Leto LXXlI, Št. 49 Poltnlna plačana v goiovinL — Die Poafgebflb bar bezabll Preis • cena L 1 CrednlStvo • oprava, Ljubljana, ^^^^^ ^^^^^^ A. «. «001—4om .^BPHfc Mmg 9 lijfltf jI* ^^| MAKfcC 1944 U-ieina naročnina 18 ca ln» ^^ C^K J^M B^k KSm ^ __flHL. M MBB J^M lemitro - Cek ras Ljub MM J— fflg S ^pHM ffKf^fe. gf F!ilr"1| JŠEif Uana ca naročnino ln 10.39« ^BHA On ^HV MB gBU 3 M |HV fHpfl ta Inierata. - Uključno ia»t<,p«tvo |Hf l^H ^Kf J& JhRF B flTOHf VB-,,* ^„,rem,,v" VJFJL^ ^L^^ flb^ " ^ m....................m«^ SREDA Rokoptaov ae >'«>«■« Abermals vergebliche Sowjetangriffe I Ponovni brezuspešni sovjetski napadi I Voller Abwehrerfolg bei Newel - Erfolgreicher Einsatz starker Schlachtfliegerverbande bei den Abwehrkampfen Ortliche Stellungsverbesserungen bei Nettuno Popoln obrambni uspeh pri Nevlju - Uspešen poseg močnih oddelkov bojnih letal v obrambne boje - krajevna izboljšanja postojank pri Nettunu Aus dem Fiihrerhauptquartier. 20. Februar. DNB. Das Oberkommando der Wehrniachi gibi liekannt: Ostlich K e r t s c h und im Raum von K r i w o i Rog wurden zalilreiohe Angriffe der Bolschevvisten unter liolien feindlichen Verlusten abgevviesen, ortliche Kinhriirhe im Gegenstoss hercinigt. Im Gebiet siidlich der Pripjet-R ii 111 p f o liiclt der ortliche Kampftiitigkeit an. 'Siidlich der Beresina u. siiiliistlirh Witebsk brarheu stiirkere Angrille des Feindes vor unseren Linien zusam-men. An einzelnen Einbriirhsstcllen vvur-den die 8owjets nach erbitterten Nah-kiimpfen im Gegenstoss gevvorfen. Nordvvestlich N e w e 1 trat der Gegner unter Einsatz mehrero SchUtiendivisio-nen zum Angriff an. Die liarten Kiimpfe des gestrigen Tages brachten einen vol-leu Abvvehrerfolg, Ostlich des Pleska uer-Sees und liei Harw» blieben vviederholte feindliche Angriffe erfolglos. Artillerie zer-schlug feindliche Benegungen und Be-reitstellungen. Starke Schlachtfliegervebiinde unserer Lultvvallo linterstiitzteu die Abvvehr-kiinipfe vor allem bei Kriwoi Bog, bei Dubno und ani Pleskaucr Scc durch Tiefangriffo gegen sowjetischo Tnfanto-rie- und motorisierte Kolonnen mit gu-ter Wirkung. Zahlreiche Fahrzeuge und mehrero Flakgeschiitze wurden durch Bombenwurl oder Bordwaflenheschuss zerstort. Im liolien Norden vernicliteten schnelle deutsehe Kampfflugzougo feindliche Trup-penunterkiinfte an der M u r m a n-B a h n. Bei den schiveren Ahwehrkampfen im Nordabschnltt der Ostfront hat sich dio ziveite lettisehe SS-Freiwilligen-Brigade unter Fiihrung des Eiehenlaiibtriigers SS-Oherfiihrer Sclnild und ihres lettisehen Intantcrlefiihrers, des Ritterkreutztragers Standartenfiihrer Weis8, besonders ausgezeichnet. Stosstriippunternehmen im Landekopf von Nettuno fiihrten zu orllichen Stellungsverbesserungen. An der Siidfront vvurden feindliche Vorstosse bei Ca ste 1-f o r t e und T e r e 11 e abgevvieseu. Marine- und Bordflak brachten tiber dem Ilafen von Botilogne von mehreren im Tielilng angreifenden feindlichen Flugzeugen zwei viermotorige und einen zvveimotorigen Bomber zum Absturz. Da-inlt baben Seestreitkrafte. Bordflak von Handelsschillen nnd Marineflak in der 7.eit vom 21. bis 29. Februar insgesaint 22 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Židje - pravi krivci sedanje vojne Oslo, 28. febr. Norveški tiskovni šef sežno poročilo s konference angleških ži-Bcggerud je s svojmi radijskim govorom dov v letu 1929. Takrat je mednarodno o vojnem hujskanju mednarodnega Židov stva precej razjasnil vprašanje, kdo nosi krivdo za to vojno. Pričel je z govorom, ki ga je imel tako imenovani pravosodni minister norveške begunske vlade Terje \X'o!d nedavno v Manchestru V njem je dejal, da bo treba pravočasno najti krivce te vojne. — Beggerud je odvrnil, da židovstvo s sledečimi besedami izrazilo svoje gospodstvo nad vojno in mirom: »Do sedaj nam je uspelo strmoglaviti večino evropskih prestolov. Ostale pa bomo vrgli kaj kmalu. Rusija je v naših rokah, tudi Francija nam pripada s svojo prostozidarsko vlado. Anglija jadra zaradi svoje odvisnosti in naše denarne Fiihrerjev glavni stan, 29. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: I Vzhodno od K e r č a in na prostoru pri Krivem Rogu so bili odbiti! številni boljševiški napadi z velikimi sovražnimi izgubami, krajevni vdori pa v protisunku očiščeni. I Na ozemlju južno od Pripjet-1 s k i h močvirij so trajali krajevni boji. Južno od Berezine in jugovzhodno od Vitebska so propadli pred našimi črtami močnejši sovražnikovi napadi. Na posameznih vdornih mestih so bili Sovjeti po ogorčenih bojih iz bližine odbiti. i Severozahodno od N e v 1 j a je pre- : šel sovražnik * več strelskimi divizijami v napad. Včerajšnji hudi boji so prinesli popoln obrambni uspeh. Vzhodno od Pskovskegn jeze-' rn in pri Narvi so ostali ponovni j sovružnikovi napadi brezuspešni. Topništvo je razbilo sovražnikove premike in izhodiščne postojanke. Močni oddelki bojnega letalstva so podpirali predvsem pri Krivem Rogu, pri Dubnu in ob Pskovskem jezeru z napadi v nizkem poletu 7. dobrim učinkom obrambne boje proti sovjet- skim pehotnim in motoriziranim kolonam. številna vozila in več protiletalskih topov je bilo z bombami in obstreljevanjem uničenih. Na Arktiku so hitra nemška bojna letaln uničila sovražnikova vojaška prebivališča ob m u r 111 a 11 s k i železnici. Pri težkih obrambnih bojih nn severnem odseku vzhodnega bojišča se je posebno odlikovala druga latvijska SS prostovoljska brigada pod poveljstvom nosilca hrastovih listov SS višjega poveljnika Schuldta in njenega latvijskega pehotnega poveljnika nosilen viteškega križca, poveljnika Sandarte Weissa. Nastopi udarnih čet na nettunskem mostišču so dovedli do izboljšanj krajevnih postojank. Na južnem bojišču so bili sovražnikovi sunki pri Castelfortu in Terelli odbiti. Protiletalsko topništvo mornarice je sestrelilo nad b o u I o g n s k i m pristaniščem od sovražnikovih letal, napadajočih v nizkem poletu, 2 štiri-motorna in en dvomotorni bombnik. S tem so pomorske sile, protiletalsko topništvo, trgovske in bojne mornarice sestrelili od 21. do 29. februarja skupno 22 sovražnih letal. Boljševizem, beda, zvodništvo... prav lahko razume to željo v zmoto za- moči v naše vode, Španija in Mehika pa peljanih narodov, samo da je mnenja, do sta prav tako, kot ostale dežele, pred-bo treba poi-kati res prave krivce, pred- met igre naših koristi. Tudi Združene države so se zapletle v naše mreže. Obvla- poi-kat> res prave vsem bo treba poudariti, kako vlogo je igralo za kulisami mednarodno židovstvo, ki je zaradi svojih lastnih koristi vrglo narode v to največjo vojno vseh časov. Za razčiščenie tega vprašanja jc vredno pogledali nekoliko desetletij nazaj v zgodovino židovskih spletk. Beggerud je pričel svoje temeljite dokaze s priznanjem rabina Reichhorna iz leta 1869. Na grobu nekega višjega rabina v Pragi je zahteval od Židov, naj izkoristijo narodno zavest in neumnost ne-židovskih narodov, ki 6e hočejo medsebojno poklali. Na ta način bodo naredili Židom prostor. Podobno je židovsko spričevalo iz leta 1884. Takrat je zapisal Žid Saulus v neki knjigi, ki je izšla v Lip-skem, da pojma židovstvo in vojna spadata skupaj. Židje vedno podpinio spore med velesilami in nimajo nobene večje želje, kot to, da bi se narodi medsebojno uničevali. Leta 1920. je potrdil Žid Oscar Lewy v nekem 6pisu, ki ga je izdal v Oksfordu, da sta tako boljševiška ekstaza kot finančna tiranija v svojem poslednjem bistvu židovskega izvora. Zid Robert Blank je priznal leta 1924. pred ži- j so krivi, da se je dežela zapletla v voj- damo skoraj ves svetovni tisk. Z vsemi silami moramo podžigati sovraštvo med narodi.« V časopisu vNa3a Reč« je dejal Žid Jabotinsky 1. decembra 1934, da se židovstvo trudi, da bi ve* svet zapletlo v vojno proti Nemčiji. Na cionističnem kongresu je sredi avgusta 1939 dejal Žid Bu-rion: »V tej vojni stoji židovstvo na angleški strani, zakaj vojna, ki prihaja, bo na vsak način židovska vojna.« Dva meseca prej je priznal Žid Rothschild angleškemu kapitanu Thomasu Godmanu, do je za izbruh vojne med Anglijo in Nemčijo zastavil vse sile židovstva ter je dobesedno nadaljeval: »Ko bo prišel naš dan, bom iztisnil iz srca nemškega naroda poslednjo kapljico krvi. Zame obstoja te eno geslo: .Naprej v vojno'.« Na vsa ta židovska priznanja nas fe spomnil norveški tiskovni šef Beggerut. Tvorijo nam dragoceno podlago za ugotovitev resničnih krivcev te vojne. Na Norveškem bodo odgovarjali vsi oni, ki Rim, 29. febr. O strahovitih razmerah v južni Italiji, zasedeni po Angloameri-kancih, prihajajo vedno nove podrobnosti. Boljševiziranje dežele stalno narašča. Komunisti razvijajo močno agitacijo V mnogih krajih, ki niso nikoli imeli lastnega lista, so sedaj trije ali štirje komunistični listi. Tudi prehranjevalni položaj je z dneva v dan slabši. Razglasi na zidovih v Bariju javljajo, da Amerika in Ang'ija ne moreta skrbeti za prehrano italijanskega prebivalstva. Iz raznih krajev, tako iz Neaplja in Bcneventa, poročajo, da so ameriške čete zasegle ve9 dovoz živil v mesta, kjer vlada sedaj prava lakota. Najhujše je prizadelo prebivalstvo katastrofalno pomanjkanje Kruha. V najboljšem primeru dobiva ena oseba tedensko 200 do 300 gramov kruha. Na črni borzi stane kilogram kruha 140 lir, 1 kilogram bele moke 180 lir, majhen krožnik testenin 50 lir, običajno kosilo 300 do 500 lir, srajca 1000 lir itd. Mezde, ki jih prejemajo delavci pa so tako majhne, da mora n. pr. delavec delati ea in pol dneva, da si lahko kupi kruha na črni borzi. Te katastrofalne razmere, ki so jih bile povzročile zasedbenc oblasti, so nedavno dovedle v Rcggiu do protestnih ženskih zborovanj. Promet deluje le mestoma. Redki vlaki za civilisto so vedno tako prenapolnjeni, da morajo ljudje potovati na pločnikih in strehah, kar jc zelo povečalo število prometnih nesreč. Avtomobili pa so na razpolago kajpak samo zasedbe-nim četam. Niti zdravniku ni možno dobiti avtomobila za obisk težkih bolnikov. Iz Neaplja pa med drugim tudi poročajo, da je ustavljen ves promet cestne železnice in avtobusov, prav tako pa tudi ne delujeta telefon in brzojav. Na slične razmere