Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 45–54 45 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper ŠKODLJIVI ORGANIZMI IN ŠKODLJIVI DEJAVNIKI NA SADIKAH GOZDNEGA DREVJA V OBDOBJU 1997–2018 PESTS, DISEASES AND HARMFUL ABIOTIC FACTORS AFFECTING FOREST TREE SEEDLINGS IN THE PERIOD 1997–2018 Peter SMOLNIKAR 1 , Barbara PIŠKUR 2 , Nikica OGRIS 3 (1) Gozdarski inštitut Slovenije, peter.smolnikar@gozdis.si (2) Gozdarski inštitut Slovenije, barbara.piskur@gozdis.si (3) Gozdarski inštitut Slovenije, nikica.ogris@gozdis.si IZVLEČEK Škodljivi organizmi (ŠO) in abiotski škodljivi dejavniki (ŠD) na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah resno otežujejo vzgojo zdravih in kakovostnih sadik. Za preučitev pomembnejših in najpogosteje pojavljajočih se ŠO in ŠD smo analizirali letne zapisnike o zdravstvenih pregledih iz 18 gozdnih drevesnic v obdobju 1997–2018. Rezultati so pokazali, da so poškodbe v 68 % zabeleženih primerov posledica delovanja patogenih gliv, v 29 % primerih žuželk ter v 1,1 % abiotskih dejavnikov. Poškodbe so bile zabeležene na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst, in sicer največkrat na rodovih Quercus (24,1 %) in Pinus (17,5 %), najpogostejše poškodbe so bile na listih oziroma iglicah (64,0 %). Najpogosteje beležene bolezni so bile pepelovke (Erysiphe sp.), največ različnih ŠO in ŠD pa se je pojavljalo na borih (Pinus sp.). Poškodovanost sadik je bila običajno nizka (do 10 %), vendar je močno variirala med leti. Za pridelovanje kakovostnih in zdravih sadik je ključen celosten pristop pri varstvu in vzgoji sadik. Ključne besede: škodljiv organizem, bolezen, poškodovanost, sadika, semenka, mlada rastlina, drevesnica, Slovenija ABSTRACT Pests and diseases together with harmful abiotic factors present a serious problem for the production of healthy and vital forest tree seedlings. In order to examine the most important and most frequently occurring harmful abiotic and biotic factors, we analyzed the annual reports of health surveys from 18 forest nurseries in the period 1997–2018. The results revealed that the observed injuries were caused by pathogenic fungi in 68 % of cases, insects in 29 % of cases and abiotic factors in 1.1 % cases. Injuries occurred on 45 different tree and shrub genera, with Quercus sp. and Pinus sp. being the most frequently dama- ged (24.1 % and 17.5 %, respectively). Damage was frequently observed on leaves or needles (64.0 %). The most commonly reported diseases were powdery mildews (Erysiphe sp.). The greatest variability in the number of pests and diseases appeared on pines (Pinus sp.). Damage to planting stock usually occurred at low intensity (up to 10 %) but varied considerably during the period. The production of quality and healthy planting stock requires a holistic approach to seedling care. Key words: harmful organism, disease, damage, planting stock, seedling, young plant, nursery, Slovenia GDK 232.41 Prispelo / Received: 30. 9. 2019 DOI 10.20315/ASetL.120.4 Sprejeto / Accepted: 14. 11. 2019 1 UVOD 1 INTRODUCTION Pridelava sadik za obnovo gozdov poteka v gozdnih drevesnicah. Slovenija je leta 1993 sprejela Zakon o gozdovih 1 (Ur. l. RS št. 30/93), v katerem je opredeljena strategija sonaravnega gospodarjenja, ta pa narekuje obnovo gozdov predvsem z naravno pomladitvijo. Sa- dnja v gozdovih je bila vezana predvsem na sanacijo po ujmah (Vilhar in sod., 2013) in izvedbo premen (Gajšek in sod., 2014; Poročilo Zavoda..., 2019). Poraba sadik je bila od leta 1945 do leta 1993 dokaj stalna (10 sadik/ 1 Spremembe in dopolnitve so objavljene v Uradnem listu RS, št. 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16. ha vseh gozdov), strm upad pa je bil zabeležen po letu 1993 (1,6 sadike/ha); ta upad se je nadaljeval do leta 2014 (0,4 sadik/ha), ko je bilo doseženo dno (Perko, 2014). V zadnjih letih, ko so gozdove prizadele veliko- površinske ujme, je potreba po zasaditvi ogolelih povr- šin narasla (Westergren in sod., 2017) in v letu 2018 je poraba sadik narasla na 0,9 sadike/ha (Poročilo Zavo- da..., 2019). V Sloveniji smo v preteklosti imeli več goz- dnih drevesnic; leta 1966 jih je bilo 83, od tega je bilo 15 sodobnih drevesničarskih obratov (Perko, 2014), leta 2004 je bilo gozdnih drevesnic 11, v letu 2018 pa smo imeli le še štiri gozdne drevesnice (Zapisniki o..., 2018). Poleg upadanja potreb po sadikah v zadnjih dveh dese- tletjih so drevesnice pestile tudi težave ob vzgoji sadik, 46 Smolnikar P ., Pišk ur B., Ogr is N.: Šk odlji v i or ganizmi in šk odlji v i deja vnik i na sa d ikah go z dnega dr e v ja v obdobju 1997–2018 predvsem bolezni in škodljivci, ki se pojavljajo ob pri- delavi in vzgoji sadik gozdnega drevja. Sadike v drevesnicah in gozdovih so večkrat izpo- stavljene stresu, ki ga povzročajo škodljivi biotski in/ ali abiotski dejavniki, ki v večini primerov delujejo v sinergiji (Cram in Dumroese, 2012). Primeri abiotskih dejavnikov so med drugim neustrezna lega, tla, po- manjkanje hranil, primanjkljaj ali presežek vode, ko- ličina svetlobe, toplote, veter, ki oslabijo mlado