★ K3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Stev. 304 (1992) Poštnina plačana v gotovini V *•! Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 25. decembra 1951 DANAŠNJA BOŽIČNA ŠTEVILKA OBSEGA 8 STRANI. PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA* V ČETRTEK 27. T. M. NASA NOVOLETNA ŠTEVILKA PA BO OBSEGALA 12 STRANI PESTRE VSEBINE. Cena 25 lir LIBIJA POSTALA NEODVISNA in zaprosila za sprejem v OZN C*ovor kralja Senussija - l*reol-ni naša srca. Svodobni narodi po svetu so kljub težavam čvrsto strnili svoje vrste za veliko nalogo, ini sicer ne samo za svojo obrambo, ne samo za to, da rmagajo, če bi prišlo do krvave vojne, marveč, zato, da ustvarijo resničen mir, Ce pogiedama na korejsko bojišče, vidimo, da se tam bije bitka, kateri ni primere v Zgodovini. Tam se oborožene sile ZN ne borijo za osvajanje o-zemlja, niti za vojni plen. ali za to, da bi vladale podjarmlje. nim narodom. Na Koreji dokazujejo svobodni narodi z dej.a-nji, da so ljudje svobodna bitja, in da morajo ostati svobodna, da je ireba prenehati z napadi, da morajo tudi države, spoštovati zakon. hoto zniZanle cen u HUJ Cene industrijskega blaga so bile za čas do novega ieta zniža ne za 10 odstotkov * Dr. Bakarič o nedovoljenem vmešavanju papeške nunciature v notranje zadeve - Potres v Sarajevu BEOGRAD, 24. — Za čas od danes do novega leta so bile cene industrijskega blaga v Jugoslaviji ponovno znižane za 10 odstotkov. To je peto znižanje cen industrijskih proizvodov v dobi dveh mesecev. V tem času bo jugoslovansko prebivalstvo lahko kupovaio tekstilno biago za 35 odstotkov ceneje kot 20. oktobra, kovi*. Ko orodje za 30 odstotkov cent,:, radijske sprejemnike za 35 odstotkov ceneje m razne gospodinjske potrebščine za 20 do 25 odstotkov ceneje; Znižanje cen ne velja za maščobe, kruh, moko, meso, tobak, vžigalice, sol in gorivo. Današnja ((Politika* objavlja intervju s predsednikom vlade LR Hrvatske dr. Vladimirjem Bakaričem. Na vprašanje o odnosih med državo in katoliško cerkvijo je dr. Bakarič opozoril na to, da papeška nunciatu-ra v Beogradu deluje preko okvira diplomatskih funkcij in se vmešava v notranje zadeve države. Preko nunciature drži Vatikan jugoslovansko duhovščino pod strogim nadzorstvom. Poleg tega se Vatikan upira, da bi na škofovska mesta ime- novali duhovnike, ki bi bili pripravljen sodelovat z ljudsko oblastjo, in da nasprotno imenuje ljudi, ki nikoli niso izrazili niti najmanjše želje, da bi živeli v dobrih odnosih z državo. Vse to dokazuje, poudarja Bakarič, da bodo bodoči odnosi med cerkvijo in državo odvisni izključno od vatikanskega stališča. Včeraj ponoči s0 v Sarajevu registrirali močnejši potres. Sunek je trajal eno minuto. Nekaj škode je po stavbah. Človeških žrtev ni bilo. LONDON, 24. — Angleška vlada ne bo izvedla nekaterih omejitev v uvozu živil, ki jih je napovedala pred nekaj tedni. List ((Financial Times« pravi, da vlada, ne bi hotela ustvarjati težav, kt bi jin te omejitve povzročile proizvajalcem v nekaterih deželah članicah OEEC. Anglija bo spet začela kupovati v Italjji paradižnike, orehe, jabolka jn hruške, za kar bi v prvem polletju prihodnjega leta porabila 5 milijonov funtov šterlingov. & tečna in ue&ele