naletimo na vseh področjih javnega življenja. Z malo izjemami so sploh zaprti vsi kinematografi, gledališča in restavracija. Prebivalstvo si po nastopu mraka sploh ne upa več na cesto iz strahu pred roparji in tatinskimi tolpami. Po cestah vidimo zgolj umazanijo in bedo. V Neaplju še vedno vlada ep.Jemija legarja, ki je izbruhnila zaradi slabe in nezadostne prehrane ter pomanjkanja plina in vode. Tudi prostitucija se vedno bolj širi. Zasedbcne oblasti često nastopajo nečloveško s prebivalstvom. Posebno črnci pogosto porilju-jejo ženske. Prav tako pa še niso končali z odgonom otrok v Sovjetsko zvtzo. Estonski narod se je odločil: Boj boljševizmu do končne zmage Renat, 28. febr. V Revalu so se ob 1 Nemški narod se jo tndi nekoč na-26. obletnici estonske odvrni t ve od bolj- bajni v dobi slabosti. Nato pa je stopil ševizma vršile razne prireditve. Na ve- iz njega Arlolf Ilitlcr, l|i je dejal samo , ,. . , ■ , . r>... ... ■ c 1 i_ ■ -i. 1 £2 t_ likem zborovanju estonskega naroda, eno, da je namreč korist naroda važ- dovskimi poslušalci: »Cd; Židov je, zane- no. Seznam teh votn.h zločincev sc bo nfl katcrcm so p0V0rili apostolski ud- nejša od koristi posameznika. To je potiti s pomočjo demokracije in miru novo pričel z imeni onih, k. so spodkopali pra- minislrator na Estonskem Vierling, me-! tegnilo za seboj ves nemški narod ter svetovno vojno ter na ta način preprečiti, da bi se narodi zbudili. Tako bodo končno odločilno utrdili židovsko gospodstvo. Časopis »Catholic Gazette« prinaša ob- .. .. , . . - . lilllliniloiVM llu , hiiiiil.. Jili.- li pilili, f. u i/\jj T,a lil ll|.,ni lllltDnes< o odgo-, vornosti in posledicah letalskega terorju, j Adolf Hitler je že lela 19H5. storil vse, kar je bilo možno, za omejitev bodočo lotnlsko vojne. Anglija pa jo zavestno, v domišljiji, da bo nasproti brezobrambni Nemčiji imela vedno Irlalsko prevlado, v kali zatrla vsa FUhrerjeva prizadevanja. Tudi po izbruhu sedanje vojne je Nemčija mirno prenesla nad slo napadov angleškega letalstva na nevojaške cilje, proden jo odgovorila z množičnimi napadi na London in otok. Nemško-finska gospodarska pogajanja Helsinki, 2S. febr. V času od do 26. februarja so bila v llclsinkih med nemško in finsko delegacijo pogajanja o nemško-finskein gos|>odnr-skeni prometu v letu 1944. Pogajanja so potekalo v prijateljskem duhu ter se končala s popolnim sporazumom. Obojestranske dobave se bodo gil.ale v približni višini prejšnjega leta ter bodo zagotovila obstoj finskega gospodarskega življenja in obenem pomenila dragocen prispevek k finski oskrbi. Broz-Tito protestira Carigrad, 28. febr. Tržaški »Picco-lo< poroča: Po poročilu sovj. agencije »Tuss je tolovajski poveljnik v bivši Jugoslaviji »maršal« IJroz -Tito objavil naslednji javni protest, ki še enkrat dokazuje nespravljiv razkol med od Moskve plačanimi tolovaji ter med begunsko jugoslovansko vlado v Kairu: »Kategorično protestiram proti preganjanju, kateremu so izpostavljeni jugoslovanski častniki, podčastniki in vojaki v Kairu, ki so izrazili željo, d t bi se pridružili »jugoslovanski narodno osvoliodilni armadi«. Jugoslovanska emigrantska vlada nima pravice upirati se željam jugoslovanskih državljanov, ki bi se radi prijavili. Zahtevam takojšnjo osvoboditev vseh častnikov, podčastnikov in vojakov iz koncentracijskih taborišč v Kairu in v drugih krajih.« Razkroj >j v Broz-Titovih vrstah Broz-Tito je obsodil svojega generala na smrt zrnu. j čujoči boljševiški poplavi. »Ker ogroža Dr. Maee je ugotovil, da sc nahaja slednja turli našo domovino, je naša na-Estonska v morda najusodnejšem tre-' rodna dolžnost, da gremo vsi kot en nutku svoje zgodovine. Estonski narod mož v boj za domovino, da bo eston-stoji pred nevarnostjo, da ga bo bolj- ski narod šc nadalje luhko živel.« j ševizem popolnoma uničil, ako bi se I i zopet vrnil na Estonsko. Zato je v tem I Boljševiki imajo nalog, naj estonski Beograd, 28. febr. »Obnova« poroča nimi voditelji, ki si medsebojno de- '>"1" ™ .'»"i ?li nc biti ves narod spo- narod popolnoma uničijo, je dejal dr. iz Zenice o razkrojil, ki postaja v Ti- lajo očitke zaradi neuspelih nastopov, znal svojo dolžnost in se jc izvedlo no- Maee. »Mi poznamo to teroristično potovali tolnah vedno boli očividen Z 1 ako jo bil pred kratkim za,radi evo- vacenje kot prostovoljno dejanje eston- spodstvo iz časov boljševiskih okupacij ozemelj, katerih gospodarijo toipe, jega neuspeha i" zaradi uničenja svo- skega naroda. Poleg določenih letnikov v letih Mttin MM-41 ter poznamo zato ne beži le kmečko prebivalstvo, tem- jega oddelka obsojen na smrt prosluli več se dnevno večajo številke v sku- tolovaj in poveljujoči Titov general piuab ali pa posamič k srbskim oddel- Savo Orovič. Da bi ušli podobni uso-koin prihajajočih prebežnikov, ki so di, s0 mnogi tolovajski c bili večinoma kot »prostovoljno« vi, da so jih tolpe imele v svoji oblasti, prisilno odpel'.ja- sc je prijavilo tudi zelo mnogo prosto- le eno: boj! Sedaj, ko zahteva Sovjet- voljcev. ska zveza našo domovino zase, je vstal *se osebne korisii morajo biti sedaj proti temu estonski narod, ki smatra i poAavarjT s Podrejene koristim domovine in naroda, mobilizacijo za ljudsko glasovanje. Ob Kot »zanesljivi« borci svojimi oddelki raje "prešli k nasprot- Nekoč je bilo to drugače Zato jc bi,a "j™ ^^r^L^^^n^JL-?0,' ^ mobilizirani, to sc pra- niku. O takih prestopili poročajo žo iz jonska slabotna. Kasnejsc te/ke nre- je dal estonski narod Sovjetsk zve/i . " , • ' ■!, m i.„„; ' 1 izkušnie in trpljenje pa so estonskim pred vsem svetom nedvoumen odgovor: Ipe 2ozemelj, ki so ph mnogih krajev. ! srcem zopet približale njihov narod in tstonski narod se bo tako dolgo boril ie In Vrrtlie "Titove'v?ste'^ Preko 1 Berlin. 28. febr. Na srednjesrbskem domovino. »Pripravljeni smo stopiti v za svojo domovino in svo.j narodni ob- skoraj metr^viikcS7ni?prih.J^o področiu'se je te dn, uspešno nadalje- ezak boj za naso domovino,« je nada- s oj. dokler nc bo zajamčena njegova ti begunci izmozgani, lačni, skoraj val nek nemški nastop proti tam zbra- 'Jevat dr. Maee. svooooa.«. . . . i " 1 __' __ i__1 _____! .. 1 * ^ ^ 1 .-i /-,11- /uvi l l*ocntl zmrznjeni in raztrgani ter pripnvedu- nim tolovajskim oddelkom. I resene- jejo o grozotah, ki so jih morali pre- čenje sovražnika je bilo tako pojiolno, živeti pod vlado »ljudskih osvobodi- dn je tolpa poleg številnih mrtvih iz- teljev«, o pokol ju celih rodbin, o ro- pubila tudi preko 700 ujetnikov. Na- panju in uničevanju vasi. Ta obupen dalje je bilo zaplenjenih 5 strojnic, položaj v tolovajskih vrstah je po- okrog 200 pušk in mnogo streliva in vzročil tudi obračunavanje med raz- več oskrbovalnih naprav. Policijska ura za mlade deklice v New Yorku prihajajo iz manjših mest in vasi v New Vork, kjer kmalu padejo na stop-tako imenovanih »Victory Girlsov«. njo tako imenovanih »victory ženeva, 28. febr. Londonski »Daily Poscbni oddelki m°ške že,lske tn-jnc Express« poroča, da jc zavzelo pohajkovanje tako imenovanih »Victorv Girlsov«, ki čakajo na Times Squaru na vojake, ki prihajajo na dopust, tak obseg, da so se morala newyorška policijska oblastva odločiti za uvedbo policijske ure za deklice, ki so mlajše od 16 let. Policija ima nalog, da taka dekleta po deseti uri zvečer aretira, ako stva. _ bi jih dobila na cesti. I--——-— Ta ukrep so morali uvesti že v ka-1 Vichy, 28. febr. DNB. V soboto zve- kih 500 drugih mestih. Iz. New Yorkn čer so ameriška letaln bombardirala ne-invliaio vsak teden o ver. slo primerih kaj krajev v Indokim, med drugimi ooliesa mladih deklet -M 4>nui Sest« 'udi pristane-ke naprav« moške m ženske tajne angieikih dabav orožja in petroleja Tur-policijc dan in noč iščejo taka dekleta čij; Ur Q O4pok|icu turške letalske dele-po beznicah. plesiščih in v čakalnicah gacijei ki naj bi prevzela angloameriške avtobusov, ki vozijo v notranjost. j joba-ve. Dopisnik pravi, da v turškem zu-V /mininm lntn in momln ne\vvor- nntiiom minictrclvn ne notriuicio dovoric — II — Angleško-turško nesoglasje Ziirich, 28 febr. Poročilo sovjetske agencije »Tass«, da so Angleži zadržali v pisnik lista »Svenska Dagbladet« poro-Aleksandriji turški pamik »Trabzon« ter ča: Vsi znaki kažejo, da bo Anglija iztovorili z njega na njem že vkrcano kmalu obnovila vse napore, da razčisti vojno gradivo, so sedaj povzeli tudi tur- turško-zavezniške odnošaje. — Dopisnik ški listi. Dopisnik londonskega »Daily Te- smotra za pomembno, da se niti Chur-legrapha« v Ankari poroča, da se širijo chill niti Eden nista dotaknila I určije v turški prestolnici govorice o ustavitvi v svojih govorih, in to posebno, ker so ----- - • . . . -r y Sp0(]njj zbornici na široko obravna- vali položaj drugih nevtralnih držav. Zato zaključuje, du hoče Anglija pustiti odprto pot za nadaljnja pogajanja. Glede na rusko reakcijo zaradi ponesre- šiti prvega koraka za razčiščenje sedanjega zatišja«, Stockholm. 29. febr. Londonski do- Tourani. teh odnosih nastopil nek zastoj, je po- prav tako čakajo kot Angleži, stalo jasno že v sredi februarja. Medtem | . Slockholm, 29. febr. »Uuited Press« se ni položaj prav nič razčistil Ker nili javlja iz Kaira, da tam na odločilnih Churchill, niti Eden nista v svojih govo- mestih priznavajo, dn je Turčija po rih omenila Turčije. «o tamkaj mnenia. obeh konferencah v Kairu revidirala ',Ha britanska vlada nima namena izvr- ' svoje stališče do zaveznikov in lo po- Tradicija angleške politike Bukarešta, 29. febr. »Oči in ušesa imajo le še za Moskvo,« tako označuje «Capitala» poslušnost angleške politike napram bolj.šcvikom. Angleška vlada, iako piše INt. je očividno bolna na pozabljivosti in se danes nikakor ne spominju obveznosti, ki jih je nekoč tako svečano sprejela napram svojim dovčerajšnjim zaveznikom. Zato ne gledajo v Londonu verna ozemeljske zahteve Sovjetov kot na »nesramnost«, ne smatrajo več priključitve poljskih ozemelj kot Mopanjec, temveč govore, kakor je to storil Churchill v svojem poslednjem govoru, o upravičenih mejnih zahtevali«. Churchill in Eden sta bila prepustila Poljsko njeni usodi. »Ta metoda,« tako končuje list, ?ni nova. Odgovarja le tradiciji angleške politike.