordjevo zvezo na prsih Marsikdo je verjel, padel, ali obstal. v dvomih večina pa je šla naprej. Tisti viničarji, katere se je v -stari Jugoslaviji lahko po mili volji izkoriščalo in so bili v času okupacije zoradi nameščenstva vedno v Strahu pred »Atbajtsamtom«, so danes najnaprednejši člani Enotnih sindikatov. V podružnicah je organiziranih 640 družin, ki zahtevajo ustanovitev novih podružnic, ker se še vedno priglašajo novi člani. Jasno je vidna moč Enotnih sindikatov, njihova upravičenost in potreba. Do sedaj najnenavadnejši viničarski stan je pri nas prvii spoznal tradicijo Enotnih sindikatov ter se jih z globokim zaupanjem in trdno vero v boljšo bo-dočn )St oklenil z vsem srcem. Po svojih predstavnikih so viničarji prvi zahtevali izvedbo agrarne reforme na zadružni podlagi iti so to svojo zahtevo že v mesecu ju-
niju p. L izrekli predsedniku NVS tov. Kidriču. Na neštetih sestankih, Iti. so jih prirejali sami. so ta problem reševali in ga privedli do uresničenja. Danes so v Ljutomerskem okraju ustanovljene že tri zadruge, ki posedujejo čez 1000 ha zemlje, ki jo viničarji skupno obdelujejo,- Kdor je videl množice dosedanjih sužnjev-viničarjev, ki so prihajale z godbami in zastavami na ustanavljanje zadrug v Presiki, Železnih dverih in Templarju je čutil, da se poraja njrvo življenje Prepričal se je lahko, da bodo ti zadruga!'ji, ki .so to našo lepo zemljo stoletja ptšrdno obdelovali za druge, s še večjo ljubeznijo zgrabili sedaj za delo, ko bodj delali zase. za gospodarsko moč in srečno bodočnost našega naroda.
Hvaležni srno naši politični oblasti, Iti nam je dala možnost svobodnega gospodarskega, političnega, kulturnega in socialnega razvoja. Viničarji se zavedajo, da jim je srečno bodočnost prinesla osvobodilna borba in bodo storili vse. da bo gospodarski boj na polju obnove čim prej končan in bo v deželi zavladalo blagostanje.
Enotni sindikati imajo pri nas v vseh strokah živahno sindikalno in politično življenje. Nič več ni razločka med intelektualcem in ročnim delavcem, delo enega se veže z dragim. Delavstvo in nameščenatvo sd z roko v roki gradi svojo bodočnost in se v vseh strokah živahno udejstvuje. Na množičnih sestankih, ki so se vršili 6. in 20 januarja, o se vsi povezali v nerazdruž-no skupno at, zavedajoč se važnosti, ki jo prinaša enotnost in povezanost sindikata z
6f.
Enotnost, Id vlada pii nas. je prišla do izraza tudi pri volitvah delavskih zaupnikov, saj so bile vsepovsod postavljene enotne kandidatne liste.
Z zaupanjem zre delavstvo našega okraja v bodočnost, saj je prekaljeno v trdi borbi s špekulanti, bogatimi kulaki, vaškimi mogotci in nacistično usmerjenimi troti izšlo kot nepremagljiva armada zato, kor je enotno ker ima zaupanje v svojo moč m svojo ljudsko oblast, zato ker izloča iz sebe vse kar ni zdravega in slednjič zato, ker je politično zavedno in stoji zvesto na strani Osvobodilne Fronte.
Janko Koštiik.
Prestavili smo obletelim aistasiiovitve Esictailh sIsMikatev
Ko je KMS dobil od Glavnega odbora navodila za proslavitev prve obletnice ustanovitve ESZDNJ, je sklical sejo, na. kateri je Izdelal načrt za izvedbo proslave. Po načrtu KMS naj bi podružnice v Škofji Loki izvedle proslavo skupaj.
Načrt je bil narejen; imeli smo samo dva dni časa za priprave. Morali smo delati z udarniškim zaletom. O proslavi smo obvestili vse naše podružnice in prebivalstvo. Sestavili smo program in poskrbeli za govornika. Velike težkoče so bile zaradi prostora, kjer naj bi se proslava vršila. Dobili smo kino-dvorano, ki je bila 31. L v dveh urah pred pričektom proslave slavnostno okrašena.