rastli- no (sadiko), ta pa je posledično dovzetna za nadaljnjo okužbo z glivami in napad škodljivcev. Večino poškodb na sadikah v drevesnicah povzročajo glive (Maček, 2008) in žuželke (Jurc, 1996). Škodljivci na sadikah povzročajo vrsto poškodb, ki vplivajo na vitalnost in preživetje sadik (Cram in Dumroese, 2012). Ukrepi, ki so na voljo drevesnicam ob pojavu ŠO, so odvisni od patogenosti ŠO, možnosti njegovega širjenja in zakonodajnih zahtev: npr. najdba karantenskega ŠO v drevesnici pomeni uničenje sadik, pojav nekaterih gospodarskih ŠO, ki se v drevesnicah pojavljajo redno, pa lahko omejimo z uporabo fitofar- macevtskih sredstev (Jurc, 2000). Preventivno se dre- vesničar lahko delno zavaruje z rednimi pregledi oko- lice drevesnice in rastlin samih ter omejitvami obiska nepooblaščenih oseb (Dumroese, 2012). Ob presajanju se pojavi šok za sadike, stres pa povzroči, da so sadike še bolj dovzetne za različne okužbe ter se težje branijo pred ŠO (Crist in Schoeneweiss, 1975). Zato so za uspe- šno sadnjo (pogozditev) ključnega pomena zdravstve- no stanje sadik, pravilna manipulacija, sadnja in tudi nega v prvih letih po sadnji (Jurc, 1996). Za vse objekte pridelave sadik za uporabo v gozdo- vih je po Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. l. RS, št. 62/07), Pravilniku o pogojih za registracijo ime- tnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nad- zorovanih predmetov za namene zdravstvenega var- stva rastlin in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov (Ur. l. RS, št. 93/2001) in Pravilniku o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin 2 (Ur. l. SFRJ, št. 52/86 in 3/87) obvezen letni pregled gozdnih drevesnic, ki ga opravlja Gozdarski inštitut Slovenije s svojimi s strani Uprave za varno hrano, ve- terinarstvo in varstvo rastlin pooblaščenimi fitosani- tarnimi pregledniki. Fitosanitarne preglede v gozdnih drevesnicah se opravijo dvakrat na leto, in sicer prvi pregled od 1. 6. do 31. 7., drugi pregled pa pred spro- stitvijo sadilnega materiala v promet oziroma od 1. 9. do 31. 10. Po pregledu gozdne drevesnice pooblaščeni fitosanitarni preglednik sestavi zapisnik o zdravstve- 2 V 96. členu ZZVR-1 je ta pravilnik v uporabi do izdaje novega pravilnika. nem stanju, po drugem pregledu v tekočem letu pa izda še spričevalo, ki je pogoj za izdajo rastlinskih po- tnih listov in omogoča promet s sadikami (Hauptman, 2009). Izpolnjeni zapisniki o obveznem zdravstvenem pregledu kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanja trajnic so pomemben vir informacij o pojavljanju ŠO na sadikah. Pomanjkljivost zapisnikov je v obveznem beleženju le karantenskih in gospodar- skih ŠO (obveznih po Direktiva Sveta..., 2000; Pravilnik o..., 1987), ne pa vseh, ki so se pojavili (so bili odkriti) v drevesnici , čeprav se jih v praksi običajno tudi zavede. Še boljši vir za raziskavo bi zato bile knjige o obveznih zdravstvenih pregledih, ki jih hranijo drevesnice, ker so tam navadno navedeni tudi drugi škodljivi dejavni- ki, vendar je s propadom mnogih drevesnic dostopnost do teh knjig otežena. V pričujoči analizi smo pregleda- li podatke o pojavnosti ŠO in ŠD na sadikah gozdnega drevja v gozdnih drevesnicah v obdobju od 1997 do 2018. Dobljene rezultate smo nato primerjali z rezul- tati pregledov bolezni drevesnic do leta 1996 (Jurc, 1996). 2 METODE 2 METHODS Analiza pojavljanja bolezni na sadikah gozdnega drevja je zajemala zbiranje podatkov po različnih po- datkovnih zbirkah in arhivih in njihovo digitalizacijo. Glavni vir podatkov o pojavu bolezni in škodljivcih sadik lesnatih rastlin v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah so bila: i) letna poročila o zdravstvenih pregledih sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih dre- vesnicah in ob pregledu izpolnjeni Zapisniki o obve- znem zdravstvenem pregledu kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje goz- dnega semena in objektov za pridelovanja trajnic; ii) javna poročila in elaborati Poročevalske, prognostično- diagnostične službe za gozdove (PPD). V našo analizo je bilo vključenih 18 gozdnih dreve- snic (preglednica 1). Iz zbranih podatkov smo izraču- nali frekvenco, mediano in druge parametre pojavlja- nja ŠO in abiotskih škodljivih dejavnikov na sadikah gozdnega drevja. Z analizo podatkov smo ugotovili naj- pogosteje prizadeto drevesno vrsto, drevesno vrsto, ki je gostitelj največ ŠO, del rastline, ki je največkrat po- škodovan, in stopnjo prizadetosti. S primerjavo dveh obdobij, tj. 1962–1996 (Jurc, 1996) in 1997–2018, ki zajemata različno število let, smo s preračunom števila odkritih škodljivih organiz- mov na leto in drevesnico odkrili podobnosti/razlike med obravnavanimi obdobji, pri čemer smo v obdobju 1997–2018 upoštevali število let obratovanja dreve- Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 45–54 47 snice glede na leto zadnjega poročila (preglednica 1). Medsebojno smo primerjali le drevesnice, ki so bile obravnavane že v obdobju 1962–1996 (14). Za test razlik (podobnosti) smo uporabili neparametrični Mann-Whitney U-test. 3 REZUL T ATI 3 RESUL TS