Božične pica ni ka u,'Hun itiofitn ho-hudmlionu naloe-nikom in čitateljein uoSči »PRIMORSKI DNEVNIK" PRORAČUNSKA DERATA V FRANCIJI 1 LETALSKA NESREČA V IRANU obnavlja spor med vlado in parlamentom Finančni minister zahteva nove davke - Spor v parlamentu o tem, ali naj se proračun krije z novimi davki ali s posojilom - Vprašanje vojaških izdatkov * Pospešeno delo parlamenta Sayed Mohamed. Idriss El Senussi, libijski kralj, v družbi ministrskega predsednika začasne vlade Mahrmuda Bey Muntassera (na niegovi desni) in veliki kadi v Tripolisu (na levi). (Foto OZN)* Pnsi/clni/nnjn v T/Vashingtomi zaradi nbsiidbe v Budimpešti i naj vlada ZDA plača globo, ki jo je madžarsko vojaško sodišče naložilo irim letalcem ?-Predlogi za pobiranje prispevkov med prebivalstvom Ali i štirim WASHINGTON, 24. — Po obsodbi štirih ameriškihr letalcev V Budimpešti se je v ZDA pojavilo vprašanje, ali je treba plačati globo, ki jo je madžarsko sedišče naložilo letalcem, ali ne. Zunanje ministrstvo je izjavilo, da ni pričakovati nobene odločitve, dokler ne bo prišlo uradno poročilo od ameriškega poslaništva v Budimpešti. Obsodbo so z zadovoljstvom sprejele samo družine letalcev, ki so se bale mnogo strožje kazni po analogiji z zadnjimi Procesi proti am?riškim državljanom v deželah sovjetskega bloka. Ko pa je prešla zaskrbljenost, so tudi nekatere prizadete družine izrazile pomisleke, ki jih sicer goji zunanje ministrstvo. Plačilo globe bi namreč že utegnilo pomeniti priznanje krivde, obenem pa bi. kot pravijo v Washingtonu, • «dalo še več Poguma« sovjetskemu bloku za Podobna dejanja na škodo Anierikancev. ki so v njihovih rokah. Povsod poudarjajo, da so letalci zgrešili smer in da so Jih k pristanku na Madžarskem Prisilili sovjetski lovci. Portlandski list «Oregonian» Predlaga zanimivo rešitev: globe se naj plačajo z javnimi prispevki. Ta način, pravi list, bi c>tnogočil osvoboditev letalcev, b; pa kompromitiral vlade, Jjl tako ne bi bila v nevarnosti, J*6 bi njeno gesto kdo tolmačil priznanje. Izvedelo se je, da je zunanje ‘Ministrstvo preklicali} božične dopuste in ^klicalo konferenco skupine visokih funkcionarjev, ki naj preučijo vprašanje, ali morajo ZDA plačati Madžarski skupno vsoto štirih glob, ki znaša 120.000 dolarjev. Zaenkrat pa je zunanje ministrstvo zelo rezervirano glede svoje odločitve. Nekateri predvidevajo možnost, da bi vlada vendarle plačala, obenem pa poslala energično noto madžarski vladi in jo obdolžila ((mednarodnega izsiljevanja« in povratka k ((nečloveškim sistemom berberskih piratov, ki so ugrabljali tuje državljane, da bi dobili odkup, ninoii. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi ZDA iz načelnih razlogov odklenile pl-čilo globe in zahtevale takojšnjo izpustitev letalcev. Predsednik Trumam je pred svojim odhodom v domače mesto Indipcndence na vprašanje novinarjem, ali predvideya kakšno akcijo za osvoboditev ameriških letalcev, odgovoril preprosto; «Ne». Proces je bil včeraj. Gre za znano zadevo štirih letalcev, ki So na poletu jz Monakovega v Beograd zgrešili pot in so bili nad Romunijo prisiljeni k pristanku. Po preiskavi so sovjetske oblasti izročili letali in letalce madžarskim oblastem. Obtožili so jih nato diverzantske in