« Izgube terorističnih letalcev Innsbruck, 28. febr. Severnoameriško letalstvo je morulo drago plačati svoje teroristične napade, ki jih je zadnje dni izvedlo na južno Nemčijo. Doslej je bilo mogoče, ugotoviti, da jo 114 terorističnih letalcev pojiolnotna izgubljenih. To pa ie le del sestreljenih letalcev ter jili bo še mnogo zmrznilo v neprestopnih gorskih masivih Vzhodnih Alp. šahovski turnir na Dunaju Berlin, 28. febr. Enako kot prejšnja leta bo tudi letos velikoneniškn šahovska zveza priredila prvenstveni turnir, ki se bo vršil nn Dunaju v drugi (»olovici avgusta. Naslov nemškega prvaka bo branil Lovkenc (Dunaj), ki je leta 194^ zmagal nad 16 sotekinovalci ter odnesel 83% dosegljivih točk. tem, ko ni prišlo do sporazuma pri ' nnglo-turških razgovorih štabov vojske. Turki se pa zavedajo, kakšne ?rt\e bi zahteval njihov vstop \ vojno Strašen zločin goriške Osvobodilne fronte Pokol j 15 nedolžnih žrtev v Cerknem Dolenjska v borbi proti komunizmu Dne 5. februarja ob petih zjutraj je v Cerknem padlo petnajst ljudi pod kroglami komunističnih razbojnikov, ki so svoje žrtve še po smrti hoteli umazali, čas da so bili narodni izdajalci. Umorjeni so bili sledeči: 1. Piščanec Lado, kaplan, Barkovlje. 2. Sluga Ludvik, kaplan, Visoko pri Kranju. 3. Bevk Filip, kmet, Cerkno. 4. I'aa Pavla, učiteljica, rojena nu Otlici, stanujoča v Cerknem. 5. Sedej Pavla, šivilja, Cerkno, h. Mlakar Anton, kmet, Lazeč. 7. Ambrožič Janez, zidar iu kmet, Otalež. S. Bogataj Rudolf, čevljar, G. Lažne. 9. Zorzut Karlina, hišnica, rojena v Kojskem, doma v Cerknem. 10. Eržen Angelo, šivilja, Cerkno. It. Mezek Katarina, kmetica, Cerkno. 12. Purgnr Molka, služkinja, Zakriž. 13. Roje Franc, trgovec, Cerkno. 14. Bavcon Josip, šofer, Grndiška. 13. Kavčič Albert, mesar in strojar, Cerkno. dami zlagane OF skriva boljševiško nasilje ali smrt. Lado Piščanec, cerkljanski kaplan, je bil doma iz Barkovelj pri Trstu, kjer se jc rodil 16. junija 1014. Tam je preživljal svoja otroška leta- Gimnazijo je študiral v Gorici v nadškofijskem malem semenišču, kjer se je žc poskušal v poeziji in petju. To je bil vesel in veder fant, ki je ves gorel za versko in nurodno delo. Zato je po maturi stopil v semenišče, da bi se posvetil Bogu in narodu. L. 1938 je pel novo maso in kmalu je nastopil svojo prvo službo kot kaplun v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Tu je tri leta pridigal, zbiral slovenske otroke, jih učil slovenski moliti ter vzbujal v njih ljubezen do domače govorice. Iz Gorice je šel zn nekaj mesecev v št. Vid pri \ipavi, kier je organiziral pevski zbor in otroški vrtec. Nato pa so ga poslali v Cerkno, kjer so ga ljudje, nrž vzljubili. S Piščancem so primorski Slovenci zgubili vzornega mladega , duhovnika in nadebudnega liričnega > pesnika. Ludvik Sluga, drugi cerkljanski kaplan, pa je bil doma od Sv. Lucije. Rodil se je siccr v begunstvu na Visokem pri Kranju (24. avgusta 1917), a bil je pravi tolminski človek, priden, molčeč, delaven ter zvest Cerkvi in narodu. Tudi on je obiskoval gimnazijo v Gorici v nadškofijskem malem semenišču ter je po maturi šel v bogoslovje. Po novi maši je nastopil svojo prvo službo v Cerknem, kjer ga je zadela bratomorna roka »osvoboditeljev«, ki jc nasilno pretrgala nit življenja mlademu idealnemu duhovniku, ki bi še mnogo lahko storil v vinogradu Gospodovem in na narodnem polju. Toda kom. OF se je to pot zmotila, kakor že večkrat. Mislila je, da bo s strahovlado zatrla in uničila odpor, ki se pj vsej primorski zemlji dviga in raste proti njenemu nenurodnemu početju; toda kri mučenikov je some novih borcev za pravično stvar. Cerkljanskim žrtvam pa večna slava! Novo mesto v znamenju podpisovanja vsenarodne protikomunistične spomenice Novo meslo, 27. februarja. Na Dolenjskem so se že davno vsi ljudje naveličali komunizma in so se ogorčeno obrnili proti njemu. Dan za duem prihajajo številni begunci z dežele v Ljubljano in v Novo mesto. Ljudje beže ' pred komunističnim nasiljem in pred mobilizacijo. Komunisti 60 že povsod razglasili mobilizacijo in groze onim. ki se ne bi odzvali, z najhujšimi kaznimi. Zadnje čase so proglasili za skrivače smrtno kazen. Vse grožnje pa ne pomagajo nič. , Možje in fantje so skrivajo po hostah ali j po vaseh v podzemeljskih prostorih, kjer I čakajo prvo priložnosti, da bodo lahko zbežali iz območja, v katerem divjajo komunisti. Enega samega dne, 20. febr., se je javilo v Novem mestu nad 100 skrivačev. Vsi so sc prijavili k domobrancem. Komunistične tolpo žive v skrajno bednih razmerah. Moštvo kar gine. Veliko komunistov pade v boju, mnogo jih po-mre za nalezljivimi boleznimi, ki precej razsajajo med njimi, veliko pa jih tudi pobegne So komunistično edinice, v katerih jo le nekaj zvestih starih komunistov, ki skupno s komandanti in politkomisarji s silo in grožnjami drže moštvo, da ee jim no razbeži. Politkomisarji govore, kako so žrtve za »narodno svobodo« potrebne, moblliziranči naj zato napnejo vse sile, da bodo zmagali. Predajati se domobrancem ali Nemcem je nevarno, tnko pravilo, ker ti takoj ubijejo vsakega, ki se preda. Kakšne skrbi povzroča ko- Lado Pišfanc Ludvik Sloga Posebno poročilo, ki ga je o tem nezaslišanem zločinu izaula komunistična VOS v Cerknem, trdi, da so ubiti tvorili organizirano skupino narodnih izdajalcev, ter navaja enajst zločinov, katere so baje zakrivili nad slovenskim narodom. Razbojnišku OF seveda mora tako ali tako opravičiti svoje grozodejstvo. Mi pa verno, da ie bila njihova edina krivda ta, da so bili pošteni in zavedni Slovenci in ne komunisti. Med ustreljenimi sta tudi dve članici družine zadnjega goriškega nadškofa dr. Sedeja, in siccr Sedej Pavla in Mezek Katarina. Cerkljanski pokolj je silno odmeval po vsej Goriški ter je marsikateremu zaslepljcn-cu, ki je še videl v kom. OF osvobodilno gibanje, odprl oči. Ali je to gibanje res narodno, če pobija najide-ulnejše narodnjake? Ostremu opazovalcu pa tudi ne bo ušlo dejstvo, da med prim. banditi sumljivo poka; papirnata stavba, zgrajena z nasiljem, se podira in rdeča garda divja s podvojeno silo, da bi ustrahovala zasužnjeno ljudstvo, ki jc spregledalo in spoznalo, da sc zu mamljivimi bese- Novo mesto, 27. febr. Protikomunistična vsenarodna spomenica, ki so jo predsedniku pokrajinske uprave, generalu Rupniku, izročili lani o božiču slovenski narodni predstavniki, najvidnejši možje našega javnega življenja, je zajela ves narod. Vse ljudstvo se je dvignilo, da s podpisi spomenice obsodi komunizem ■ in se postavi ob stran onim. ki mu s pozitivnim delom grade lepšo bodočnost. število podpisov raste vsak dan. Delavstvo sc jc odzvalo v impozantnem številu. Ljubljančani jo podpisujejo šc zdaj — uradniki, dijaki pa tudi ostali meščani. I Najbojj preizkušena je bila v času komunističnega divjanja na Slovenskem Dolenjska. Komunisti so jo s svojimi zločinstvi domala uničili. Grobovi, ruševine, zapuščeni domovi, porušene šolo in oskrunjene cerkve so posledica komunistične pobesnelosti. Razumljivo je, da se je podeželje prvo obrnilo proti komunizmu. Ni ga namreč spoznavalo iz komunističnih letakov, ampak iz dejanj komunistov. Zato je podeželje, naša Dolenjska, izrekla obsodbo nad komunizmom že takrat, ko jc meščanstvo Ljubljane še oprezujoče stalo ob strani. Sedaj je Dolenjska po svoji metropoli, Novem mcslu, znova pokazala, na katero stran se postavlja v življenjskem boju, ki ga danes bije naš narod proti svojim odpadnikom, hlapcem mednarodnega komunizma. Tudi Novomcščani so v velikem številu potrdili to, o čemer so bili vedno trdno prepričani — kot pravi spomenica: »Danes odloča slovenski narod sam o svojem obstoju. Ali bo obranil svoje življenje v veliki družini evropskih narodov ali bo izginil v morju krvave komunistično revolucije. Cut samoohranitve in koristi naroda so v tej usodni uri naš zakon!« Novo mesto jc pokazalo, da ta zakon razume in mu sledi. munislom številčno upadanje njihovih vrst, so vidi iz tega, da t>o pred dobrini tednom razglasili v Trebnjem mobilizacijo žensk od 18. do 30. leta. Pred kakim tednom se je javilo v Novem mestu več prisilnih mobiliziraiicev, ki so povedali, da so nekatero komunistične »čete« zaradi pobegov in izgub v bojih silno skrčene iu da štejejo le šo okoli 25 mož. Med prebivalci delajo komunisti silno propagando. Govore, da imajo velikansko podpore od Angležev, a pri tem prihajajo sami s seboj v nasprotje. Isti komunisti, ki toliko govore o angleških podporah, nosijo prebivalstvu v podpisovanje spomenico. Spomenica je naslovljena na angleško vlado. Komunisti zahtevajo od Angležev pomoč in jim ogorčeno očitajo, da jim doslej niso nič pomagali. Domobranske posadke na Dolenjskem so stalno v borbah s komunisti. Komunisti imajo v teh spopadih velike izgube. V enem samem spopadu novomeške posadke s komunisti jo padlo okoli 70 komunistov. V tem boju je padel tudi prosluli komunistični »major«, bivši topničarski podporočnik Bogdan Zaplotnik, znani izdajalec. Zaplolnik je bil zadnje čase pri komunistih komandant »II. diviziona XV. brigade«. Zaplolnik je znan, ker je še lansko leto pošiljal svojim tovarišem, bivšim jugoslovanskim oficirjem, pozive, naj mu slede na njegovi izdajalski poti. Zdaj je prejel za svojo izdajstvo zasluženo plačilo. — II — Komunistične burke s poslanskimi volitvami Gradac pri Črnomlju, v februarju. Z velikansko reklamo so komunisti spravili skupaj ljudi v Gradac na volišče. Na spored so namreč dali volitev poslan-ra. Ljudi se je res nekaj nabralo, ker so si obetali veliko zabave. Obetali so si ne- Oemon uničevanja na delu Komunistična tolpa je v noči od nedelje na ponedeljek zažgala iz gole uničevalne strasti šolo na Rakeku Škoda znaša 3 in pol milijona lir V noči o-l 27. na 28. februar 1014 so komunisti zažgali poslopje ljudske šole na Rakeku, kjer je imela svoje prostore tudi meščanska šola na Rakeku. To poslopje je popravila občina: popravila so bila končana 23. t. m. Pouk na liudski šoli so je pričel 24. februarja 1944, dočim se na meščanski šoli pouk še ni pričel, ker učiteljstvo še ni dobilo potnih dovoljenj. Stavba je pogorela do tal z vsem