V obravnavanih gozdnih drevesnicah je bilo zabe- leženih 119 različnih bolezni in škodljivih dejavnikov. Najpogostejši dejavniki, ki so povzročali poškodbe na sadikah gozdnih drevesnih vrst v drevesnicah v ana- liziranem obdobju (1997–2018), so bile glive (68 %), žuželke (29 %) ter abiotski dejavniki (1,1 %). Vse dru- ge poškodbe so bile posledica delovanja drugih orga- nizmov (npr. glodavci, polži, druge živali) oziroma so bile posledica napak pri delu s sadikami (preglednica 2). Poškodbe na sadikah so se pojavljale na 45 različnih rodovih drevesnih in grmovnih vrst. ŠO in poškodbe za- radi abiotskih dejavnikov so bili največkrat zabeleženi na rodovih Quercus (24,1 %), Pinus (17,5 %), Picea (8,7 %), Tilia (7,3 %) in Acer (6,3 %). Največ poškodb se je pojavljalo na listih/iglicah (64,0 %), vejah (14,4 %) in poganjkih (12,6 %). Najpogostejše poškodbe so bile posledica (glede na frekvenco pojavljanja) bolezni iglic in listja s 57,2 %, sledijo poškodbe zaradi defoliatorjev z 9,2 % in floemofagov z 9,7 %. Frekvenca pojavljanja vrst ŠO in škodljivih dejavni- kov (ŠD) je bila različna. Najvišjo frekvenco so imele pepelovke (Erysipheaceae), ki so bile zabeležene 195- krat oz. v 22,0 % primerov, med njimi se je največkrat pojavila hrastova pepelovka (Erysiphe alphitoides), pogosteje sta bili zabeleženi tudi cerkosporna lipova listna pegavost (Paracercosporidium microsorum) v 64 primerih oz. 7,2 % in češnjeva listna pegavost (Blume- riella jaapii) v 56 primerih oz. 6,3 %. Na sadikah iglavcev je bilo zabeleženih 52 različnih ŠO in ŠD, na sadikah listavcev pa 84. Določeni ŠO in ŠD, ki so bili prepoznani kot vzrok poškodb na sadikah, so Št. No. Drevesnica Nursery Velikost (ha) Size (ha) Leto zadnjega poročila Year of the last report Manjkajoča poročila Missing reports 1 Hraščica - GG Murska Sobota 2,0 1999 2 Ižakovci - GG Murska Sobota 3,5 2018 2003 3 Pinus - Kočevje 5,7 1999 4 Kostanjevica - HPG Brežice 3,4 2007 2003, 2004, 2005 5 Lovrenc na Pohorju - Omorika 6,5 2002 6 Markovci - semesadike Mengeš 11,7 2014 2003 7 Medvedica - Alojz Črnič 0,8 2002 8 Mengeš - Semesadike Mengeš 36,0 2009 2003 9 Polana - GG Murska Sobota 2,2 2018 2003 10 Radvanje - Semesadike Mengeš 10,0 2008 2003 11 Rimš - HPG Brežice 10,0 2012 2003 12 Tišina - Semesadike Mengeš 15,0 2014 2003 13 Štivan - Štivan d.o.o. 10,5 2018 2003 14 Vrbina - HPG Brežice 6,0 2012 2003 15 HPG Brežice - sedež 0,4 2000 16 Muta - Omorika 16,0 2018 2003 17 Ponoviče - Gozd d.d. Ljubljana 0,5 2000 18 Vodice - Ivan Tušek 1,0 2002 Preglednica 1: Seznam drevesnic, njihova okvirna velikost, leto zadnjega poročila o zdravstvenem pregledu in seznam manjkajočih poročil v obdobju 1997–2018 Table 1: List of nurseries, their size, the year of the first and last report of corresponding health surveys and the list of missing reports in the period 1997–2018 Preglednica 2: Frekvenca pojavljanja škodljivih organizmov (ŠO) in škodljivih dejavnikov (ŠD) v obdobju 1997–2018 Table 2: Frequencies of different harmful factors from 1997– 2018 Škodljivi dejavnik / organizem Harmful factor / organism Frekvenca (%) Frequency (%) abiotski dejavnik 1,1 bakterije 0,2 človek 0,3 pršice 0,5 glive 68,0 polži 0,1 sesalec 0,5 žuželka 29,0 neznan povzročitelj 0,3 48 Smolnikar P ., Pišk ur B., Ogr is N.: Šk odlji v i or ganizmi in šk odlji v i deja vnik i na sa d ikah go z dnega dr e v ja v obdobju 1997–2018 se pojavljali tako pri listavcih kot iglavcih (npr. izpad ob presajanju in manipulaciji s sadikami, sušni stres). Glede na pojavnost (frekvenco) ŠO in ŠD po drevesnih vrstah je bilo največ različnih vrst ŠO in ŠD zabeleže- nih na borih (Pinus sp.) (25), smrekah (Picea sp.) (13), hrastih (Quercus sp.) (12) in topolih (Populus sp.) (11). Škodljivi organizmi in dejavniki poškodujejo sadike v različnih intenzitetah ter v različnih obdobjih. Sadike v drevesnicah zato niso enako močno prizadete (slika 1). Največ sadik (64 %) je bilo rahlo (slabo) prizade- tih (poškodovanost do 10 %), dobra petina (23 %) je močno prizadetih (poškodovanost 31–50 %) (slika 1). Poškodovanost (intenziteta poškodb in pojav ŠO in ŠD) je močno variirala med letnimi časi, leti in drevesnimi vrstami, srednja poškodovanost (mediana) je bila niz- ka (oz. slaba), tj. 5 %. 3.1 Primerjava med dvema časovnima obdobjema 3.1 Comparison between the two periods Primerjava bolezni, škodljivcev in škodljivih dejav- nikov v gozdnih drevesnicah v obdobjih 1962–1996 in 1997–2018 je pokazala, da obstajajo nekatere podob- nosti: najpogosteje pojavljajoči se škodljivi organiz- mi in dejavniki (68 %) so glive, drugo mesto (29 %) zavzemajo žuželke, podobno je bilo tudi v preteklem analiziranem obdobju (1962–1996) (glive 63,5 %, žu- želke 36,2 %). V obdobju 1997–2018 je bilo med dre- vesnicami zabeleženo statistično značilno (Z = -2,068; p < 0,05) različno število škodljivih organizmov in de- javnikov kot v preteklem obdobju (1962–1996) (slika 2). Skupno je bilo v obdobju 1997–2018 zabeleženih več različnih rodov bolezni (51, prej 44) in škodljivcev (44, prej 37). Največkrat zabeležene bolezni v dreve- snicah so skozi vsa analizirana