vohunske delavnosti, ker so našli na letalu zemljevide, precizne instrumente, padcla radijsko oddajno postajo in 20 odej. Madžarsko poročilo o prccesu pravi, da so letalci ((priznali, da so leteli podnevi, v ugodnih vremenskih pogojih, z navigacijskimi instrumenti v redu in v stalnem stiku z vojaiko radijsko postajo v Frankfurtu«. Baje pa «niso navedli zadostne razlage za zemljevide, za odvisna padala ;n ostali material na letalu«. Končno pravi poročilo, da so štirje obsojenci ((priznali pravičnost obsodbe«. Vsak je bil obsojen na globo 360.000 madžarskih forintov (približno 3P.000 dolarjev). Ce globa ne bo plačana, bodo morali sedeti tri mesece. Obsojeni so bili zaradi ((kršitve madžarske meje». Letalo je bilo zaplenjeno, prav tako tudi oprema, ki je bila na njem. Ameriški poslanik v Budimpešti je izjavil, da je 0 procesu izvedel od novinarjev, ko je bilo vse že končano. Funkcionarji ameriškega poslaništva so danes poskušali izvedeti od madžarskega zunanjega ministrstva, kdo bi naj po njihovem plačal globo. Poslaništvo doslej še ni bilo uradno obve-ščep0 o sodbi. Madžarski listi so objavili golo poročilo o sodbi, brez vsakega komentarja. ZDA so poslale sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto, y kateri zahtevajo, naj Kremelj vpliva na madžarsko vlado za izpustitev štirih; letalcev, Ameriški odpravnik poslov je Cum-mings tudi ustno poudaril sovjetskemu pomočniku zunanjega ministra Zorinu, da je za ZDA zadeva zelo resna. Obenem je bila izročena četrta protestna nota madžaiskemu zunanjemu ministrstvu. PARIZ, 24. — Vprašanje novega državnega proračuna obvladuje vso francosko politično pozornico. 2e vladi se je le Po dolgih in, viharnih debatah posrečilo sporazumeti se o predlogih, ki jih je izdelal finančni minister Rene Mayer. Gre za to, kako spraviti državni proračun v ravnotežje. Ma-yer meni, da jP treba poseči po novih davkih, vendar je moral že na sejah vlade nekoliko popustiti pred opozicijo nekaterih ministrov, ki se tipirap prehudemu davčnemu vijaku,' Težave, ki jih je moral proračun premagati že' v vladi sami, dajejo slutiti boj, ki se bo razvnel v parlamentu. Povrh vsega je le šp tnalo časa na razpolago za glasovanje o proračunu. ki bi m,oral biti po stari tradiciji do Silvestrovega večera pod streho. To se sicer že lepi čas nie dogaja več, vendar pa tudi take .zamude v sprejemu proračuna v Francij; še ooigo niso tako velike kot na pr. v_ Italiji, kjer je bil letos piroracun za linančno leto, ki je začelo 1. julija, odobren' šele P-roti koncu oktobra. V Franciji gredo celo take daleč, da goljufajo koledar Nekoč, v času Tretje republike, so 31. decembra celo ustavili veliko uro v palač; parlameirta; stala je, dokler proračun n; bil sprej^et in tako je vsaj nekaj kazalo na to. da je bila dolžnost opravljena še pred novim letom. V Četrti republiki se o-mejijo na _1i>, da v parlamentu ne razdelijo novih koledarjev dokler proračun ni sprejet: dokler traja proračunska debata, kažejo vsi koledarji še 31 december. Vendar ta goljufija ne sme trajati dolgo. Stara tradicija spet pravi, da sp mor3 novo zasedanje parlamenta začeti drugi torek po novem letu, letos torej 8. januarja. Novo zasedanje sip mora začeti s čistimi