inventarjem ljudske in meščanske šole. Sola je bila enonadstropna in je zavzemala 20.00X15.14 m zazidane ploskve. Na poslopju samem se škoda ceni približno na 3.000.000 lir. Inventar je bil za začetk pouka povsem komplet i ran; obsegal je pohištvo, prirodopisno, fizikalno in kemično zbirko in ostale priponi očke za pouk. Vrednost inventarja je znašala približno pol milijona lir. Z inventarjem je zgorel tudi del arhiva meščanske in ljudske šole, spričevala in krstni listi otrok. V šoli ie stanovala šolska služkinja gdč. Brezovšek Tončka; zgorelo ji je pohištvo in par težkih čevljev, ostalo jo rešila, ko je opazila požar. Po izjavi šolske služkinje so morali komunisti vdreti skozi glavna vrata. Okoli polnoči jo je zbudilo streljanje, nekako ob pol dveh zjutraj je zaslišala hojo in ropot v pritličju, kmalu zatem je opazila o<;enj. Sama se jp rešila skozi okno. Požar je bilo ponoči nemogoče gasili zaradi streljanja, poleg tega pa že od sobote opoldne ni bilo dotoka vode iz rezervoarja, ki se nahaja v občini Cerknici. Kakor se je Izvedelo, je bil dotok vode načrtno preprečen. šola na Rnkeku je bila brez vsakega strateškega ali kakršnega koli drugega pomena, ki bi bil važen za borbo. Njen požig je treba vzeti kot pristen izraz uničevalne strasti, ki preveva komunizem. O por/.igu je bil sestavljen tudi uradni zapi=nik, iz katerega smo povzeli gornje poročilo. kaj povsem novega, originalnega, sploh nekaj takega, česar še nikoli niso ne videli, ne slišali. Celo za svojega kandidata so so med seboj pogovorili, čeprav so že vnaprej vedeli, da njihov predlog pri tako svobodnih voli Ivah naravno ne bo vzet na znanje. Kandidat je bil namreč že vnaprej določen od partije. Po uvodu, v katerem se je komunistični govornik iu vodja volitev kar cedil fraz o svobodi, enakosti in bratstvu, so zbrani ljudje poslušali: >..,in ker smo povsod izvolili za poslanca moža, bomo pri vas naredili izjemo ter izvolili najbolj zaslužno žensko iz okolice. Predlagani našo tovarišico Žu-g^lj Alojzijo iz Podzemlja.« Vse je ostrmelo, saj o tej ženski ni vedel nihče nič priporočljivega Vsi so bili pripravljeni na protest; če bi govornik vprašal, kdo glasuje zanjo, se ne bi dvigni'a nobena roka. Toda ta je dvignil grozeče prste in z nič dobrega obetajočim glasom vprašal: >Je kdo proti? Naj dvigne roko!« Gorje mu, kdor bi se drznil ugovarjati; to so pametni volilci takoj sprevideli. Nekje v kotu se je oglasil vreščeč glas: »Ziviok Govornik, doma nekjo iz Ljubljane, si je zadovoljno pogladil trebuh in se lepo zahvalil navzočim za tako soglasen izraz narodove volje. Veliko jih zadnjih besed ni več slišalo, ker so rinili z vso naglico na prosto, da se na varnem od srca nasmejejo »svobodnim volitvam« in novo izvoljenemu poslancu, ki je v osebi Dančkove Lojzke na vso moč ponosno korakal proti domu. ■■HHHHnaHM O življenju Indijancev boste brali v prihodnji SVETOVI knjigi, ki bo izšla čez neka) dni. Bencin in petrolej za obrtnike Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodar, svetu bone za bencin jn petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, so opozarjajo, da morajo meseca marca dvigniti t>onc po strokah in imenskih začetnih črk v naslednjih dneh: Mizarji A—O 1. marca; P—2 2. marca. Slikarji in pleskarji 3. marca. Urarji, tor-barji in knjigovezi 4. marca. Mehaniki 6. marca. Kleparji in ključavničarji 7. marca. Elektrotehniki in steklarji 8. marca. Krojači, modistko in krznarji A—L 9. marca; M—2 10. marca. Upravičenci se opozarjajo, ('a dobe bone le na dan ki je določen za njihovo stroko. Zamude se ne upoštevajo. Gospodarstvo Cene testenin. Za uvožene testenine so določene sledeče najvišje cene: pri Prevodu na debelo 100 kg 343 lir franko skladišče, vključno vse javile dajatve, pri trgovcih na drobno 3,95 lire za 1 kg franko prodajalna. Cene semenskega olja. Za uvoženo semensko olje so določene naslednje najvišje cene: pri Prevodu na debelo 100 kg 1679.60 lire franko skladišče, vključno V6e javne dajatve, pri trgovcu na drobno za 1 liter 16.80 lire franko prodajalna brez embalaže. Omejitev potrošnje ▼ Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah so uvedli za bližnjo bodočnost nadaljnjo omejitev porabe konzerv, svežega sadja in zelenjave, javlja »EFE* iz Washingtona. Istočasno bodo obroki rezerv in sa«lja zmanjšani za 43 odstotkov, zelenjava pa za 19 odstotkov. I Gospodarski položaj o protektoralu. Na glavni letni skupščini Narodne banke za Čcško-Moravsko je dal generalni guverner banke dr. Dvorak poročilo o razmerju zavoda do gospodarskega razvoja v Protektoratu. Pri tem je omenil, da so vse produkcijske panoge v polnem razmahu in polnoštevilno zaposlene, iz česar reznltira, da se je temu odgovarjajoče dvignilo vsesplošno narodno premoženje. Padec cen živega srebra. Na severnoameriškem trgu živega srebra so padle cene ponovno, kakor nam sporočajo i/, Nevv Vorka. Za steklenico živega srebra je treba sedaj plačati 130 dolarjev, ba-ie pa jc cena padla že na 125 dolarjev. Ker so cene tako padle, je računati s padcem proizvodnje in strokovnjaki menijo, da bo proizvodnja v letu 1944 padla za tretjino lanske proizvodnje. Tudi Amerika mora varčevati. Predsednik »Annconda Copper Mining Co.« je izjavil, da so ameriške zaloge bakra, svinca in cinka zaradi vedno večjih potreb oborožitvene industrije jako majhne; vsekakor jia je potrebna izredna Štednja, ker teh kovin ne bo tako hitro mogoče dobiti v do voljni količini. Iz Trsta Ilud požar. Iz neznanega razloga je začela goreti kmetija v Tržiču. V ognju so bili kaj hitro skednji s precejšnjimi množinami krme. Gasilci so lahko preprečili le razširjenje požara. Škode je bilo okrog 150.000 lir. Pošiljanje paketov v inozemstvo. Poštna uprava v Trstu objavlja: S takojšnjo veljavo jo dovoljena izmenjava poštnih paketov v teži do 5 kg z naslednjimi deželami: Albanijo, Beigijo, Bolgarijo, Hrvatsko, Dansko, Estonsko, Finsko, Francijo, Nemčijo in češkim prolok-toratom, Moravsko, Grško, Letonsko, Litvo, Luksemburgom, Monakom, Črno goro, Norveško. Poljsko. Romunijo, Belo Rusijo, Srbijo, Slovaško, Slovenijo iu Madžarsko. Premiera v gledališču. V četrtek. 24. L m. ob 18.15 premiera Bellinijeve i.Mesečnice« v Verdijevem gledališču z Margerito Carosio v glavni vlogi. Velika tatvina. V eni zadnjih noči ie bila izvršena v konfekcijski trgovini Viljema Genela na trgu šansovino velika tatvina. Neznani svedrovci so vlomili v trgovino in odnesli za okrog 400.000 lir raznega manufakturnega blaga. Skoda jo krita z zavarovalnino. T Iz Gorice Pokrajinski upravni odbor j« v svoji seji 21. februarju pretresal in odobril celo vrsto upravnih ukrepov, ki so tičejo delovanja podrejenih občin. Umrl je notar dr. Ernest Colantli (Klavčič) po kratki bolezni. Star je bil 64 let. Maša zadušnica za cerkljanske žrtve je bila v četrtek, 24. februarja, v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Pel jc semeniški pevski zbor. Razstrelilni naboj v travi. V goriški okolici se jo 14 letni kmečki fant peljal s kolesom v mraku domov. Na ozki stezi, v katero je segala trava, ni videl nevarnega naboja in zadel s sprednjim kolesom vanj. Pri tem jc naboj eksplodiral. Hudo ranjenega ponesrečenca 60 prepeljali v goriško bolnišnico. Posebno sodišče v Gorici. V marcu bo v Gorici prvič zasedalo posebno sodišče zn javno varnost, ki bo odločalo o prizivu državnega tožilca proti razsodbi posebnega sodišča za javno varnost v Trstu, ki je obsodilo nekega Bruna Bavarellija na dosmrtno ječo, ker je v oktobru lanskega leta v Vidmu umoril policijskega agenta Lisina Friza, ki ga je aretiral ter hotel odpeljati na kvesturo. Bavarelli je bil najprvo obsojen na 30 let zapora. Državni tožilec je ugovarjal in pri ponovnem procesu, ki je bil v Trstu, so ga obsodili nu dosmrtno ječo. Drž. tožilec tudi to pot ni bil zadovoljen, ker je bil zahteval smrtno kazen, ter se je pritožil. Sedaj se bo torej Ba-varellijeva usoda odločila v Gorici. Izraelove mreže nad svetom4J=UU|4= o Jud prodaja včasih tudi poceni, izpod tržne cone — ne iz ljubezni do ljudi, temveč da spodkoplje ostale tekmece in potem obvlada ves trg. O tem pišejo protokoli: »Da ne bi bil kapital oviran v svojem delovanju, mora doseči svobodo z monopolizacijo industrije in trgovine, in to že izvaja nevidna roka po vsem svetu. (p. V—6). Razen teh monopolov, ki so si jih priborili z denarjem in zvijačami, imajo še drug monopol, kjer se ostali ljudje ne udejstvujejo; to je monopol v trgovini s sužnji in belini blagom, kjer služijo Judje počenši od zvodnika preko mednarodne organizacije za trgovino z dekleti do javnih hiš, kjer se prodajajo za drag denar dekleta in alkohol. Industrija Skoraj vsa industrija na svetu, posebno pa težka industrija, je v judovskih rokah. Od Judov je tedaj odvisna večina delavstva, od njih je odvisno, da se reši v praksi in na zadovoljiv način vprašanje pravičnega plačila delavcev, vprašanje zdravega odnosa med delom in kapitalom. Tega pa nočejo! Kakor zlato ali borza, tako jim je tudi vsa industrija samo sredstvo za dosego njili cilja, nadvlade nad svetom. j Najprej so porušili rokodelske zadru-' ge, takozvane cehe, češ da one ovirajo svoboden razvoj obrti ter industrije. To se jjm je posrečilo za časa francoske revolucije. Tako so se mogli sami vmešavati v industrijo. Postavili so jo na spe-' kulativno podlago, tako da imajo na eni strani možnost hiperprodukcije in kopičenja blaga, na drugi strani pa izgovor za konkurenčno ali bolje oderuško plačevanje delavcev. Te delavce zastrupljajo potem z alkoholom, jim kažejo v izložbah, na ulici in v filmu vse razkošje in naslado mestnega življenja In jih nazadnje s svojimi agenti, revnimi Judi, | hujskajo zoper 'kapitalizem! Vendar kanejo s prstom vedno samo na nejudovski i kapital. Tnko uničujejo vso industrijo nejudov, dobivajo v svojo roke njih premoženje. Delavske mase pa jim služijo kot armada za izvedbo revolucije I O tem pišejo. Industrija mora privabiti z dežele ve« kapital in vse delavstvo. Tako bomo dobili v evoje^ roke s špekulacijo ves svetovni kapital. To bo vrgio vse goje (ne-jude) v vrste proletarcev In tedaj bodo ti klonili pred nami, samo da dobe ko- I šček kruha. Kot prmoanega sredstva za ' uničevanje nejudovske industrije so bomo posluževali poleg špekulacije še razkošja, ki je pri gojili tako razvito in požre toliko denarja.