leta skoraj vedno iste (Erysiphe sp., Lophodermium sp., Blumeriella jaapii in Paracercosporidium microsorum). Žuželke, ki pov- zročajo poškodbe, pa so največkrat smrekove uši (Sa- cchiphanthes sp.), lepenci (Chrysomelidae) in topolovi kozlički (Saperda sp.). V obeh obdobjih se je največ različnih ŠO pojavlja- lo na iglavcih, največkrat zabeležen ŠO tj. pepelovke (Erysiphaceae), so se pojavljale na hrastih (Quercus Slika 2: Primerjava povprečnega števila zabeleženih škodlji- vih organizmov in dejavnikov v različnih gozdnih drevesni- cah v dveh analiziranih obdobjih: 1962–1996 in 1997–2018. Šifra drevesnice je podana v preglednici 1. Fig. 2: Comparison of mean number of recorded pests in dif- ferent forest nurseries in the periods 1962–1996 and 1997– 2018. Forest nursery No. is given in Table 1. Slika 1: Intenziteta poškodovanosti sadik v drevesnicah Fig. 1: Damage intensity on nursery seedlings Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 45–54 49 sp.). Med največkrat prizadetimi deli rastlin so bile igli- ce/listi in poganjki, ki so jih ŠO in ŠD prizadeli v 76,6 % primerih (prej 77,8 %). Starosti prizadetih rastlin ni bilo mogoče primerjati, ker podatki o starosti sadik v zapisnikih o zdravstvenih pregledih sadik niso bili navedeni. Nasprotno pa nismo mogli napraviti primer- jave intenzitete poškodovanosti, ker ta za obdobje do 1996 ta ni posebej navedena. 4 RAZPRAVA IN SKLEPI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Med boleznimi, ki se pojavljajo na sadikah gozdne- ga drevja v slovenskih gozdnih drevesnicah in gozdo- vih, so bile v obdobju 1997–2018 najpogostejše pe- pelovke (Erysiphaceae) in razni osipi (Lophodermium sp., Cyclaneusma sp.). Zadnjih nekaj let je v gozdovih pomlajevanje poljskega in velikega jesena zmanjšano zaradi jesenovega ožiga, bolezni, ki jo povzroča gliva Hymenoscyphus fraxineus (Ogris in Jurc, 2017; Poročilo Zavoda..., 2019), vendar v podatkih, ki so bili osnova za pregled bolezni in škodljivcev v gozdnih drevesni- cah, te glive in bolezni skoraj ni zaznati (zabeležena le štirikrat), predvsem zato, ker njenega odkritja v dre- vesnici zaradi že omenjenih zahtev ni nujno zabeležiti v Zapisnik. Drugi razlog za malo zabeležk te bolezni je verjetno tudi v tem, da se sadik jesena v gozdnih dre- vesnicah, ravno zaradi izredne patogenosti te bolezni, od leta 2010 ne vzgaja več (Poročilo Zavoda..., 2019). Apotecije gliva oblikuje tudi na odmrlem lesu, tako da lahko že nekaj okuženih sadik povzroči novo žarišče bolezni (Kirisits in sod., 2012). Velika nevarnost za pri- delavo sadik v gozdnih drevesnicah so trenutno tudi glivolike alge iz rodu Phytophthora, ki se s sadilnim materialom in ostanki zemlje prenašajo v gozd (Ogris in Jurc, 2017), kjer lahko povzročijo odmiranje dreves in posledično vplivajo na spremenjeno strukturo goz- dov (Hansen, 2015; Grunwald in sod., 2019; Peters in sod., 2019; Trajber in sod., 2019). V Sloveniji še ni bila napravljena raziskava o pojavljanju teh organizmov v gozdnih drevesnicah, so pa v nedavni pan-evropski študiji Jung in sod. (2016) pregledali 732 drevesnic ter 2525 gozdnih nasadov s sadikami iz gozdnih dreve- snic ter pri več kot 90 % pregledanih drevesnic ter pri 67 % gozdnih nasadih odkrili fitoftore. Med 68 različ- nimi vrstami fitoftor so zaznali večino takih vrst, ki so prepoznane kot invazivne oziroma so bile sploh prvič poročane v Evropi. Na ravni Evropske unije naj bi tako v obdobju 1990–2010 pri novih pogozditvah petih mi- lijonov hektarov površine uporabili sadike, ki so bile okužene s fitoftorami (Jung in sod., 2016). Pri pregledu gozdnih drevesnic v obdobju 1997–2018 smo vrste iz rodu Phytophthora zaznali štirikrat, od tega so bile tri najdbe vrste P. ramorum, ki so bile povezane z vnosom okuženih rastlin v Slovenijo. Vse okužene rastline so bile uničene, saj je vrsta P. ramorum karantenska vrsta, ki je regulirana z Odločbo Komisije (2002/757/ES, s spremembami) o začasnih nujnih ukrepih za prepreče- vanje vnosa glive Phytophthora ramorum v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti. V gozdovih omenjenega ŠO nismo zaznali, kljub temu, da poteka letni program preiskav na območju celotne Slovenije (Programi pre- iskav..., 2019). Kakšno je stanje v gozdnih drevesnicah in gozdovih glede pojavljanja vrst Phytophthora ni po- drobno raziskano, se pa rod Phytophthora redno poja- vlja ob uvozu sadik (predvsem okrasnih vrst rodu Rho- dodendron in Viburnum) (Žerjav in Benko Beloglavec, 2013). V zadnjem času pri posameznih pregledih na terenu in analizah vzorcev opažamo zaznavamo vrste iz rodu Phytophthora, ki imajo najverjetneje vpliv na slabše zdravstveno stanje določenih gozdnih sestojev Sloveniji (npr. P. alni v sestojih črne jelše v Črnem Logu (Piškur in sod., 2016) in P. plurivora v sestojih hrastov v Cigonci (Ogris in sod., 2018)). Škodljive organizme v tuji literaturi običajno delijo glede na gostitelja (iglavec/listavec) in povzročitelja (gliva/žuželka) ter dodatno dejavnike okolja (Suther- land in sod., 1989; Cram in Dumroese, 2012). Največ različnih skupin bolezni se v vseh primerih