Ob 8. uri zvečer se je pričelo delavstvo, nameščenstvo ter ostalo prebivalstvo zbirati v razsvetljeni dvorani, ki se je napolnila do zadnjega kota. Po pozdravu nam je govoril o Enotnih sindikatih Jugoslavije tov. Maček, član okrožnega odbora — Sledile so še recitacijske točke z deli naših najboljših literarnih mož. — Simbolični prizor »Kovači« s petjem je zaključil proslavo.	Stane Kanič.
Delavci spemiuss Lenina
O dete podraliaice wSp$®šsie“
Strokovna podružnica je imela svoj ustanovni občni zbor meseca oktobra in šteje zdaj že 69 članov.
člani podružnice so zelo agilni; organizirali so knjigovodski tečaj, ki se vrši dvakrat tedensko po dve uri in nabiralno akcijo za mestne reveže. Nabrali so 6652 din in živil v vrednosti 2980 dinarjev. Pri nabiranju sta se najbolj odlikovali tovarišici Stimiak Milka, natakarica, ki je sama nabrala skoraj 3000 dinarjev in Berd-rak Hermina, ki je nabrala okrog 1500 din. Podružnica je uredila delavske plače skoraj v vseh strokah po krajevnih razmerah ter izposlovala uslužbencem gostinskih obratov prost dan v tednu. Preskrbela je delo tudi vsem brezposelnim s tem, da je iz obratov poslala vojne ujetnike v njihove baze.
ApisesaiEarS! v Zagarfis iimassi® svojo
Doslej smo bili povezani rudarji in ap-nenčarji v skupino sindikalno podružnico. Ker smo pa uvideli potrebo po ustanovitvi lastne podružnice, ki bo vezana na Zvezo gradbenih delavcev, se je vršil dne 29. decembra 1945 sestanek, na katerem smo si izvoliti odbor s predsednikom tov. Seruč-nikom Ladislavom.
Dne 1. januarja 1946 smo'sklicali v prostoru obrata Apnenic našo prvo sejo in se takoj lotili vseh težjih in perečih vprašanj. Iz svoje srede smo tudi izbrali dva poročevalca za prostovoljno nadurno delo. ki bosta skrbela za izboljšanje in napredek naše proizvodnje. Zavedamo se, da smo svobodni in sami gospodarji na naši zemlji. Vložili bomo vse sile. oa bo leto 1946. prineslo naši novi Jugoslaviji kar največ uspehov in zmag na polju obnove Zgraditi hočemo močno Titovo Jugoslavijo, ker le ta nam je edino jamstvo za boljšo in srečnejšo bodočnost.
Pavli Ahčin.
FSrateeki s® nas cSishali
Podružnica 2 finančnih uslužbencev jo povabila v svojo sredo male pionirčke iz Novih Jarš, da nam pokažejo svoj program. Prišli so 25. januarja 1946 v našo klubsko dvorano z bogatim sporedom korajžni in nasmejani. Ze po prvih pesmicah so nas pr idol* ti. Zapeli so nam enajst pesmic, predstavil se nam je »Veseli pastirček« z deklamacijo, nato so mladenke s harmonikami odlično odigrale tri točke.
Izvrstno so tudi deklamirale tri male pionirke. Nato je nastopilo še 8 deklic v Titovim in narodnim kolom in tri mladinke z ruskim narodnim plesom. Lep, bogat spored, ki je pondrčkom iz Novih Jarš samo v čast, vsem drugim Pa za
Po končanem sporedu smo pionirčke skromno, toda prisrčno obdarili n se z njimi tovariško razgovor j ali o njihovem delu. Ko so sle veseli in smejoči poslovili od nas, smo jim obljubili, da jim ob prvi priliki vrnemo obisk.
Pionirčkom iz Novih Jarš in njihovim voditeljem za lepo prreditev vso pohvalo z željo, da bi nam kmalu spet kaj novega pokazali.	Bervar Lojze.
Številke govoril® o našem dete
V leto 1946. smo stopiil z novim elanom in Prepričanjem, da bo to leto bolj uspešno v borbi za obnovo naše porušene in poteptane domovine kot je bilo preteklo.
Ob obračunu našega izvršenega dela na zapadnem obratu rudnika Trbovlje v preteklem letu vam številke zgovorno pričajo o našem delu:
Od meseca maja, ko smo bili osvobojeni pa do konca decembra 1945 je Porasla produkcija za 521%,
In kako bo v letu 1946?
Konec decembra so naši rudarji sklenili ,da bodo v mesecu januarju tekmovali. Uspehi se že kažejo. Naši vrli knapi so napeli vse sile in moči in delajo tako, da bo v mesecu januarju zvišana proizvodnja zb okoli 20%i.