« (VI-4.) Delavce privabijo v mesto z lepimi obljubami; postavijo se na čelo delavskih organizacij z bojevitimi gesli za dosego boljših plač ie jih pekem izigrajo. To je razvidno iz nadaljnjega poglavja sionskih zapiskov: »Zvišali bomo delavske plače. Vendar to zvišanje ne bo koristilo delavcem, ker bomo istočasno povzročili podražitev nujno potrebnih življenjskih predmetov pod pretvezo nazadovanja v poljedelstvu in živnoreji. Poleg tega bomo umetno in temeljito jzpodkopavali vire proizvodnje, navadili bomo delavce na anarhijo in pijančevanje .. .< (VI-5). Nejudovsko industrijo so uničevali in svojo dvigali med zadnjo svetovno vojno v Ameriki na sledeči način: za predsednika vojnega sveta je bil imenovan Jud Bornhard M. Baruch. Vse gospodarstvo države USA mu je bilo podrejeno, o vsem je odločal: kdo dobi surovine ali posojilo, je ' moral predložiti prošn jo z obširnim utemeljevanjem in razkazovanjem svojega podjetja. S tem rafiniranim »trikom« so silili Judje ostala podjetja, da pokažejo karte o svojih podjetjih. Nazadnje jim niso dovoljevali niti potrebnih surovin ter jih prepustili polomu. (Jelo za gradivo šole so odrekli zaprošeni kre-1 dit 8 milijonov dolarjev, medtem ko jc dobil prijatelj Jud obilo denarja za gradbo gledališč in kinematografov. V svojem načrtu gre Jud naprej in pravi v poglavju 111/14: »Pripravili bomo s tajnimi sredstvi splošno krizo in potem vrgli istočasno v vseh deželah cele množice delavcev na cesto. Te množice bodo z navdušenjem prelivale kri onih, ki so jih v svoji preprostosti in nevednosti zavidali od svoje mladosti sem.« Tudi to se žo izvaja. Nastajale so po svetu gospodarske krize, za katerih vzrok nihče ni mogel vedeti ter si jih razložiti. Na milijone delavcev je bilo v posameznih deželah brezposelnih, na milijone ljudi je umiralo zaradi bede v času, ko se je v Ameriki uničilo žita za prehrano 100 milijonov ljudi. Trideset milijonov ljudi je bilo pred vojno brezposelnih, in večina brezposelnih ali slabo plačanih delavcev je pripravljena armada Judov za prelivanje krvi nejudovske inteligence in samostojnega kmeta. Tako razumemo, zakaj rušijo naši komunisti tovarne in rudnike. Točno po navodilih, kot jih najdemo v sionskih zapiskih. Nemčija je tu najprej prekrižala judovske načrte, postavila se je na pravilno stališče, da je denar zarodi človeka, ne pa človek zaradi denarja. Ni se več gledalo na takojšnjo rentabilnost investicij v razna dela, šlo je za to, da so bili delavci vsi zai*»«leni ter uvrščeni v delovni proces. t Posest zemlje ! Judje niso kmetovalcu Pa so se kljub temu spomnili, da bi si prisvojili zemljišča na deželi. Zakaj? Gra-ščak, večji posestnik, trden kmet bi mogel biti kot posestnik neodvisen od Juda. Jud pa noče videti neodvisnih ljudi, on hoče imeti samo sužnje. A kako spraviti ljudi ob posest, ko je I ščitil ljudi in posest pred 100 leti še zakon? i Najprej so vrgli Judje s pomočjo svojih agentov v svet nauk »o svobodi zemljišč«, da bi smel vsakdo svobodno razpolagati s svojo zemljo. Kmečko posestvo se sme tedaj zastaviti za dolg, se delno odprodajati, razdeljevati itd. Ko so to dosegli, so se spravili še nad spremembo zakona o dednem pravu: : vsi otroci so enakovredni, treba je razdeliti premoženje na vse enako. Enkrat se je dalo večje posestvo de-j liti med brate, v drugo se je moralo I izplačevati na deleže. Ker po večini ni bilo denarja, si je kmet sposojal denar od vaškega oderuha ali židovske . banke. I Poteze so bile dobro preračunane: oni, ki je dobil izplačan svoj del, je redkokdaj denar pametno porabil, prestregel ga je v precejšnjem delu Jud. Tudi posestvo je moralo končno po nekaj desetletjih če ne prej pasti v njegove roke. Tako je imel nazadnje , Jud vse skupaj v svojih rokah, posestvo in denar. Kundmachungen des Ernahrungsamtes NaehtrSgliche Verteilung ron Maismehl D« der »Prevod« nleht lm Stande gewe. sen iat, sfimtllchen HSndlern reohtzeltlg Malsmohl zuzutetlen, werden die uoch aus-stHndlgcn Htindler spUtor mit lhra belio-fert worden. Deslialb sollen Verbraueher die fiir don Maismohlbezug bestimmten Ab-scbnltto der Lebensmlttel- und Zulugekar-ten aufbabon, bis die Handler, dio nocli kein MaismohI orhalten haben, diesc« belin »Provod« behehon. ibgabc von Bcstcllschcincn an Hiindlcr Samtlieho Enipfliugor der vorn Stiidti-achen Vorsorgungsamt in LaibaeU ausge-gebenen Lobensmittelkarten werdeu boauf-trngt, sofort naeh dem Einpfang der Kar. len sumtliche Bostollscheine, diejenigen fiir Fleisch ausgonommeu, bel iliren stiiudlgen Belieferom von rationierten Lebensmlttcln abzugobcn, Verbraueher, dio sich gnnztiig-lich in Sffentllcheu Kilehen, Menseu odor Oastlifiuscrn vorkiistigon, sollen dort dio llestclischcine abgebon. Wor koino Bostollscheine abgibt, ist nleht beroehtlgt atif j Lebnsmlttelkarten anfallende Nalirungsmit-tol xu verlangcn, obwohl cr beim Uandlcr | angemeldet Ist. Naeb Laibach Zugosiedelton, die erst-malig Lebensmittelkarten bekommon haben, sollen sofort nach dem Krlialt der Kar-ten boim »Prevod« — Novi trg 4-II., Zim. mer 12, wcgcu Eintrngung des Iliindlers vorsproohen. Neuo Bezieher von Kranken-oder anderen Zulageu haben sloh ebenfalls dort zu melden, da jedo Vorandorung der »Provod« ulletn bowllllgen kann. Iltindloru, die mebr Abacliullte abgebon als sle Bo-stollsoheino vorgolegt oder Zulagen ange. meldet bahen, werden dio auf solcho Ab-schnitte abgogobonen Waren nlclit aner-knnnt und wordon slo wogen liissiger Ge-schaftsfuhruug noch boatraft werden, Abgabc von Bestellsclicinen an »Prevod« Jeder Illindlor hat naeb Erhalt der Be. stellscheine von seiuem Verbraueher, diese nach Ilftushalfcu zusnmmeuzuhcfton und auf der Rilcksoito den Namen und dio An-selirlft dca Fainilionoberhauplcs aufzu-sehrelhen. Dioso Biindel hat or nach der Buchstabel so zu ordnon, wie das stilndlge Vorzeichuls seiner Verbraueher zusninmen-gcstellt ist. Neue, vom »Provod; oinge-schriebene Vorbrnuchor, sind am Endo on-zuschliessea. So geordneto Bnstellscholno sind epilte9tens bls zum 10. III. 1. J. iu einer Paplertilto, auf weloh»r dio Zahl von einzelnen in der Tiite cnthnltenen Bestell-scheinen anzufuhrcn Ist, ab/.ugeben. Wicderum werden jene Htindler, dio nns bis jetzt noeh nleht dio Vorrlit« vom Salz und von Ziindhiilzorn am Tage de« 1. Feber 1. J. angemeldet hahen, aufgo-fordert, dles ehestons za tun, widrigen-falls ihnen dio Zuteilung von Lebensmit-telo kiinftighin cipgestellt Tverden wird. Za današnji dan Koledar Sreda, 1. snšca: I. kvatre; Albin, škof; Svitbort, Skoft Dav, škof. Lnntna sprememba: 1. auica prvi krajec ob 21.40. Herachel napoveduje ob Jugu dež Četrtek, 2. sutea: Simpllclj, papež; Noža Praška, mučenica; izvolitev Plja XII. Dramsko gledališče »Namišljeni bolnike. Kod Sreda. Ob 16. Operno gledališče »Prodana nevesta«. Izven. Ob II. Kino Matica »Gabrijela Dambrone« ob 15 ln 17.3(1. Kino Sloga »Usoda« ob 15 in 17. Kino Union »3100 uiark nagrade« ob 15.30 in 17.30. Lekarniška služba Nočno dežurno službo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20, la mr. Mur. mayer. Sv. Petra ccsla 78, Obvestila Prehranjevalnega zavoda Naknadna delitev koruzne moko i »rrevod« nI mogel vsem trgovcem pravočasno izdati koruzne moko, zato jo bodo izostali trgovci prejeli poznojo. Potrošniki j naj pridržijo za koruzno iuoko določeno od-rezko živilskih nakaznic in dodatkov dotlej, da dvignojo trgovci koruzno moko, ki jo Se nis0 prejeli. Oddaja naročilnic Irgovccm Vsem prejemnikom živilskih nakaznic,j ki jih jo izdul mostni preskrbovalni urad v Ljubljani, naročnino, da takoj, ko prejmejo nakaznico, oddajo vso naročilnice, razau onih za meso, pri svojih stalnih dobaviteljih raclonlrnnih živil. Fotrošnlki, ki so celodnevno hranijo v javnih kuhiujah, men-zah ali gostilnah, naj naročilnice oddajo lam. Kdor naročilnic, ne odda, ni opravičen zahtevati na živilsko nakaznico odpadajočih živil, četudi jo prijavljeu pri trgovcu. Priseljeocl v Ljubljano, ki so na novo prejoli živilske nakaznice, naj se takoj po prejomu nakaznice zglasijo pri »Prevodu«, Novi trg 4-II., soba 12, zaradi vpisa trgov-ca. Tudi novi prejemniki bolniških ali dru- gih dodatkov se morajo zglasitl istotam, kajti vsako spremembo smo dovoliti lo »Provod«. Trgovcu, ki bi oddai več odrez-kov kot je prodložil naročilnic, nli kakor ima prijavljenih dodatkov, na tako odrezke izdanega blaga ne hotno priznali in bo Sa kazunvan za nereduo poslovanje. i Oddaja naročilnic Prevodu Vsak trgovce naj sprejme od svojega potrošnika naročiluiee, jih spao po gospodinjstvih in napiše nn zunanjo stran itno in naslov glavarja družine. To svežnjo naj uredi po abecednem redu tako, kot jo sestavljen stalni seznam njegovih potrošnikov. Novi priglašene!, ki jih jo vpisal »Prevod«, naj se priključijo na konca Tako urejeno naročilnico je oddati najkasneje do 10. marca 1944 v papirnati vrečici, na katero naj napiSo število posameznih naročilnic, ki so v vrečici. j Ponovno opozarjamo one trgoveo, VI nam Se do danes niso javili stanja zalogo soli in vžignlio na dan 1. februarja 1944, da to storo čimprej, ker jim bo sicer dobava živil v bodočo ustavljona. Novi grobovi + Matevž Oblak. Umrl je 24. febr. Matevž Oblak, posestnik na Riglju, župnija Sv. Gregor. Sv. maša zadušnica bo "2. marca ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. ■J" Ivan Škerjauc. Za vedno je za-tisnil oči 68 letni upokojenec tobačne tovarne g. Ivan Škerjanc. Blagega rajnega bodo pokopali 1. marca ob pol treh popoldne iz kapelice sv. Jakoba na Zalali. Sveta maša zadušnica bo v sredo, 8. marca ob sedmih v ccrkvi sv. Cirila in Metoda. •f" Frančiška Prelognr. Po dolgem in hudeni trpljenju je v Zavodu za novo novotvorbe v Bogu zaspala posestnica na Mirni gospa Frančiška Prelogar, rojena Prijatelj. Rajnica leži na mrtvaškem odru splošne bolnice, pokopali pa jo bodo v četrtek ob enajstih dopoldne izpred pokopališke cerkve na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo 7. marca ob osmih v kapeli Vajenskega doma v Ljubljani. Naj rajnim sveti večna Luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje! Zgodovinski paberki 1. sušca 1792. leta je umrl drugi sin Marije Terezijo cesar Leopold II. Kot naslednik prosvetljenca Jožefa II., ki je, skušal s celo vrsto reform spremeniti habsburško monarhijo v enotno absolutistično urejeno nemško drŽavo, pa moral zaradi prevelikega odpora Madžarov in drugih narodov opustiti svoj načrt, je moral Leopold najprej pomiriti razburjene duhove. Ogrom je vrnil ustavo, potolažil Belgijo ter z nekaterimi manjšimi koncesijami pomiril tudi druge narode svoje obsežne države. V glavnem je obdržal reforme in ustanove svoje matere, ki so se nato z le malo spremembami ohranile do 1848. leta. V zunanji politiki se je sprijaznil s Prusi, s Turki pa sklenil mir v Svištovu. Po kratki, komaj dveletni vladi mu je sledil cesar Franc II., zadnji vladar rinisko-nemškc države in prvi avstrijski cesar. 