pojavlja na iglavcih (Lilja in sod., 2010; Cram in Dumroese, 2012). Na Finskem 99 % sadik vzgojijo v kontejnerjih, glavne bolezni običajno zatirajo s fungicidi, med najbolj pe- rečimi problemi iglavcev pa na Finskem prepoznavajo bolezen, ki jo povzroča gliva Gremmeniella abietina. Na Finskem so v preteklosti imeli pri predelavi sadik veli- ke težave z odmiranjem koreninskega sistema (Rhizoc- tonia sp.), a so z uvedbo higienskih ukrepov te težave močno zmanjšali (Lilja in sod., 2010). Pojavnost škodljivih dejavnikov in škodljivih orga- nizmov je po drevesnicah zelo različna, največkrat so sicer zabeleženi v drevesnicah Omorika (151), Štivan (148), Tišina (115) in Markovci (102) (glej: priloga 1). Vendar to ne odseva boljših ali slabših praks dre- vesnic, tako da kakršna koli primerjava drevesnic po tem kriteriju ni verodostojna. Za verodostojno primer- javo bi morali upoštevati vsaj velikost drevesnic ter še pomembneje število različnih posajenih vrst v vsakem letu, te kriterije pa tudi ponderirati. Skratka, namen analiz ni bil rangiranje drevesnic, ampak preučitev nabora škodljivih organizmov, ki se pojavljajo v slo- venskih gozdnih drevesnicah. Gozdnim drevesnicam do pred kratkim ni kazalo najbolje, saj je površina ob- novljenih gozdov s setvijo in saditvijo od leta 1997 do 2014 z 900 ha/letno upadla na 307 ha/letno, po letu 2014 pa je opažen trend povečane porabe sadik (We- 50 Smolnikar P ., Pišk ur B., Ogr is N.: Šk odlji v i or ganizmi in šk odlji v i deja vnik i na sa d ikah go z dnega dr e v ja v obdobju 1997–2018 stergren in sod., 2017) predvsem na račun ujm in spre- jetih dokumentov, ki predvidevajo ukrepe za sanacijo gozdov (Uredba o ukrepih..., 2016). Zaradi stagnacije gozdnega drevesničarstva oz. propada večine gozdnih drevesnic je tudi primerjava pojavnosti ŠO po dreve- snicah (slika 2) in kakršnokoli sklepanje o boljših ali slabših praksah določenih drevesnic popolnoma neve- rodostojno in nesmiselno, ker so le tri drevesnice (Iža- kovci (2), Polana (9) in Štivan (13)) zastopane v vseh letih primerjave. Bolezni in škodljivci v gozdnih drevesnicah so in bodo vedno obstajali, njihovo patogenost in obsežnost poškodb pa lahko poleg uporabe določenih fitosanitar- nih sredstev (Pravilnik o varstvu gozdov, Ur. l. RS, št. 31/16) omejimo tudi s preprostimi ukrepi, ki zmanj- šujejo stres pri sadikah (Cram in Dumroese, 2012). To vključuje ustrezno higieno (znotraj in zunaj drevesni- ce), odstranjevanje bioloških odpadkov in sadik, ki niso bile dane v promet (Jurc, 1996), razkuževanje kontej- nerjev pred sadnjo (Lilja in sod., 2010) ter pravilno izbiro same mikrolokacije sajenja glede na drevesno vrsto (Grecs, 1996). Z globalno trgovino in spremenje- nimi vremenskimi razmerami se tako gozdovi kot goz- dno drevesničarstvo spopadajo z novimi izzivi, kot so pojav novih bolezni in škodljivcev (Lilja in sod., 2010; Roy in sod., 2014) ter iskanje in promocija drevesnih vrst, ki bodo odpornejše in uspešnejše v novih pod- nebnih razmerah. Zaradi stagnacije drevesničarstva je večina drevesnic v preteklosti propadla, nekatere pre- živele pa se iz situacije rešujejo z dodatnim okrasnim programom (Hauptman, 2009), ki pa je močno pove- zan z mednarodno trgovino s sadilnim materialom in posledično pomeni nevarnost za vnos novih škodljivih organizmov (Tavzes, 2009). Konec leta 2019 bo v ve- ljavo stopila tudi nova zakonodaja Evropske unije s po- dročja zdravja rastlin, ki vpeljuje nove definicije in sku- pine škodljivih organizmov in spreminja določene zah- teve, ki se navezujejo tudi na pridelavo sadik gozdnega drevja. Opravljanje zdravstvenih pregledov gozdnih drevesnic v Sloveniji poteka po Pravilniku o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin iz leta 1986. Zasnova pravilnika je še vedno aktualna, bi pa bilo treba pravilnik posodobiti v navezavi z aktual- nimi nacionalnimi in evropskimi predpisi. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Forestry has been facing various unpredictable conditions in recent years. Extreme weather events have caused large forest stand gaps, which need to be reforested. Due to Slovenia’s strategy of sustainable management of forests, reforestation is done mainly through natural regeneration. Consequently, the pro- duction of seedlings has declined, and the number of forest nurseries fell from 83 in 1966 to 11 in 2004 to only four in 2018. The production of seedlings is a sec- tor with inherent risks associated with unpredictable demand for seedlings and regulatory requirements. These risks are further exacerbated by the detrimen- tal environmental factors associated with seedling production. Damage in forest nurseries is caused by abiotic factors (wind, deficits or surpluses of macro and micro nutrients, the amount of light and water, hail) and pests and diseases (insects, fungi, viruses, parasitic galls), but sometimes damage is caused by the improper manipulation of seedlings or treatment with the wrong chemical substances. For all planting stock for use in forests, a statutory annual inspection of nurseries is conducted by authorized