Sedaj sem svefesdm J
Leta 1943. sem bila kot aktivistka OF aretirana in odpeljana v nemško koncentracijsko taborišče Ravensforiick. Ko sem se z ostalimi tovarišicami pripeljala v živinskem vagonu v taborišče, so nas najprej slekli, ostrigli in poslali v karanteno. Po enem tednu sem bila poslana na delo: premetavala sem Pesek pod vodstvom SS-oVk in psov. ki so bili naši stalni spremljevalci Ce nisem dovolj hitro delala. so padali po hrbtu udarci. Vsako jutro smo stale po dve, tri ure na apeilu v mrazu in dežju. Hrana je bila zelo slaba: zjutraj grenka črne kava in 15 dkg kruha; opoldne in zvečer je bila voda s korenjem in repo. Okoli taborišča je bil 10 metrov visok zid. prepleten z električno žico. tako da je bil vsak pobeg nemogoč.
23. aprila 1945 smo bile evakuirane iz taborišča in po sedmih dneh so nas ruski bratje osvobodili. Prišel je tako težko pričakovani dan. Ne morem opisati, koliko je bilo solza in veselja. Po dveh letih stradanja, pretepanja, zmerjanja, smo spet svobodno zadihale. Takoj drugi dan smo se Slovenke napotile proti domu.
Sedaj sem svobodna, nihče več me ne preganja in Pretepa. Kljub temu. da še nimamo vsega, kar bi hoteli, rada potrpim. Jaz in mi vsi se zavedamo, da je naša domovina oropana in požgana. V naših tovarnah delamo s polno paro. Vemo da so celi predeli Jugoslavije uničeni in požgani, zato bomo v prvi vrsti skrbeli za naše brate v Bosni, ki so po vojni vihri najbolj prizadeti. Bodimo vztrajni in požrtvovalni, ker le z našim delom si bomo ustvarili srečno in lepo bodočnost, ki si jo vsi želimo!
Gselman Anica, tovarna Svati. Maribor.
V	zadhijem Sasu je Predsedstvo Vrhovnega sovjeta SSSR izdalo vrnite odredb o ustanovitvi novih ljudskih kotof.sarlLja.tav in o razširjanju dosedanjih. Ti ukrepi imajo velik državni pomen,
V	oktobru preteklega leta je bfl namesto Ljudskega komisarijaita za industrijo tankov ustanovljen L) odliti komisatijat za izdelavo prometnih strojev, a letos v januarju je bil namesto Ljudskega komisarijaita za izdelavo munucije osnovan kcmisarijat za izdelav j poljedelskih strojev.
Te dni sta se ustanovila dva 'ljudska komis arij ata: za industrijo premoga za Zapahne in Vzhodne pokrajine Sovjetske zveze.
Oblike organiizadije gospodarske izgradnje v Sovjetski zvezi niso statične in niso ustanovljene enkrat za vrelej. Nasprotno, izkušnje baljševiškega voddtva obstojijo v tem, da organizacijske oblike vedno odgovarjajo novim nalogam, ki se postavljajo deželi. Razvoj industrije, ustvarjanje novih industrijskih panog in povečanje obsega proizvodnje, je že v pretekloiiti izzvalo potrebo, da se razširijo orgarti gospodarili^ ga vodstva in da se ustanovijo novi ljudski komisarijati. Stvarnost in operativnost vodstva v podjetjih in sprememba Nairlkomata' v prave tehnično gospodarske tabore — to so naloge, ki so zahtevale, da se Nar-ktim-ait razširi.	'	,
Nova povojna petletka predvideva takšen razvoj narodnega gospodarstva, ki bo zacelil rane, katere je zadala vojna in bi bo omogočil da se doseže in celo preseže pred-vrtiča stopnja. Politika boljševiške Partije _ to je politika nadaljnege dviga in moči Sovjetske zveze, procvita njenega gospodarstva in kulture ter dviga življenskega stan-darta vsega ljudstva.
Sovjetska dežela je izvrSila mnogo preureditev v letih stalinskih petletk. Izgradnja se ni prekinila «6H v času vojne. Toda
sovjetsko ljudstvo gre še dalje. Ustvariti hoče izgradnjo podjetij v vseh panogah gospodarstva. a posebno v težki industriji v doslej še nevidenem obsegu. Z vsakim mesecem bo naraščal tempo izgradnje novih tovarn črne in raznobarvne kovinske industrije, električnih central, rudbikov, tovarn za izdelavo prometnih, avtom obilsl»:h in gospodarskih Strojev, novih železniških prog in morskih pristanišč, podjetij 'lahke industrije in industrije za prebrano. - novih zgradb za stanovanja in kulturni^ ustanov.