1815. leta se je Napoleon, polom ko je potiboma zapustil otok Elbo, izkrcal v Canne.su v južni Franciji in po begu Bourlionea znova zavladal Francozom. Toda veliki Korz si je zastonj skušal pridobiti naklonjenost Francozov, zvesta mil je ostala le armada, ko pa je. bila tudi ta v bilki pri Water^x> premagana, ie bilo konec Napoleonove stodnevne vlade. Zaupajoč velikodušnosti Angležev se je predal v Roehe-fortu njihovemu admiralu, toda Britanci so svojega velikega nasprotnika vkrcali na ladio in ga odpeljali na samotni otok Sv. llelene v južnem Atlantiku, kjer je razmišljal o svoji burni preteklosti in narekoval spomine. Umrl jc 1831. leta, 19 let kasneje so prepeljali Francozi njegovo truplo v Pariz, kjer počiva v Invalidskem domu. 1871. leta so Nemci vkorakali v Pariz, potem ko so razbili francoske republikanske čete, ki so ponovno skušale prodreti do oblegane prestolnice. Mir v Frankfurtu je zaključil francosko-nemško vojno, ki jo je zaradi španskega nasledstva začel cesar Napoleon III. 1885. leta je umrl pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. Rodil se je v Kobaridu, obiskoval gimnazijo v Gorici, kjer jc močno vplival nanj Fran Leveč; posvetil sc jc pravnemu študiju, pa še v cvetu let kot odvetniški pripravnik umrl. Sprva jc po Stritarje- Oddajnlšks «kup4ns »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 1. marec: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes: 7.30 Poročila v slovenSčiui — 9 Toročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda t nemščini in slovenščini, nato koračnica — 13 Opoldanski koncert — 15.30 Poročila v nomSčInl ln slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra pod vodstvom Stenoviča — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu neknj — 17 Poročila v nemščini tn slovenščini, napoved sporeda — 17.15 Otroška ura, pravljico pripoveduje gdčnn Maša Slavčeva — 17.45 Komorna glasba — 19 Veselo napovo lzvnja vaška godba, so-dolujeta Petan Franc, orglice, Stanko Avgust, harmonika — 19.30 Poročila v slovenščini, na|>ovBd sporeda — 19.45 Zn Zimsko pomoč govori dr. Milko Kos. — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Iz opernega sveta, pojejo lIeyhalova, sopran, Čuden tenor, Fr. Lup-ša, bas, pri klavirju Marijan LipovSok — 21 Glasba lz zvočnih filmov — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Nekaj napevov za lahko noč. Za Zimsko pomoč Prosinio, da prijazno sprejmete raznašalce tombolskih karti Iz pisarnp odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Gospod Bitcnc Stanislav je daroval namesto cvetja na grob pok. Leopoldi-ue Cankar »Zimski pomoči« 200 tir. Stranka, ki je izgubila v sprejemni pisarni Zimske pomoči. Frančiškanska ulica, rokavice, jih dol« v pisarni Zimske pomoči, Gosposvetska ul. 2-1. Za informacije glede »Zimske pomoči« kličite 47-57! Prostori sZimskc pomoči« so na Gosposvclski cesti 211, (lesno. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16.580«! (---A SLOVENEC 2. marca 1944 9. ČETRTKOVA STRAN bo posvečena naŠBmia delavstvu in njegovi vztrajni borbi proti komunizmu vem in Gregorčičevem zgledu pisal lirske pesmi, pa prešel pozneje k pripovednim: baladam in romancam v narodnem slogu. Pod vplivom bojev na Balkanu zoper Turke so nastale balade, ki opevajo tragično borbo balkanske raje (Na bojišču. Stara mati, Rada). V starejšo zgodovino Jugoslovanov jc segel s svojo najlepšo balado Smrt carja Samuela. KULTURNI OBZORNIK Slovenska narodopisna razprava v madžarščini V časopisu Ethnographia v Budapc-šti (I. L1V, 1943, 2. zv.) je izšla v madžarščini razprava slovenskega etno-grafa prof. Vilka Novaka iz Murske Sobote pod naslovom »A sziiletcs ke-reszteles es a halalozas szokasai a muravideki szlovenoknak. kar bi ^sc reklo po naše: »Običaji, ki se nanašajo na rojstvo, krst in smrt pri Slovencih v Prekmurju«. Na devetih straneh opisuje pisatelj, znani narodopisec slovenskega Prckmurja, vse običaje in praznoverja, ki se nanašajo na rojstvo in na otroka sploh. Med temi je posebno važen običaj, ko se vrne. nevesta s cerkve, mora stopiti na jajce, ki ga ji mati vrže pod noge, da bi lahko in hitro rodila. Noseča žena nc sme pogledati v odprt grob, sicer ji otrok umre. V nadaljnjem razlaga pisatelj razne narodne izraze, ki se tičejo rojstva otrokovega, tako ime in vlogo rojenic, sojenic itd., ki določajo celotno usodo novorojenčkov. Prva določa življenjske okoliščine mladosti, druga zakona, tretja starosti. Drticra varianta je ta, da te sojenicc določajo, uli bo novorojenček vesel, brezskrben, ali žalosten v življenju. Novorojenčki se morajo dotakniti kakršnega koli železnega predmeta, da odstranijo od sebe čarovnice. Pred vrati postavijo zato dve železni metli, da bi otrok ostal zdrav. Botri igrajo v življenju novo-rojen&ka zelo važno vlogo. Pisatelj na-štova najbolj znana krstna imena pri prekmurskih Slovencih. Ko nesejo otroka h krstu, ubijejo na tleh jajce, nad njegovim obrazom drže kakšno pokrivalo, v zibelko položc valjar za rezance, v plenice pa rožen venec, pa tudi denar in pupir. Ko pa pridejo z novo-krščencem iz cerkve domov, polože krščenca na mizo, ali pa tudi pod njo. listi, ki so ostali doma, vprašajo: »Kaj sto nam prinesli?« Ti pa odgovore: s Krščeno dete«. — V prejšn jih časih jc bolra prinesla vsak dan jelo porodnici, dokler je ležala. Darila, ki jih dobi otrok od botrov pri krstu, se imenujejo »krizma«. V prvih tednih pridejo do veljave vse vrste, zagovorov in praznoverij, ki se tičejo rešitve otroku od nesreč. Prof. Novak opisuje na to tiste običaje, s katerimi se odganjajo bolezni. Tu in tam polože umirajočega na tla, da bi laže umrl. Vaščani prebede vso noč pri mrliču v molitvi in pesmi. Mrli- ča nesejo z nogami naprej iz hiše, da bi se duša ne vrnila več nazaj. Mrliča i ne smejo prenesti v drugo vas. Po pogrebu sc začne pogrebščina. Ta se imenuje v narečju vKerminat (earmina!), trobina, trbina. >še pred kratkim je bilo v navadi, da je vdova sprejela s petjem pogreb na pokopališču. Čc umre žena, joka mož več dni pred hišo in poje naricalke. Zu vse svete peko marsikje kolač z repo, pripravijo vodo v kozarcu ter jo puste čez noč na mizi, kajti duše se vračajo don^ov. Povsod navaja Novak ime"a in nazive I bolezni in drugih običajev pri rojstvu, smrti in pogrebu v domačem, slovenskem jeziku. Tako je razprava slovenskega narodopisen prof. Novaka, ki je izšla v znanem strokovnem madžarskem listu, lep dokaz, kako tudi v novih razmerah delajo naši znanstveniki ter raziskujejo osnove narodopisja svojega domačega kraja. Razprava je izšla tudi kot separat. « • e Za proslavo GO-letnicc rojstva pisatelja I. Preglja bo uprizorila Drama drama-j turško nekoliko prirejeno dramsko delo »Azazel« tudi v režiji Cirila Debela. Sledile bodo še telo uprizoritve: Mo-relo: >Donna Diana« (režija: prof. Šest), Sohonherr: »Zemlia« (režija: M. Skrbinšek in Schiller: iMaria SluarU (režija: C. Dcbevec). Hausbesitzern und Mietern zur Beachtung Es ist fcstgestcllt vvorden, dass dio Ilausbcsitzer die Vorschrift betreffs der Ubernachtung iu Privnthiiusern (SI. list 31, 1942) niclit benehten, besonders gilt dies fiir die Bestimmun-gen des Artikels 3, lnut dessen sie | auf eigene Kosten und Vernnt\vortung verpflichtet sind, ein Verzeichnis aller im Huitse n&chtigendeu Personen, naeli Wohnungen und Ilnusgcniein-schafteii getrennt, unzusehlugen. In vielen Fiillen gibt es vorgesehriobene Verzeichnisse ilberhaupt nichl, eine f;rosse Zahl deren ist aber mangel-laft. Dic Polizeidirektion macht die Betrcffenden aufmcrksam, dass sie binnen drei Tagen dio Sache in Ord-nung bringen, um Kolgen vorzubeu-gen. Nach Abiauf dieser Frisl werden Zuwiderhandelude riicksichtslos be-struft wcrden. Polizeidirektion. Hišnim lastnikom in najemnikom Ugotovilo sc je, da hiini lastniki no upoštevajo predpisa o prenočevanju v zasebnih hišah, SI. list kos 31 i/, lota 1942, predvsem pa ne določbe čl. 3, po kateri so dolžni ob svojih stroških in lastni odgovornosti nabiti seznam vseh v hiši prenočujočih oseb, ločeno po stanovanjih in domačih skupnostih. V mnogih primerih predpisanih seznamov sploh ni, veliko število pa je netočnin. Uprava policijo opozarja prizadete, da v treh dneh spravijo stvar v red, da ne bo posledic. Po tem roku bo kršitelje brezobzirno kaznovula. LTpravu policije. Bitte um Angaben AHe jene Personen, welche zuver-liissige Angaben iiber das Ableben Angehoriger der italienischen \Vohr-maeht (Offiziere, Unleroffi/.iere, Mann-schaft) nach dem 8. September 1943 maclien kiinnen, werden luiflichst ge-beten, dnvon dem italienischen Mili-tilrgeistlichen im Frnnzisknnerklostor (Marienplatz 4) miindlich odor sehrift-lich Mitteilung za maclien. Prošnja za podatke Vse osebe, ki imajo zanesljive podatke o smrti pripadnikov italijanske vojske (častnikov, podčastnikov in vojakov) po 8. septembru 1943 so vljudno naprošene, da jih sporočijo ustmeno ali pismeno italijanskemu vojnemu kurnlu v frančiškanskem samostanu (Marijin trg 4). Boni za živila »Socialne pomoči« vrhovnega komisarja Socialna pomoč Vrhovnega komisarja poziva vso podpironce, ki še niso dvigriili nakaznice (bona) za živila v Frančiškanski ul. 6, naj jo takoj dvignejo. Bone Socialne pomoči Vrhovnega komisarja jo dvigniti, vedno zadnji petek v mesecu. Dramsko gledališče Sreda, 1. marca, ob 16: »Namišljeni bolnik«. Red Sreda. Četrtek, !. marca, ob 16: »Namišljeni bolnik«. Red Četrtek. Jurčičeva proslnvn. V petek, 3. marcn, bo v Drnml kot proslava 100 letnico rojstva našega pisatelja Josipa Jurčiča uprizorjena dramatizacija njegovo povesti »Deseti brat«, ki jo jo napravil Pavel Golia. Pred predstavo bo govoril o pisatelju Jurčiču g. dramaturg Moder. Mollere »Namišljeni bolnik«. Igrali ho. do: Argnn, namišljeni bolnik — J. Kovič, Belina, njegova druga žena — Gabrijclči-čeva, Angelikn, hči Argnnn, Cleantovn ljubica — Verdonikovn. Bernld, Arganov brat — Sever, Clennt, Angclikln ljubimce — Ver-donik. Diafolrus, zdravnik — Peček, Tomnž Diafolrus, njegov sin, zaljubljen Angell-ko — Nnkorst, Purgon, Arganov zdrnvnik — Gorinšek. Fleurant, lekarnar — Raztrosen, Bonnefol. notar — Blaž, Totnetta, služkinja — Kraljeva. Luisonn, mlajšn hči Argann, sestra Angeliklno — Juvnnovn. Režiser J. Kovič, scenn po režiserjevem osnutku A. Oerlovičeva, kostumi J. Vilfanova. Operno gledališče Sreda. 