phytosanitary inspectors from the Slovenian Forestry Institute. The aim of our research was to collect nursery data recorded by phytosanitary inspectors and Reporting, Prognostic and Diagnostic (RPD) service for forests on the most common pests occurring on forest seedlings in nurseries in the period 1997–2018. The main sourc- es of data were annual reports on health surveys of seedlings in forests, ornamental and poplar nurseries, reports from the Reporting, Prognostic-Diagnostic Ser- vice for Forests, and reports on samples of seedlings received by the Laboratory for Forest Protection at the Slovenian Forestry Institute. The analysis included 18 forest nurseries. From the collected data, we calculated the frequency, median and other parameters of pests and harmful abiotic factors that occurred on the seed- lings. The data analysis revealed the most commonly affected tree species, the tree species that is host to the highest number of pests, the part of the plant that is most often damaged and its damage intensity. In par- allel, we also compared the frequencies of pest occur- rence between the two analyzed periods. The results showed that the injuries were caused by pathogenic fungi in 68 % of cases, insects in 29 % of cases and abiotic factors in 1.1 % of cases. Injuries occurred on 45 different genera of tree and shrub spe- cies. Most damage was recorded on the genus Quercus (24.1 %) and Pinus (17.5 %), and the most frequently damaged plant parts were leaves or needles (64.0 %). The most commonly reported diseases were powdery mildews (Erysiphe sp.). Pines (Pinus sp.) were hosts to the largest number of different harmful factors. Se- edling damage usually occurred at a low level (up to 10 %) but varied considerably during the studied pe- riod. Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 45–54 51 The parallel comparison of the two analyzed peri- ods revealed many similarities, in both periods most of the injuries were caused by fungi, followed by insects and abiotic factors. The most commonly recorded dise- ases in nurseries were almost always the same throu- ghout the analyzed years (Erysiphe sp., Lophodermium sp., Blumeriella jaapii and Paracercosporidium microso- rum). The majority of different harmful factors occur- red on conifers. The most frequently affected parts of plants were leaves, needles or shoots. Comparison of the damage intensity and age of affected seedlings be- tween the two analyzed periods was not possible due to missing data. However, in the period 1997–2018, se- veral different harmful biotic and abiotic factors (119, formerly 81) were present. Natural disasters in recent years have increased the need for seedlings, and nurseries are currently un- able to meet the demand. In addition to financial, legal, technical and technological factors, loss due to dam- age agents also complicates the production of quality seedlings. The most frequent diseases of seedlings are still caused by powdery mildew (Erysiphaceae) and various needlecast diseases (Lophodermium sp., Cy- claneusma sp.). Planting loss is also commonly caused by human factors, especially with respect to handling (manipulation) seedlings. The fungus Hymenoscyphus fraxineus, which threatens the regeneration of ash (Fraxinus sp.), was seldom recorded in the health sur- veys, as ash is not used for reforestation. Also, certain diseases are not recorded in the records because they are not on the checklist, although they may be present. Pathogens will always be present in nurseries, and the damage they cause can be minimized with chemical plant protection products, biopesticides or with simple hacks that reduce seedling stress (possibly also mycor- rhizal fungi). Particular emphasis should be placed on hygiene, monitoring and disposal of bio-waste and af- fected seedlings. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEGMENTS Raziskava je nastala v okviru projekta Presoja uspešnosti obnove gozdov s sadnjo in setvijo v Slove- niji (V4-1819), ki ga financirata Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in v okvi- ru programske skupine Gozdna biologija, ekologija in tehnologija (P4-0107), ki jo financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Za pregled in predloge izboljšav pričujočega prispevka se zahva- ljujemo recenzentoma. 7 VIRI 7 REFERENCES Cram M., Dumroese K. 2012. Mycorrhizae in Forest Tree Nurseries. V: Forest nursery pests. (Agriculture Handbook No. 680). Cram M., Frank M., Mallams K. (ur.). United States Departemnt of agri- culture: 18–23. Crist C.R., Schoeneweiss D.F. 1975. The influence of controlled stress- es on susceptibility of European white birch stems to attack by Botryosphaeria dothidea. Phytopathology, 65, 4: 369–373. Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukre- pih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti. (UL L 169, 10. 7. 