Razvoj industrije transportih in poljedelskih strojev bo zagotovil nadaljnje izboljšanje dela na železnicah in utrdil kolhoze, sovhoze in str j jno-traktorske postaje.
Ogromen pomen indUvtmje premoga za celokupno narodno gospodarstvo poudarja ustanovitev dveh Ljudskih komisarijatov premogovne industrije. Do zdaj je Sovjetska zveza imela samo eno premogovno bazo —- Danfoss. V letih stalinidrih petleik je bila ustanovljena nova močna prem >goyna baza na vzhoda dežele. Vzhodna rajoni premogovne industrije so se posebno povečali v letih vojne, ko so Dcnedri bazen začasno okupirali nemški napadalci. Kuzbas Ural in Karaganda so pod najtežjimi pogoji vojnega	zagotovila preskrbo dežele
s premogom in ustvarili temelj za stalen dvig celotne socialistične industrije in uspešno delo železnic v času vojne. Po izgonu nem Stih napadalcev je Sovjetska zveza vložila velike napore za obnovo premogovne industrije. Fašisti so porušili 1135 rudnikov, ki so letno dajali preko 100 m-ljonov ton premoga. Okupatorji so oropali in odpdljali v Nemčijo več tisoč radarskih strojev, motorjev, ventilatorjev ih va-gcmetov. Toda vseeno so v kratkem čaru sovjetski rudarji mnogo napravili za zace-litev ran. ki jih je zadala vojna.
Več kot polovica glavnih rudnikov Don-basa je obnovljenih. Popolnoma je dbnov-
Delavci so se zbrali v prostorih državnih železnic v Mariboru, da praslav j obletnico Toninov«* siniti Pri proslavi sta sodelovala pevski zbor m glasbeno
društvo železničarjev
Bva teresšaa dogotilca v tcvarrn Satumsss
Delavstvo tovarne Saturnus se v polni meri zaveda svojega poslanstva. Kakor v lova vi štiriletni borbi, talno tudi sedaj kot predstraža v plemeniti borbi tekmuje pri izgradnji in obnov naše države. Skupno k Kemično in Hrovatovo tovarno, prirejamo množične sestanke, politične in izobraževat-ne tečaje, razne proslave in kulturne prireditve. Sodelujemo tudi pri telesni vzgoji in športu. Srno kakor en kolektiv, ena družina.
Pretekli teden so nam priredili tovariši KNOJ-a — vojaška godba II. divizije Narodne obrambe nad vse lepo uspel koncert. Istočasno nas je obiskala tudi bolgarska mladina, ki si je z zanimanjem ogledala vsak delec, ki ga izoblikujejo naše tovarišice s pomočjo stroja. Po našem končanem delu in po ogledu bolgarske mladine smo se skupno podali v okusno okrašeno jedilnico tovarne, kjer nam je godba zaigrala nekaj partizanskih koračnic m uvertur. V petminutnem odmoru je tova-
rišica Lukec Milena v imenu %MS izrekla bolgarski mladini dobrodošlico. Nato je delegat bolgarske mladine orisal v vznesenih besedah zgodovinski pomen štiriletne borbe jugoslovanskih narodov in bolgarskega naroda. Poudaril je. da bomo le v slogi in bratski vzajemnosti obeh narodov očuvali mir na Balkanu. — Z vzklikom »Naj živi generalisim Stalin, maršal Tito in Dimitrov!« se je bolgarska mladina poslovila od nas. Godba je nato izvedita še nekaj lepih slovanskih skladb in žela vso pohvalo in priznanje. Tovarišica Ema Gabrenjeva se je tovarišem iz vojske toplo zahvalila ter izrekla željo, da bi nam še večkrat priredili tako lep glasbeni večer.
Ob tej priliki nabrane prostovoljne prispevke smo poklonili sirotam padlih partizanov. Veseli smo. da smo v enem samem tednu doživeli dva tako lepa poseta.
Julka Podpac
V Šoštanju plapolalo sindikate! prapori
Podružnice ESZDNJ iz Šaleške doline eo se Zbrale 2. februarja k proslavi obletnice ustanovitve Enotnih sindikatov. Razvila se je povorka z godbami rudarjev in usnjarjev, zaplapolali so po Šoštanju prapori naših sindikatov. Delavci im nameščenci so vzklikali naši svobodi, maršalu Titu, gene-ralisimu Stalinu, Komunistični Partiji in dajali dušica svojim čustvom.