1. marca, ob 16: »Prodana nevesta«. Izven. Cono od 36 lir navzdol. Cotrtek, 2. marea, ob 16: »La Boheme«. Iz- von. Ceno od 36 lir navzdol. V tekočem Icdnu bo po dal.!5om premoru zopet uprizorjena Puccinljova opera »Ln Bohemo«, ki nam bo prinesla zopet novo zanimivost. Valerijo IIeybnlovo v partiji Mimi in Mnnjo Mlejnikovo kot Musetto. Ostala zasedba običajna. Dirigent dr. D. Svara, režiser O. Dcbovec. Opozarjamo, da bo sprejem v operno baletno Solo v nedeljo, 5. marca, ob 10 v Operi. Sprejemni! bodo dečko in deklico od 10. do 14. leta. Pouk bo brezplačen. Plačevala so bo samo scmeslralna vpisnina po 50 lir. Otroci nnj prinesejo k sprejemu kopalno nli lnhke poletno obleko, telovadno copato in dijaške knjižice. Poizvedovanja v mlekarni prt gdč. Janežlč nn Poljanski cesti 3 se nahajajo 3 priporočena pismu iz Kran.:n, poslann od go. Ljudmilo Golob. Komur so tn pisma namenjena, naj jih, prosim, dvigne. Snevne novice Opozarjamo cenjene naročnike, da so danes priložene položnico in prosimo, da naročnino čim-preje poravnate! Mesečna reknlekclja ljubljanskih ge. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj uu prvi petek, 3. marca. Začotok točno ob 17. Prej prostovoljna adorncljska ura. Zbirališčo v lilšnl kapeliol. Konferenca odpudo zaradi postno pridigo provzvišenegn v stolnici. Vsi ljubljanski gg. duhovuiki vljudno vabljoui. — Vodstvo, Heknlekclja za gospoda < akademsko izobrazbo bo v sredo, 1. marca, ob 18 v Krl-ženskuh. Drugi dan ob 6.30 bo istotain skupna av. maša, Udeležito so to rckolekclju polnoštevllnol Bratovščina »v. Rešnjega Telesa bo lino. la svojo mesečno poboinost v četrtek, 2. marcn, r uršullnski cerkvi. Ob pol sedmih bo st. maša z blagoslovom za lite ln rajno člane bratovščine. Udeleženci dobo ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Za stare onemogle LJulilJnnčane v mestnem zavetišču v Jnpljevl ulici jo neimenovana gospa podarila 300 lir. Mestno županstvo Izrokn dobrotnlci najtoplejšo zalivnlo tudi v Imenu podplriinih. V privatni Goršctovl risarski šoli se bo 7. mesecem mnrcem uvedel pomožui predmet, in sicer nauk o plastični anatomiji človeškega telesa za udeležence obeli teču-jev A in B. Predaval bo g. prof. Mirko ftu-ble, akademski slikar, dvo uri lodeaskn, Guardlntjev Svet| krUev pot zn postni čns in za težko časo zopet v produjil Pisalne stroja boljše znamke, dobro ohranjene, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. EVEUK8T, Prešernova 44. Staršem dljakov-lnl In vlnoknSoIec?-lk priporočamo, da zaposlijo svojo hčere In si. nove In Jih prijavijo v nov strojepisni t»-čaj, ki prične 1„ i. In 3. marca. — Praktično znnnjo vsakomur vedno koristno. — Pouk dopoldno, popoldne nli zvečer po želji dijakov. — Vplsovanjo dnovno. — tlčninn r.morna. — Informacije, prospekto dnje: Trgovsko učlllšfe »ChrUtofov učni znvud«, Domobranska IS. l'člte se strojepisja, — Praktično tnnnjo koristno vsakomur sedaj Id * bodoče v zasebnem ali Javnem poklica Novi eno-, dvo-la trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 1., 3. In 3 marca. Moderna strojopisnlca, desetprstna učna metoda Vpisovanje dnev. no. Cčntna zmerna. — Pouk dopoldne, popoldne nl| ivečer po želji obiskovalcev. — Informneljo. prospekte daje: Trgovsko nel-llšče »ChrlKlofov učni zavod«, Domobranska IS. j Izšel je ^ Codex iuris canonici Zakonik cerkvenega prava Preredel in z novimi odloki priredil dr. A. Oda r. XXXII./ini4 slrani. Cena elegantno vezani knjigi •!'•(> lir. Do 10. marea lili znižana cena 220 lir. UUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI PRI D ŠKOFIJO S — MIKLOŠIČEVA CESTA S i V Ljubljani umrli od 18,—!4. februarju: jAntlogn Herman, 50 let, bolnik, Vldovdau-ska 9; Stupica Ivan, 69 let, šolski upravitelj v p.. Vodnikova 108; fttcfo Jožef, 70 let, tlskarniškl delavec, Japljova 2: 1'crko Jera roj. Žužek vd. Jaki, 80 let, vdova tovarniškega delavca, Japljeva 2: Vidmar Mnrlja roj. Lcndnro, 44 let, žena železni. Skega strojevodjo, Martina Krpana 5: Obcr-mnn Anton, 40 let, posestnik, Vldovdnnskn ccsta 9; Polak Josip. 44 let, brivski mojster, Vldovdnnskn 9: Scdtnk Amalija, 75 let, učiteljica v p.. Cesta Viktorja Einnnuela 2": Keržclj Alojzija roj. Lindlč, 67 let, po-scslnlcn. Krovska 3: dr. Zoro Janez, 68 let, vsouč. prof. v I'.. Potrnrkqvn 12; Ifnssl Ivan, 8.1 let, železniški uradnik v p., Blcifl-eUo. vn 4: Lumler Anton, 22 let, sin posestnika, Vidovilnnska 9; Ilrovatin Ana roj. Jugovar, 63 let, žena črkostnvca, Resljova 26; Oset Justi roj. Gaber, 63 let, restnvraterkn, Dro-nikovn 12; Dovžnn Ivan, 79 let, orožnlškl stražmojster v p., Hrenova 17; llratina -Ljudmila roj. Jnnežič, 47 let, žena okrajnega načelnika, Kočevje 94: Bratlnn Ljudmila, 11 let, hčerka okrajnega načelnika, Kočevje 94; Učnk Marija, 70 lot. Šivilja, Vidovdaaska 9; Brcgnnt Adolf, 30 let, steklarski vajcnec, Vidovdanska 9: Cankar Lcopoldlnn. 02 let, vdova policijskega detektiva, Postojnska 22; Cebulnr Karolina roj. Stipančič, 78 lot, vdova računskega nn-re - ;ka v p., Beethovnova 16; Znlokar Ana, 74 let, zasebnica, Mestni trg 9; Sluga Anton, 81 let, finančni sluga v p.. Tržaška 74; ftogatin Karolina roj. Homec, 71 let, vdova čevljarja, Jernnova 5; Plehan Ann, 57 let, znselinlen, Zaloknrjeva 4. — V ljubljanski bolnišnici umrli: KovnčiS Frančiška roj. Brinovoc, 54 let, žena posestnika. Mirna 9; Medja Frančiška, 65 let, šivilja, fituden. lovska 3; plrn Marija, 77 let. Šivilja, Stu-dentovska 2; Crepinko Terezija roj. Ileinri-eliar, 55 let, žena poilinšpektorja finančne kontrole, Smnrtinska 100; Teršelič, Alojzij, 52 let, mlinnrskl pomočnik, Sfreliška 33; Otonlčar Jnnez, 61 let, poscslnik, Borovnica pri Rnbl; Jnklč Štefanija, 19 let, žena železniškega delaven, Cestn nn Brdo 108; Sumi Ivan, 61 let, trgovec. Celovška; Inti-har Anton, 65 let, računski inšpektor v p., Bloiwolsova 15; Tarmnn Janez, 30 let, delavce, Gozd 10, Kranjska gora; Vodlšek Mv tllds, 48 let, dninnricn, Lokn pri Zidanem mostu; Tršnn Marija, 6 mesecev, hčerka krojača. Domobranska 13. I Po preteku 10 minut hišnim starešinam ni dovoljeno svobodno kretanje po ulicah. Nekaj prav zanimivih knjig bo še izšlo v Slovenčevi knjižnici. Skoda bo. če jih zamudite. Vsaka dobra kn iga. ki bi vam lahko nudila tečno hrano, in gre mimo vas neopa-žena. ie za vas izguba. Zato se naročite na Sioven-čevo knjižnico! Boli cenenega razvedrila pač ne morete najti kot je lepa in dobra knjiga. Za te čase šc prav posebej. Berite! Stran >SLOVENEC«, sreda, t. marca 1944. Stev. 49. Ne krvavi pwU naš slovenski tmzvd Tudi gospodarski napredek Evrope j-.'1 bil v tesni zvezi s sinovi sv. Benedikta. Opatije so bila vzorna posestva, ker so se narodi učili umnega kmetijstva. Le krepke organizacije redovnikov, ki so si postavili za življenjski cilj služiti Bogu in človeštvu z molitvijo in delom (ora et labora!), so zmogle tedaj velika krčenja gozdov in izsuševanja močvirij. Dokler se niso razvila mesta, so samostani posredovali tudi blago iz dežele v deželo. Vzdrževali so ceste, mostove in gostišča ob poteh, kjer so hodile trgovske karavane. Mesta so bila važna opora deželne hrambe. S kontribncijo, ki so jo pla-.fevala zemljiškemu pos|*idu skoraj vsa naša mesta, kjer je bil to izza 15. j sto. deželni knez, so polnila deželno j blagajno. 'j Za mestnimi obzidji, ki so bila za časa turških vpadov vedno zastražena po meščanih, stu bila obvarova- na pred poginom trgovski in obrtniški stan, pa tudi okoliški kmetje so pribežali za mestno obzidje. Dn so mesta zmogla stroške za vzdrževanje obzidja in jarkov, so smela pobirati od trgovskih karavan carino in na mostovih mostnino, od prodajalcev na mestnem sejmu »štnntnino«. Sejmi so bili zelo obiskani in so trajali tudi po ves teden. Vsako večje trgovanje na kmetih je bilo numreč prepovedano. Za časa turških vpadov pa je trgovina v naših krajih zelo trpela. Trgovske karavane, ki so potovale od morja v srednjo Evropo in nazaj, so v veliki meri opustilo pota preko tako zelo izpostavljenih naših dežel. Ker so mesta imela zaradi turških vpadov neprimerno več izdatkov, so skušala ta bremena prevaliti na trgovce in sejmarje; to je spet močno zavrlo trgovski promet. Tudi iz mest ie blagostanje izginjalo, in meščanska klop v naših deželnih stanovih se je vedno bolj otepala vojnih doklnd, ki t naj bi jih plačevala mesta v deželno , blagajno. i Kmečki stan v naših doželnili stanovih ni bil zusto|)un. Svobodniki, ki so plačevali davke naravnost deželnemu knjigovodji, so bili maloštevilni, ostalo ljudstvo pa je imelo z deželno upravo stik le preko zemljiških gospodov. Tem je v začetku le v blagu in storitvah poravnalo svoje obveznosti do javne uprave. Zemljiški gospodje pa so potem [»ločevali zase in za svoje podlo/nikc davke za po-I trebe deželne uprave, predvsem za vzdržvnnje reda in miru v deželi in obrambo navzven. Ko so se pričeli siloviti turški vpadi, pa dosedanja sredstva niso skoraj nič zakgla. Obramba naših dežel pred Turki. V Evropi tedaj ni bilo splošne