računi; če pa res ni m^g-oče končati prdr,aeunske debate^ se zatečejo k ((proračunskim, dvanajstinam« za vsak mesec posebej. Toda tudi to bi smelo veljati samo en mesec. Začetek velike parlamentarne bitke je spor med' vlado in parlamentarno finančno komisijo o novih davkih. Komisija ie odbila povečanje davkov ki jih je predlagal Renč Mayer. Sicer pa je finančni minister verjetno zahteval neka, več, kot računa, da to dosegel, pač v predvidevanju, da pred parlamentom ne bo šlo vse gladko. Poleg že veljavnega povišanja davka na bencin in cen za tobačne izfelkP je Mayer zahteval povišanje davkov za 200 milijard frankov. Na vladni seji je že moral popustiti za 40 milijard frankov, tako da znaša trenutna številka 160 milijard. Vsi davki — razen nekaterih maloštevilnih izjem — naj bi ?e povišali za 10 odstotkov. Najvažnejša sprememba, ki jo je vladla priborila v boju z Maye-rom. se tiče dohodninskega davka. Mayer je predlagal, na; se omili progresivno stopnjevanje obdavčitve, kar bi pomenilo o-lajšanje bremena dohodninskega davka za 57 milijard'. Obenem Pa je predlagal uvedbo dodatnega dohodninskega davka. ki bi znašal od 4 do 12 odstotkov. S tem predlogom ni prodrl, za to pa so bile omi.lje-nje davčne stc.cn.jp spet povečane za 10 odstotkov. Nekaj dobička bodo imele od tena družine & številnimi otroki. Obenem je bila povečana najniž-ja ineja obdavčljivega dohodka. s čimer so bili razbremenjeni najnižji dohodki 'Jekaj sprememb bilo tudi tiri davkih na dediščine, povečan pa je bil davek na vivseke dobičke za družbp in za industrijska in trgovska podjetja. Odklonitev novih davčnih načrtov v finančni komisiji parlamenta je povzročila govorice o odstopu finančnega nvnistra Vendar te govorice v Burbonski palači rie jemljejo preveč resno v Franciji je že navada, da ge vsako leto ob tem času, pred _kcnčni>n glasovanjem o proračunu, razvnamejo nasprotja med vlado in parlEmeritom in da pride 3$vh>\ Fnanoni rr.i-nister pa noče dati več kot 660 milijard. Kot posredovalec se je pojavil predsednik vlade Rene Pleven iru za prva dva meseca prihodnjega leta dodelil dvanajstine na osnovi letnih 780 milijard. Nekateri^ člani finančne komisije trdijo, dia to ni nobena rešitev, temveč enostaven odlok križev in težav do atlantske konference, ki se bo začela 7. februarja v Lizboni na kateri bedo morali dokončno določiti oboroževalne načrt*, in kjer br/ obenem! tudi sporočena vsota ameriške pomoči. Vendar bo v neposredni bodočnost i ta rešitev pomagala pridobiti na času in omogočila spTeiem finančnega zakona v parlamentu. Pojavlja sV še ena težava v obliki različnih mnenj o struk. tur; proračuna. Socialisti in MRP, _ ki so predstavljali v preišnjem parlamentu glavno večino, so se zavzemali za široke načrt“ investicij za obnovo železniškega omrežja, za e-lektrifikacijo, za novo opremo za premogovrjike itd. Odobrili so i’udi nove načrte o davkih. Neodvisni in radikali, ki so se v novem parlamentu okrenali, pa so mnenja, da. nai bi načrte za investicij^ in oborožitev krili s posojilom. Gre torej _ za. doktrinarni spor med socialisti in MRP na eni strani in skupinami, ki so vezane na liberalizem, na drugi strani. Prvi bi radi, da bi bil; davki glavni vir proračunskega