Povorka je krenila na proslavo v Dom
vse podružnice s posameznimi točkami, ki jih je občinstvo pozdravljalo z dolgotrajnim ploskanjem.
Enotni sindikati bomo še bolj izpopolnili svojo notranjo organizacijo, tako da bo vsak delavec v letu 1946. tesno povezan z obratom in svojo strokovno organizacijo, kar nam bo prineslo pravega življenja. Delavec je danes sogoapodar naših podjetij, zato mora skrbeti za njih razvoj, uničiti je tre-
Povorka te krenita na prvsiavv v u™	m	” - , , .
prosvete. Pri programu, ki je bil dobro orga-	ba poslednjega špekulanta in saboterja
niziran in lepo izveden, so sodelovale prav ustvarili bomo blagostanje v deželi.
Ne delatotl® veš fz&lsirišžeivaSee
BiaSimska ieštm industrija - osnova
so- dvig vseh panog gosp s šavsiva
ljen in je dvakrat presegel predvojno stopnjo Podtn ostrovski bazen. Iti je bli pod
njo Podmo^ovski bazen* nemško okupacijo.
V času vojne se tli Vzhodu dežele ra-z-vijela samo industrija premoga, temveč je z njo rasla tudi kovinska industrija, razširjala se je izgradnja, strojev in v delo so se vpeljale nove ddktračne centrale. Tovarne, ki so izgrajene v čaisu vojne in katere so predvidene za izgradnjo v povojni petletki, bjdo potrebovale ogromne količine premoga. Razvoj industrije premoga mora preseči vse druge industrijske panoge Ni zaman rekel Vladimir Iljič Lenin, da’ je premog kruh industrije. Ni zaman tovariš Stalin posvetil in še posveča posebno pažnjo delu v industriji premoga.
Organizacija obeh ljudskih komisarijatov za industrjo premoga, mora pomagati pn čim prejšnji obnova Dtmbasa in pri novem dvigu pridobivanja premoga v vseh bazenih Sovjetske zveze. Ko je pa tuji intar-venciji in državljanski vojni leta 1918 do 1920. sovjetska dežela pristopila, k obnovi uničenega gospodarstva, je Lenin govoril, da ne more biti govora niti o izgradnji težke indurirje v Rusij in niti a izgradnja pravega socializma, »če rni ne vzpostavimo in ne postavimo Donlbas na zasluženo višino.«
S povečanjem pridobivanja premoga je začela obnova narodnega gospodarstva. _ S tem je začela tudi njena rekonstrukcija. Premog je zavzemal najvažnejše mesto _v vseh stalinskih petletkah. Zdaj vodi Partija bofijševikov deželo po novi preizkušeni pota; člcozi razvoj težke industrije in skozi nadel jni dvig moč vseh odločujočih panog narodnega gospodarstva.	.
Ustanovitev novih ljudskih komisarijatov bo pripomogla k uspešni rešitvi ^ povojnih nalog industoje. Stalinska težka industrija bo osnova novega visokega dviga vseh panog narodnega gospodarstva pod pogoja mirne socialistične izgradnje.
V tekstilni tovarni F. Eifler smo vstopili z novim letom v novo obdobje, ki nam je porok, da nam ni treba več gledati za-skrtljcoo v bodočnost, kajti nastopil je čas, ko nas je naša ljudska oblast rešila trdih in krutih spon izkoriščevalcev. Tudi naše podjetje je z novim letom prešlo v državno, v ljudsko oblast .
Prijetna zavest našega delavca to nameščenca se odraža na vedrih to nasmejanih obrazih, ko prihajajo z veseljem na delo v trdni zavesti, da dela sedaj vsak po-samenzik az boljšo bodočnost sebe samega ter za čimprejšnji procvit naše tako opustošenje domovine. -
Proizvodnjo naših priznanih izdelkov smo dvignili na predvojno višino, za kar gre vsem tovarišem in tovarišicam priznanje, ker so takoj doumeli važnost to nujnost obnove naše države. Pri dosegi predvojne proizvodnje ne smemo prezreti dejstva, da se je prav posebno izkazalo s svojo požrtvovalno pridnostjo to vestnostjo nekaj tovarišev to tovarišic, m Jih bomo v prihodnjem članku imenovali.