vojaške obveznosti. Redno deželno vojsko so sestavljali plemiči. Ti so služili kot težko oboroženi konjeniki. Njiho-I va bojna oprava je bila zelo draga. Sami so morali skrbeti tudi za konja in vso oskrbo za časa vojske. Vitezi so imeli v spremstvu oprode, ki so jim pomagali nadeti oklep in nositi del orožja, kadar so bili na pohodu. Čim odličnejši in bogatejši je bil kak vitez, tem več spremstva je imel. Če je zmogel, je tudi spremstvu oskrbel konje, sicer so se bojevali peš. Tudi mesta, trgi in samostani so bili dolžni poslati v deželno vojsko ob potrebienem so bili tudi veleposestniki. Voi-določeuo število vojakov in skrbeti zaskn, na kotero so šli le od časa do njih vzdrževati je. V naših deželah ječasu, jim je bila skorajda zabava. Če poveljeval vojski deželni glavar, nudalj času ni bilo nobenega bojevunja Hrvatskem pa ban. ined velikaši, so se merili v vojaških Do turških vpadov so to malošte-spretnostih na turnirjih. Poškodb v vilne čete zadoščale, kajti tudi so-vojskah ni bilo posebno veliko, saj sedne dežele in velikaši niso premogli so bili bojevniki zavarovani z oklepi, številnejših. Ko pa so prišli Turki, so Viteška čast jo prepovedovala vsako je stvar obrnila. Proti tisočem boje-zahrbtnost. Na nekatere dnevo v ted-vitlh muslimanov nekaj sto viteške nu se je moralo lujevanje prekiniti, vojske ni moglo nič opraviti. DoslejS prihodom Turkov je bilo tega vite-so se deželne vojske zbirale le redko, škega vojskovanja konec. Stara de-Zemljiški gospodje so sicer vodili želnu vojska ni dosti pomenila. Dežel-upravo nnd svojimi podložniki, skrbe-ni stanovi so začeli iskati možnosti, li za zasledovanje tatov in razl>ojni-kako bi zavurovali deželo na kak nov kov ter opravljali nižje sodstvo. Ob-način. Lahkooboroženci deželne vojske. — Stiličar. mušketir ter častnika za oskrbo vojske ua konjih. Kaj je novega pri naših sosedih VI. sinfonični koncert | Na VI. letošnjem sinfoničnem kon- SCim/IiiM Clfn ,'auo/»g>mt ' sprejemali učence samo na podlagi po-' eertu ho osrednja točka sporeda Su-1 npoanje 91w , trdila omenjenega urada, iz katerega bo kova glasba k pravljični igri; Raduz Nabirka starin in odpadkov je lepo • razvidna uradno ugotovljena sposobnost j in Muhulena. Češki skladatelj Josip uspela. Lani je bila speljana na Štajer- učenca za poklic, kateremu se misli po- .Suk je pravi naslednik slavnega moj-skem razsežna šolska zbirka, pri kateri svetiti. Veljavnost določil te odredbo bo sira Dvoraka. Ze kot gojenec praškega je mladina nabirala vse mogoče neujio- sčasoma raztegnjena tudi na ostale hrvat- . konservatorija je kazal v Dvofakovi rabne odpadke iu stare predmete. Sol- s[{e j180 sluša-metov. S to zbirko je Štajerska pose- jev. Akademičark je 1030, inozemcev kala druge pokrajine kakor Tirolsko, pa <,§49 mC(j •• • — - — Koroško in Solnograško. Na Spodnjem štajerskem je šolska mladina nabrala vseh teh stvari skupno 125 in pol tone. Srebrna poroka. Zakonca Ana in Rihurd Seiiii sta v Zidanem mostu ob-liajala te dni srebrno poroko, ob kateri sta sprejela mnogo čestitk. .Vesreče. Dvanajstletni učenec Leo Bolgari. šoli velik skladateljski talent. Bil pa jc tudi pomemben violinist in kot tak se je udejstvovul v slavnem češkem kvartetu od njegove ustanovitve leta 180J dalje. Suk je postal I. 1901 član Češke akademije in od leta 1923 dalje njimi so najštevilnejši , je poučeval na mojstrski šoli praške- | I ga konservatorija kompozicijo do pre- Vsakdanja Ljubljana do kromstovfli zapiskih 29. februar in godovniki ...____________^ Za nekatere prav redke Ljubljanča- pold Lindner iz. Rogaške Slatine se je nc je bil letošnji zadnji februarski dan. rane smrti I. 1935. Za časa svojega študija in tudi pozneje je veljal kot Dvo-iakov najljubši in najvidnejši učenec, s slavnim mojstrom pa ga je vezala tudi najprisrčnejša sorodstvena vez, saj je bila edina Dvofakova hči Otilija oboževana, a žal prerano umrla Sokova žena. — Poleg Sukove pravljične glasbe, Roduz in Mahuleua, o kateri bomo spregovorili neka j besed šc jutri, se bosta še izvajali Mozartova Jujii-trova sinfonija in Wagner.jeva predigra k operi »Večni mornar«. Predpro-deja vstopnic se bo začela danes v Knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v ponedeljek, dne 6. marca s točnim pričetkom ob 17.30 v veliki unionski dvorani. obesil na tovorni avto, kar mladi po- j mrek 29. februarja, kaj imeniten in vabiti tako radi delajo, čeprav je strogo ;,,„ (|nn -ji, zelo redki Ljubljančani, so kupila velik zemljiški kompleks za okoli 1.000.000 din. Nameravala je tam zidati delavske hišice. Kakor je pričakovati. bo na tem nekdanjem vojaškem vežbališčn v normalnih časih po vojni prepoveda r.o in od * sile nevarno. Mislil j^li na ta* dan svoj poseben praznik, »fftlSvsth in'^mSkT hSS"' ' je pač, da bo avto zapeljal naprej V k, so ga sedanjim težavam ,„ stiskam ^J^*^ S vojno so ojaške i Ijub-v vseh iri igri "žiomii levo nogo. - Devetletni „j dan'vsako" četrto leto. Tiho, a zado- ^'ijfc®j (ari, sin šoferja Pukla iz Maribora, pa voljno je praznoval svoj rojstni dan ^ZjS 10 °Peke'- lmpd drl,Plral tudl ST,°J ,ia,S T P"H* ljala za velike vojaške parade. 4 tem su je hudo opekel. u^mrtni padec iz ommbma. Dvanajst- ljubljeni gostilničar Plankar, ki je pred ,rcmljise„ se je - rnzvijalo tudi svojc. letna hčerka 1........__1.-. Gvpmvnn vnmn i r» «f» nnl-.i i Int nn vnini J . J • ,J žefina Puks, nesrečno padla hurni° prepcljaH v' boliiišniro," kjer jc pose"bno ob nedeljah dobro obiskovana "f je lahko privoščil te dobrote, druga- kmulu nato umrla. I zaradi dobre kuhinje in poštene pija- fc Jjc - če. Gosp. Plankar, ki nosi že nnd osem J_ n„,/,gl,/) i križev, je oni Ljubljančan, ki je hodil • MirvuBMS j v mladih letih šc v normalko v šolo. Komunisti pošiljajo r smrt Slovence Normalkn jc bila v nizkem poslopju, ki tudi v Bosni. Po poročilih iz Zagreba je je vezalo nekdan jo Mahrovo hiso s sta-vodstvo komunističnih oddelkov v Bosni rim, ob potresu leta 1895 močno poško- je tiho ždcl. Komunističnemu bogatašu Je bila zaplenjena hiša V »Službenem listiu od 23. februar ( ja beremo, da jc bila odrejena zaplein- zahtevalo od slovenskih komunističnih dovanim gimnazijskim poslopjem na ba vse premične in nepremične imovi-skupin da morajo poslati več svojih edi- Vodnikovem trgu. V tem poslopju se nP< lastne uporniku Jošku Povhu, to-n1c v borbo v posamezne bosanske kraje. ! jc nahajala pred prilično KM) leti glav- varna r ju v Novem mestu. Ljubljanska "L KINO »MATICA« " " Razočarana ljubezen najde ateho ▼ visokem poklicu igralske ometoosti »Gabrijela Dambrone Film lepote lo irtvovunj« . . . V plavili vlogi: Gustl Hnbcr. Evrald Balser, Eapen Klopfei PREDSTAVE ob delavnikih: IS In 17.501 27-50 TEU KINO »SLOGA« Podaljšano drogi teden! Najsenzncionnlnejši film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Ileinricha George. »Usoda« lz trafrifni-irs Jivljeoja holfrarslcefra loieia Mcluika in njegovih otrok. — Sodelujejo: Gisola Uhlcn, \Verner Ibnz, Oskar Sima, Christian Kavssler, dunajska filharmonija. Režija: Geza v. Bolvarv. PREDSTAVE ob delavnikih ob IS In 17: m KINO »UNION« 22-21 liisli morala že vsa razrahljana in vedno ži povedati mnogo zanimivosti. { u|jcc, spadajoče pod vl5ž. štev. 70 kat. boli upada ler se prisilni mobiliziranci /adnji februar je bil v vremenskem občina Ljubljana-mesto, za 1,150.000 lir. skušajo reševati z begom, jih slovensko i pogledu prav deževen m grd. Ze zgodaj y tej hiši je bila prvotno nastanjena komunistično vodstvo pošilja v Bosno zjutraj, kakor tudi prejšnji dan, jc Ljubljanska kreditna;'banka vse do leta močno zastražene. Komunistični poveljni- močno deževalo. Hudi naliu so bili po vojni, ko si jc banka sezidala svojo ii pa nato Slovence pošiljajo na najbolj P™ti zapadli posebno oko b I ohovega sedanjo palačo. Nevarna mesta ter v vU. Tako so ^ m Vrhnike L, «bl|«.« Ijmoc- -- Izredno napeta kriminalna drama »5000 mark nagrade« Zasonetni poSnr v tovnrni za nilrocelulozo. Kdo je po/igalce in morilec nofnega čuvaju? Oliv llolzmann llilde Sesjnk. Martin Urtel, 1'aul Ualilke, Oskar Sinia. H PREDSTAVE ob delavnikih! 15.58 In 17.581 MALI OGLASi VAJENCA sprejme tvrdka L. M. Lcker sinova, klepar-stvo in vodovodne in-štulaoije, Slomškova ul. Si. 4. (v VAJENCA IN VAJKNKO sprejme frizerski sa-lou Slavica, Miklošičeva cesta 6. SPREJMEM pošteno in pripravno gospodinjsko pomočnico v starosti od 20— 30 let. 7u službo na Gorenjskem. . Nastop tr.koj. Plača in hrana dobra. Potovanje preskrbljeno. Več sc izve: Viktor Emanucla (prej Bleiweisova) It. pritličje, levo, vsak dan od 10 do 11. HLAPCA kmečkega, pridnega -poštenega in zvestega, sprejmem. Plača po dogovoru, unstop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1695. POŠTENO DEKLE začetnico kot gospo« diujsko pomočnico takoj sprejmem v stalno službo. Naslov v upravi >Slovcnca< pod ?t. 1688. SLUŽKINJO vajeno kulte in bitnih del, sprejmem takoj. Plnča dobra. Sv. Petra eestu 67. MUF izgubljen na tramvaju od Viča do Ambroževega trga, naj sc odda proti odškodnini v upravi »Slovenca«. OKROGLO ŽELEZO 20 mm, ca. 1500 kg, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izredna prilika« 1690. PRODAM KNJIGE dobro oliranjene, za 3. in 4. razred gimnazije. Naslov v upr. »SI.« pod št. 1694. niso 4tirtstanovaoj»ko, pri dolenjskem kolodvoru takoj ugodno prodam, lon ko. Kapiteljska \ PES f , št. R57, »Luinpi«, mlad rjavodlak so je zatekel. Najditelj, odn. kdor sporoči, kje se pes nahaja, prejme visoko nagrado. — M. Pot ein, \\'olfova nI. "i. PAPAGAJčEK svetlomoder »Pači« je ušel. Oddati ga proti dobri nagradi: Gre. gorčičevn 17(a)I ali Vegova 6 pritličje, levo, Trebar. PRAZNO SOBO veliko, iščem v Trnovem ali pod Rožnikom. Ponudbe na u-pravo »Slovenca« pod »Takoj v najcin« št. 1696. TRANSMISIJO za iago venecijauko, kupim. Ponudbe na: Mcriak Anton, Rovte. TRICIKELJ dobro ohranjen, prodam. Pouudbe na upr. »Slov.« pod »Zelo u-godno« št. 1691. KUPIMO malo posestvo, oziroma hišico z malo zemljiščem ali vrtom, zunaj bloka, v smeri Vrhnike. Ponudbe na upravo »SlovenccT*' JffiiS »Boscn kupec« 169 J. ZAMASKE stare, neuporabne. In vsakovrstne pluiovi-noste odpa