kritia, drugi pa nasprotujejo davčnemu vijaku in menijo, da bi vlada, morala ustvariti ugodno ozraičie za politiko ooeojil. Ta spor v doktrin; se bo brezdvomno prilagodil značaji’ republiškega sveta. Vi se po vzorcu starega senata rad šte-ip za «zbomico. ki premišljuje«, toda v narodnj skunščini, kjer bo padla zadnia odločitev, bo načelni spor gotovo ostal v ozadiu. v osroredje pa bodo stopili kompromisi in transakcije namesto kategoričnega izbiranja med eno ali drugo riačelno tendieoco. Medtem se ie vladi posrečilo ugodno končati tromesečno borbo o oremičn; lestvic; za mezde Republiški svet je zavrnil za&cneki načrt o fiivtoma-1’ični reviziji mezd v sorazmerju z oscilaeijam; živSie^jskih stroškov, ki °a je soreiela narodna skupščina s kotr."n>«iič-no - socialistično - deoolistično večino. Prvotni nečrt ie bil zamenjan z novim, ki sicer nred-videva načelo prilagodlijvih mezd, ki ra _m'eni'-ča vladi potrebne odločitve. Ker je narodna skupščina zanos lena s proračunom, bo veri=tno našla šele nekje jaw’®ria čas za debato o m“zdni do. ltiki. SocMJsfi so zavzeli taktik-' čakanja in računa i o s tem, da bo rastoča inflacija nlrreoilT nii>iov„ argumente.'Po uradih statistikah so se mezdni stroški samo v novembru p'-večel; zr ° 4 Po enodnevni odgoditvi pariške konference o evropski vojski BONN, 24. — Ker bila konferenca šestih zunanjih ministrov o evropski vojsk; odgo-dena za en d<_n, kancler Adenauer, ki je obenem tudi za-hodnnnemški zunanji minister, ne bo < dpotoval v Pariz z letalom 27. decembra dopoldne, kot je bilo prvotno prevideno, temveč šele istega dne zvečer z vlakom. 2e 27. decembra pa so bodo sestali finančni strokovnjaki I-talije. Francije, Nemčije in dežel Beneluxa in začeli s predhodnimi razgovori, ki naj pripravijo konferenco šestih. Na dnevnem redu konference so gospodarska vprašanja v zv^zi s Pievenovim načrtom in pa politična struktura evropske vojske. V dobro obveščenih krogih trdijo, da bodo vodilni organi evropske vojske evropska skupščina in obrambni svet. ki bo sestavljen iz obrambnih ministrov držav članic. Postavili bodo tudi komisarja za obrambo Zahodne Evrope, ki bo načeloval izvršni oblasti. Njegova pooblastila bodo morali določiti na pariški konferenci. Predvsem bodo morali skleniti, alj bodo odločitve obrambnega komisarja vezane na odobritev sveta ministrov ali ne. Države B_eneluxa se zavzemajo za čim ožja pooblastila’ komisarja za obrambo. O nemškem finančnem sodelovanju v evropski vojski je zahodnonemšk; zvezni finančni minister izjavil, da ne more biti govora o tem, da b; zvezna republika povišala davke za kritje stroškov svojega sodelovanja v evropski vojski. Edini način za povečanje davčnih dohodkov — je poudaril finančni minister — je poostritev finančnih zakonov in pa pospeševanje gospodarskega razvoja. Pred ustanovitvijo japonskega vojnega ministrstva? TOKIO. 