Če hočemo resnično zajamčiti našim narodom boljšo bodočnost, storimo to lahko samo s skupnimi silami, z našim neumornim, požrtvovalnim to vztrajnim delom.
Darovali ms
Podružnica ESZDNJ podjetja GRADIS v Škofji Loki je darovala 2000 din socialnemu skrbstvu v Škofji Loki, 3.450 din pa je razdelila 13 najpotrebnejšim družinam, ki so bile na sestanku določene.
Podružnica št. 3. Zveze delavcev In nameščencev tekstilne to oblačilne industrije v škofjl Loki je naredila v mesecu novembru 1945 340 nadur. Od tega so poklonili 1500 din primorski mladini, 1.875 din pa mestnemu socialnemu skrbstvu. — čisti dobiček mitinga, Id je zelo dobro uspel so darovali vdovam padlih borcev.
Fajfar Nežka
•
Dne 15. decembra je priredila podružnica ESZDNJ na žagi v Tržiču družabni večer s kulturnim programom. Čisti dobiček je poklonjen onemoglim v obratu.
Podružnica sindikalne organizacije.v čevljarski prod aktivni zadrugi v Ljuloljam Mivka je izvedla 6. januarja dopoldne delovno nedeljo. Delalo je 40 delavcev, ^ki so izvršili 200 delovnih ur. Skupni znesek din 3.143.50 so določali za revne otroke.
Delavci in nameščenci tekstilne tovarne »Inte&s« v Kranju so darovali zaslužek udarniškega dela v znesku 15.000 din za obnovo Dražgoš. Prebivalstvo Dražgoš se udarnikom tovarne »Inteks« za darilo najteP66 zahvaljuje.
Naše podjetje je od 15.1. 1946 dalje v trimesečnem proizvodnem tekmovanju s tekstilno tovarno »Sekoteks« v LjubljanL Vsestranska pridnost In discipliniranost naših tovarišev to tovarišic sta nam jamstvo za to, da bomo pri napovedanem tekmovanju dosegli častne rezultate.
Dne 6. X. 1946 je priredila naša sindikalna podružnica kultumo-prosvetno priredi-tev v Prosvetnem domu na Ježici, ^ 3® nad vsa pričakovanja lepo uspela. Veličastna je bila slika, ko je predsednik Sindikalne podružnice slovesno izročil naš podružnični prapor zastavonoši. Ves program je bil dobro izbran in pripravljen tako, da je občinstvo v polni dvorani, Iti. je bila. žal veliko premajhna, imelo na tej proslavi popoln užitek. — Recitacije pevske in igralne točke so bile dobro to lepo izvajane ,ter je s tem naš delavec tudi na kulturnem polju pokazal svoje visoke sposobnosti ter žel za to od občinstva prisrčno pohvalo. — Izredno pohvalo je prejela za svoj govor tudi tajnica sindikalne podružnice.
Tudi glede delavskih zaupnikov smo imeli že širši sestanek ter smo si že Izbrali kandidate, v katere imamo zaupanje, da bodo resnično zastopali državne to delavske interese.	V. E.
Delavci in nameščenci steklarne v Rogaški Slatini so polti anili zaMlužsik enega delovnega dne v znesku 25.090 din. malim Botsančteom, partizanskim sirotam in oaši vojski za zimsko pomoč.
Železničarjil
Ministrstvo za trgovino in preskrbo nas je obvestilo., da je dalo nalog vsem okrožnim, okrajnim in krajevnim Ijudtikim odborom o načihu razdeljevanja kuriva za železničarje. Zato opozarjamo železničarje — aktivne kot upokojene, da se tozadevno obračajo na imenovane ljudske odbora. V slučaju, da Hjiodsiki odbori ne bi upaštevaii železničarjev pri nakazovanju kuriva enako bot ostale potrošnike, nam vsak slučaj javite.
Zveza železniških prevoznih delavcev in nameščencev Jugoslavije, Tajništvo za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva 22-L
Razpis Prešernove nagrade Mladinske knjige
V počastitev Prešernovega sporama razpis aje »Mladinska knjiga« <jb obletnici njegove smrti 2000 din nagrade in sicer P° 1000 din za najboljšo mladinsko pesem, objavljeno v let »šn j etn letniku »Cicibane« in »Pionirja«.
Obe nagradi se podelita ob zaključku letnika.
Bja se ni pra.un.ua mu v	^	----— ------- -	------------------ ---------------------------------------------------- -------------------------------------------- -----------------------