2000). Dumroese K. 2012. Integrated Nursery Pest Management. V: Forest nursery pests. (Agriculture Handbook No. 680). Cram M., Frank M., Mallams K. (ur.). United States Departemnt of agriculture: 5–12. Gajšek D., Jarni K., Lumbar A., Brus R. 2014. Premena odraslih boro- vih nasadov na Krasu s saditvijo avtohtonih listavcev. Gozdarski vestnik, 72, 9: 355–364. Grecs Z. 1996. Obnova gozdov s saditvijo - korak k višji kakovost- ni ravni gozdarske operativne stroke. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51: 133–143. Grünwald N., LeBoldus J., Hamelin R. 2019. Ecology and evolution of the sudden oak death pathogen Phytophthora ramorum. Annual Review of Phytopathology, 57: 301–321. Hansen E.M. 2015. Phytophthora species emerging as pathogens of forest trees. Current Forestry Reports, 1, 1: 16–24. Hauptman T . 2009. Zdravstveni pregledi gozdnih drevesnic. Strokov- na naloga, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 36 str. Jung T ., Orlikowski L., Henricot B., Abad-Campos P ., Aday A.G. in sod. 2016. Widespread Phytophthora infestations in European nur- series put forest, semi-natural and horticultural ecosystems at high risk of Phytophthora diseases. Forest Pathology, 46, 2: 134–163. Jurc D. 2000. Obvladovanje najpomembnejših bolezni v gozdnih dre- vesnicah. Gozdarski vestnik, 58, 9: 370–376. Jurc M. 1996. Bolezni in škodljivci sadik gozdnega drevja kot dejav- nik kakovosti. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51: 175–188. Kirisits T ., Kritsch P ., Kräutler K., Matlakova M., Halmschlager E. 2012. Ash dieback associated with Hymenoscyphus pseudoalbi- dus in forest nurseries in Austria. Journal of Agricultural Exten- sion and Rural Development, 4, 9: 230–235. Lilja A., Poteri M., Petäistö R.-L., Rikala R., Kurkela T ., Kasanen R. 2010. Fungal diseases in forest nurseries in Finland. Silva Fen- nica, 44, 3: 525–545. Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska za- ložba: 448 str. Odločba Komisije o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za pre- prečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veldsp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti. 2002. 2002/757/ES. Ogris N., de Groot M., Piškur B., Brglez A. 2018. Poročilo o preskusu št. LVG 2018-159: sušenje doba v Cigonci https://www.zdra- vgozd.si/pdp_porocila_predogled.aspx?idgk=LVG2018159 (11. 9. 2019). Ogris N., Jurc D. 2017. Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdov. Gozdarski vestnik, 75, 4: 213–217. Perko F. 2014. Gozdno drevesničarstvo na Kranjskem, v Dravski ba- novini in Sloveniji, njegov razvoj in propad. Gozdarski vestnik, 72, 9: 383–403. Peters F.S., Wunderlich L., Metzler B. 2019. First report of Phytophtho- ra cinnamomi in forest stands in Germany. Forest Pathology, 49, 2: 1–3. 52 Smolnikar P ., Pišk ur B., Ogr is N.: Šk odlji v i or ganizmi in šk odlji v i deja vnik i na sa d ikah go z dnega dr e v ja v obdobju 1997–2018 Piškur B., Ogris N., Jurc D. 2016. Poročilo o preskusu št.: U2016- 004: jelševa sušica (Phytophthora alni subsp. multifor- mis). https://www.zdravgozd.si/pdp_porocila_predogled. aspx?idgk=U2016004 (11. 9. 2019). Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018. 2019. Pisek R., Poljanec A. (ur.). Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 135 str. Pravilnik o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, ra- stlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlin- skih potnih listov. 2001. Ur. l. RS, št. 93/2001. Pravilnik o varstvu gozdov. 2016. Ur. l. RS, št. 31/16. Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin. 1987. Ur. l. SFRJ, št. 52/86 in 3/87. Programi preiskav za ugotavljanje navzočnosti škodljivih organiz- mov rastlin za leto 2019. 2019. Pajk P . (ur.). Ljubljana, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ra- stlin: 348 str. Roy B., Alexander H., Davidson J., Campbell F., Burdon J., Sniezko R., Brasier C. 2014. Increasing forest loss worldwide from invasive pests requires new trade regulations. The Ecological Society of America, 12, 8: 457–465. Sutherland J., Shrimpton G., Sturrock R. 1989. Diseases and insects in British Columbia forest seedling nurseries. FRDA report, 065: 93 str. Tavzes B. 2009. Pregled nacionalnih predpisov in predpisov EU s področja tujerodnih vrst. V: Zbornik s posveta Tujerodne vrste v Sloveniji, Ljubljana, 10. marec 2009. Kus Veenvliet J. (ur.). Lju- bljana, Zavod Symbiosis: 24–32. Trajber D., Ogris N., Jurc D., Piškur B. 2019. Problemi z jesenovim oži- gom (Hymenoscyphus fraxineus) in jelševo sušico (Phytophthora alni) v severovzhodnem delu Slovenije. V: Izvlečki referatov 14. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno ude- ležbo, Maribor 2019. Trdan S. (ur.). Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 34–34. Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. 2016. Ur. l. RS, št. 3/16, 63/17, 71/18, 47/19. Vilhar U., Kraigher H., Kutnar L., Simončič P ., Grecs Z. 2013. Načrtova- nje obnove gozda po velikih poškodbah. Gozdarski vestnik, 71, 1: 2–18. Westergren M., Božič G., Kraigher H. 2017. Trendi v gozdnem seme- narstvu in drevesničarstvu v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 75, 4: 184–191. Zakon o gozdovih. 1993. Ur. l. RS, št. 30/93. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin. 2007. Ur. l. RS, št. 62/07, št. 36/10 in 40/14. Zapisniki o zdravstvenih pregledih drevesnic do vključno leta 2018. 2018. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije (arhiv GIS - Zapisni- ki o zdravstvenih pregledih, 15. 4. 2019). Žerjav M., Beloglavec Benko A. 2013. Deset let nadzora fitoftorne su- šice vejic (Phytophthora ramorum) v Sloveniji. V: Zbornik preda- vanj in referatov 11. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Bled, 5.–6. marec 2013. Trdan S., Maček J. (ur.). Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 46–51. Priloga 1: Frekvenca pojavljanja ŠO po gozdnih drevesnicah v obdobju 1997–2018. V glavi stolpca je navedena št. dreve- snice iz preglednice 1. Annex 1: Frequency of harmful organisms in forest nurseries in the period 1997–2018. In the table heading, No. of nursery from Table 1 is stated. ŠO/ simptom 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj Skupaj (%) Acantholyda hieroglyphica 1 3 2 1 2 2 11 1,3 Aceria macrorrhyncha 2 2 0,2 Aceria pseudoplatani 2 2 0,2 Adelgidae 1 2 3 6 0,7 Agrobacterium tumefaciens 1 1 0,1 Apethymus abdominalis 1 1 1 3 0,4 Apethymus braccatus 1 1 1 3 0,4 Apethymus sp. 1 1 0,1 Aphidoidea 1 1 0,1 Apiognomonia errabunda 2 1 1 4 0,5 Argyresthia thuiella 2 2 1 5 0,6 Armillaria sp. 1 1 0,1 Arvicola terrestris 2 2 4 0,5 Blumeriella jaapii 13 1 2 2 17 3 18 56 6,5 Botrytis sp. 1 1 2 0,2 Buprestidae 1 3 4 0,5 Caliroa sp. 1 7 2 2 4 16 1,9 Cameraria ohridella 4 2 6 0,7 Chrysomela populi 9 2 11 1,3 Chrysomelidae 1 1 0,1 Cinara curvipes 1 1 0,1 Coleophora laricella 1 1 0,1 Cristulariella depraedans 1 5 6 12 1,4 Cronartium ribicola 1 1 1 1 4 0,5 Acta Sil va e et Ligni 120 (2019), 45–54 53 ŠO/ simptom 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj Skupaj (%) Cryphonectria parasitica 3 1 5 2 3 14 1,6 Cryptodiaporthe populea 3 3 0,4 Cryptorhynchus lapathi 1 1 0,1 Cumminsiella mirabilissima 3 3 0,4 Cyclaneusma minus 2 5 1 1 9 1,1 Cydalima perspectalis 1 1 0,1 Cynipidae 1 1 2 0,2 Dasineura gleditchiae 1 1 0,1 deformacija rasti po škropljenju s FFS 1 1 0,1 Dioryctria sylvestrella 4 4 0,5 Diplodia pinea 1 4 9 1,1 Discula destructiva 1 1 0,1 Dothistroma pini 1 1 0,1 Dothistroma septosporum 2 3 1 6 0,7 Drepanopeziza brunnea 5 5 0,6 Dryocosmus kuriphilus 1 1 0,1 Eriosoma lanuginosum 1 1 0,1 Erysiphaceae 2 1 1 1 5 0,6 Erysiphe alphitoides 1 2 2 6 33 2 6 37 12 27 17 30 175 20,4 Erysiphe arcuata 1 1 6 8 0,9 Erysiphe elevata 3 3 1 7 0,8 Gymnosporangium clavariiforme 1 1 0,1 Gymnosporangium sabinae 1 1 2 0,2 Gymnosporangium tremelloides 2 2 0,2 Hymenoscyphus fraxineus 1 2 1 4 0,5 izpad ob presajanju 1 1 0,1 Kabatina thujae 1 1 2 1 2 1 1 9 1,1 Lecanosticta acicola 1 1 1 3 0,4 Leptostroma sp. 1 1 0,1 listne uši 2 2 0,2 Lophodermium seditiosum 1 1 0,1 Lophodermium sp. 1 11 3 4 8 17 2 6 52 6,1 Lymantria dispar 2 2 0,2 Megaloseptoria mirabilis 1 1 0,1 mehanska poškodba 1 1 0,1 Melampsora populina 5 1 1 7 0,8 Melampsora populnea 1 1 0,1 Melampsora sp. 1 4 5 0,6 Melampsoridium betulinum 1 1 0,1 Melampsoridium hiratsukanum 4 4 0,5 Melolontha melolontha 1 1 0,1 Mycosphaerella mori 1 1 0,1 Mycosphaerella pini 2 4 4 8 3 21 2,5 Nectria sp. 1 1 0,1 neznani povzročitelj 1 1 1 3 0,4 Neonectria ditissima 1 1 0,1 Nothophaeocryptopus gaeumannii 1 1 0,1 Oidium sp. 1 1 0,1 Otiorhynchus sulcatus 2 2 4 0,5 Paracercosporidium microsorum 17 3 8 14 5 3 14 64 7,5 Paranthrene tabaniformis 11 3 14 1,6 54 Smolnikar P ., Pišk ur B., Ogr is N.: Šk odlji v i or ganizmi in šk odlji v i deja vnik i na sa d ikah go z dnega dr e v ja v obdobju 1997–2018 ŠO/ simptom 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Skupaj Skupaj (%) Parectopa robiniella 1 1 0,1 Pestalotiopsis sp. 1 1 0,1 Phloesinus aubei 6 2 1 3 2 14 1,6 Phomopsis juniperivora 1 1 2 0,2 Phragmidium sp. 1 1 0,1 Phratora vitellinae 2 2 0,2 Phyllactinia guttata 1 1 1 3 0,4 Phyllaphis fagi 1 1 0,1 Phyllonorycter platani 2 2 0,2 Phyllonorycter robiniella 1 1 0,1 Phyllosticta paviae 2 2 0,2 Phytophthora ramorum 2 1 3 0,4 Phytophthora sp. 1 1 0,1 Pissodes notatus 1 1 0,1 Pityogenes chalcographus 13 12 3 8 1 37 4,3 Plagiodera versicolor 1 1 2 0,2 Polydrosus atomarius 1 1 0,1 Polydrosus sericeus 1 1 0,1 polži-obžiranje 1 1 0,1 Prociphilus fraxini 1 1 0,1 Rhabdocline laricis 1 1 2 0,2 Rhabdocline pseudotsugae 1 1 0,1 Rhyacionia buoliana 1 1 2 1 2 7 0,8 Rhytisma acerinum 2 8 10 1,2 Sacchiphantes sp. 1 2 1 4 3 9 4 24 2,8 Saperda populnea 11 5 1 17 2,0 Sawadaea bicornis 2 6 1 1 1 1 1 6 19 2,2 Sawadaea tulasnei 1 2 3 0,4 Scolytidae 1 3 3 2 11 2 2 24 2,8 Septoria corni 2 4 2 8 0,9 Sirococcus conigenus 1 1 0,1 Sphaerulina betulae 1 1 0,1 Stigmina carpophila 3 2 3 1 9 1,1 sum na bolezen 1 2 1 4 0,5 Sydowia polyspora 1 1 0,1 Taphrina sp. 1 1 0,1 Taphrina tosquinetii 1 1 0,1 Tischeria ekebladella 1 1 2 1 1 6 0,7 toča 1 1 0,1 Tomicus sp. 1 1 2 0,2 Truncatella hartigii 1 1 2 0,2 Venturia inaequalis 2 2 0,2 vodni stres 2 2 0,2 zoocecidiji 2 2 0,2 Skupaj (N) 0 47 4 9 15 102 10 61 54 24 70 115 148 41 4 151 0 2 856 100 Skupaj (%) 0,0 5,5 0,5 1,1 1,8 11,9 1,2 7,1 6,3 2,8 8,2 13,4 17,3 4,8 0,5 17,6 0,0 0,2 100