24. — Kot poročajo japonski časopisi, bo v japonski vladi ustanovljeno obrambno ministrstvo, ki se bo delilo v 1 x■ oddelke fzr. vojsko, za mornarico in za tehnične službe). Organizacija ministrstva bi bila končana najkasneje v dveh letih. Minister ne bi bil vojak, temveč civHist. Po teh vesteh bi japonska vojska štel& 15 diviaij, mornarica pa bi obsegala skupno 300.000 ton, medtem ko bi imelo letalstvo 20Q0 aparatov. Letni vojaški preračun bi znašal 500 milijonov dolarjev. Časopisi dodajajo, da ie ministrski predsednik Jošida zdaj ugodneje razpoložen glede revizije ustave, ki bi omogočila omejeno oborožitev Japonske. Civilist na mestu vojnega ministra bi nai pomiril zaskrbljenost številnih Japoncev, ki se bojijo, da bi prisotnost starih Med žrtvami so tudi ameriški odposlanci, ki so bili namenjeni v Teheran, da bi pomagali pri izvajanju Trumanove četrte točke v Iranu Po uradn h vesteh znaša število mrtvili 119. WEST FRANKFORT (Illinois), 24. •— Ravnatelj rudnika, . kier se je te dni dogodila eks-vojakov v vladi mogla vpliva- plozija in pokopala več rudar-ti na preporod militarizma. jev. je novinarjem izjavil, da je v rudniku pokopanih še pet rudarjev. toda, gotovo ni nobeden od njih več živ. Potemtakem. jp po uradnih vesteh šte- vilo mrtvih .119. Nesreča v tem rudniku ie druga pQ obsežnosti v ^ Združenih državah. Leta 1909 je v rudniku Cherry zgubile življehje 259 rudarjev. Te-dlaj so 7 rudarjev našli živih osem; dni po nesreči. Ko so zgubili že vse upanje* da bodo našli še kakega rudarja pri življenju, so danes, 58 ur po eksploziji, našli na dnu rudnika 40-letnegai rudarja še pri življenju, in ga odpeljali v bolnišnico. Do sedav so iz rovov potegnili 32 trupel. Domnevajo. da je večina žrtev umrla po dolgenu umiranju le malo časa. predeh, so do njih prišle reševalne1 skupine.. Danes je skupina visokih o sebnesti rudarske industrij« skupno s predsedoikiun sindikata rudarjev Johnom Lewi-somi obiskala rudnik in sofco* kjer so trupla, mrtvih rudarjev. Levvis ie cb tej priliki o. stro kritiziral tiste v kongresu, ki so glasovali proti načrtu zakona, o varnosti v rudnikih. Ta zakon je bil pred kratkim v senatu zavrnjen, Lewis ra ga je zagovarjaj ji izvodil veliko propagando, da bi dosegel izglasovanje zakona, na, podlagi katerega bi zvezni inšpektorji imel; oblast, da lahko žanre j o druga največja v zgodovini j ^a^e^nterem TEHERAN, 24. — Neko letalo egiptovske letalske družbe s 15 potniki in l>tt članj posadke se je danes zrušilo v nekun goratem predelu v bližini iranske prestolnice. Vsi potniki jn člani posadke so zgubili življenje. Iz Teherana so pod vodstvom ameriškega poslanika v Iranu odšlp reševalne skupine na kraj nesreče. Mtd mrtvimi so tudi ameriške' vladne osebnosti, funkcionarji dodeljeni izvajanju četrte točkP Trumanovega programa, ki so bili namenjeni y Teheran za pomoč Iranu. Letalo je pripadalo egiptovski liniji M.I.S.R. Na podlagi prvih ugotovitev se zdi d--< Sr je letalec pcmotil in zamenjal neko malo- vap za letališče, kamor je bil namenjeni. Nad to vasico je letalo v roegl; krožilo er:o uro, preden se i*. odločilo na oovraC« k v Bagdad. Pri tern je letalo zadelo v nek,; griček in nato v nekega drugega ter ^ končno zrušilo v plamenih na tla. Ko je ministrski predsednik Mosadek zvedel za to nesrečo se’ je razjokal. Rudnika nesreča v ZDA DAMASK, 24 — Iran je prizna] novo sirijsko vlado. POGAJANJA ZA PREMIRJE NA KOREJI SEVERNI ZAVRNILI PREDLOG glede bolnih in ranjenih ujetnihov 0 dklanjajo tudi dovoljenje, da bi predstavniki Mednarodnega rdečega križa obiskali severnokorejska ujetniška taborišča - Nobenega napredka pri včerajšnjih pogajanjih PAN M(JN JOM, 24. — Pod-0Q'bor za tretjo točko dnevnega reda se je sestal danes zjutraj in popoldne; nadaljevanje dela se je odložilo na jutri zjutraj. Zjutraj so Kitajci in Severnokorejci stavili nov pismen predlog glede graditve letališč, zamenjavo čet in nadomestitve materiala v času premirja,. Ti predlogi naj bi po njihovem mnenju predstavljali «važno koncesijo«, medtem ko jih zavezniki, kakor je izjavil general Nuckols, imajo v bistvu za enake kakor so bili prejšnji. Popoldne je kitajski general Hsieh Fang trdil, da so ti predlogi ((pravični in pametni«, medtem ko je zavezniški general Turner izjavil, da so popolnoma nesprejemljivi, V pododboru za četrto točko pa so sklenili, da dovolijo ujetnikom ebeh strani dopisovanje z njihovimi družinami. Ta predlog so stavili severni delegati, ki so izročili admiralu Libbyju pismo generala Deana za njegovo družino. Kakor je znano, je general Dean poveljeval 24. ameriški diviziji. Predstavnik severne delegacije je izjavil, da so kitajsko-korejski delegati zavrnili osebni poziv generala Ridgwaya, naj se funkcionarjem Mednarodnega Rdečega križa dovoli obisk v taboriščih vojnih ujetnikov Severne Koreje. Ridgwa-yeva zahteva in nasprotna odklonitev se pravzaprav nanašata na predlog za takojšnji o-bisk ujetniških taborišč. To je sporočil zavezniškim novinarjem dopisnik londonskega «Daily Workerja», ki je dodal, da nasprotni poveljniki izjavljajo v odgovoru, ki so ga danes izročili admiralu Libbyju, da ti obiski niso potrebni, ker «ravnajo z ujetniki človeško«; vendar pa pristanejo, da po podpisu Premirja obiščejo taborišča mešane skupine delegatov Mednarodnega Rdečega križa ter kitajskega in severnokorejskega Rdečega križa. Poveljstvo Združenih narodov je danes objavilo besedilo v odgovor na kitajsko-korejske predloge za rešitev še zadnjih spornih točk, o katerih razpravlja pododbor 2a tretjo točko dnevnega reda. Na podlagi teh predlogov ne bosta imeli obe strani pravice zvišati števila vrojakov in letal, oklepnih vozil orožja in zalog municije od trenutka, ko bo stopil v veljavo dogovor O premirju. V odgovoru je rečeno, da bo to olajšalo sklicanje konference med višjimi osebnostmi obeh strani. Zamenjavo vojaštva bo nadzorovala na mestu posebna komisija, ki jQ bodo sestavljali predstavniki nevojskujočih se držav; ta komisija bo izvajala nadzorstvo v dohodna pristanita in v zaledju. Združeni narodi predlagajo dalje, naj se sporazumejo o popravilu »omenjenega števila letališč za civilne letalske operacije«, izključujejo pa možnost povečanja števila letališč pa obnovitev drugih. Zavezniški predlogi določajo, naj obe strani določita enako število članov za komisijo za premirje, ki bo imela nalogo nadzorovat; izvajanje sporazuma in poravnati more- j bitne primere kršitve. V ta namen bc komisija lahko odšla na demilitarizirano področje, v pristanišča, na letališča ali kamor koli, kjer bi prišlo do kršitve. Obe strani bosta pristali, naj se povabijo nevojskujo-če se države, da določijo in pošljejo svoje predstavnike za nadizorstven0 komisijo. Ti pred-stavniki bodo poročali komisiji za premirje in bodo imeli možnost izvajati inšpekcije. Prj današnjem delu pododborov v Pan Mu« Jomu ni bil0 v bistvu nobenega napredka. Obe delegaciji sta ponovno poudarili vsaka svoje stališče tako glede izvajanja premirja kakor glede ujetnikov. Kakor je pozneje izjavil general Nuckols, So kitajsko- korejski delegati dali vtis, kakor da hočejo pogajanja zavlačevati. Zlasti so zavezniki ter Kitajci in Severnokorejci na seji pododbora za četrto točko vztrajali, naj se jim dajo pojasnila glede ujetnikov, katerih imena niso na tozadevnih seznamih, ter »i eni in drugi zavrnili opravičila druge strani. l£o je admiral Libby požuril odgovor na zavezniški pnedlog za* takojšnjo .izmenjavo ranjenih in bolnih Ujetnikov, je severnokorejski general Lee Sang Cho odgovoril, da n* vidi potrebe pospešiti razvoj položaja zaradi bližnjega podpisa premirja. Po iadiu ie general Lawton Collins izjavil da upa ie vedno na morebitno premirje na Koreji. Dodal -je, da ni še zgubil up»nja, da bodo sovražnosti prenehale še v tem letu. o TOKIO, 24. — Silovit ^o»žar je prejšnjo noč uničil 220 hiš v vasi K^zamaiira v provinc; Ao-mori. Ena oseba ie umrla. 12 pa je bilo ranjenih Božične nesreče v ZDA CHICAGO. 24. — Od petka zvečer je mraz neposredno ali posredno povzročil smrt 316 oseb. Od teh jih 228 odpade na prometne nesreče, ki so jih zakrivile poledenele ceste. 42 oseb je umrlo zaradi požarov, ena v letalski nesreči, 45 pa zaradi raznih nesreč. Povečanje števila nesreč j« običajen pojav v ZDA pred bo. žičnimi prazniki, prom' t se zelo poveča, letos pa sta storila svoje tudi mraz in megla. Bojijo se, da bo število mrtvih še naraslo, ker so se vremenske prilike poslabšale in pričakujejo nov mrzli val. 42 mrtvih, 102 ranjena zaradi prevrnjenesa božičneoa drevesa TIJUAVA (Mehika), 24.* — V požaru, ki j-e nastal v dvorani, ker se ie prevrnilo božično drevo z gorečimi sveča--mi. je izgubilo življenje 42 <-seb. 102 pa sta bili ranjeni. O-genj je zajel t,"udi bližnje hiše in trgovine; gasilcem se je p Pa ustrelil v glavo in padel v morje, kjer je ostal pol ure in odkoder so ga rešili v zadnjem trenutku, je sodišče spoznalo Bergaminija za krivega prevare in. ga obsodilo na 8 mesecev zapora in r,a plačilo 10.000 lir globe. Vso kazen pa so mu odpustili. Solnik * Ambrosi, obramba odvetnik * Sblaltero. Zaradi nepoštenega sina oče v umobolnico Žalostno je pač za starega človeka imeli sina, ki si ga po. šteno vzgojil pa ti v starih letih .namesto veselja pripravi žalost in razočaranje. Tak Človek je stari Buaecchian, doma iz Milj, oče 29-letnega Artura Busecchiana, ki je bil pred dnevi aretiran zaradi roparskega napada na staro žensko v Miljah, kateri je odnesel precej denarja. Novica, da je policija aretirala njegovega sina, je starega Busecchiana tako potrla, da je izgubil razum. Včeraj zjutraj se je odpravil k svoji hčeri, da bi prisostvoval neki poroki, vendar ni bil več stari Buseo chian, kot ga poznajo vsi, temveč samo še senca. Stari užaloščeni oče pa je imel v svoji glavi že pripravljen načrt, ki bi ga rešil sramote in žalosti. Cjm se je avto, ki je peljal zaročence v cerkev, premahnil se je mož takoj vrgel na tla v upanju, da ga bo vozilo zma-stilo. Toda le prisotnosti šoferja se moramo zahvaliti, da se kaj takega ni zgodilo. Kljub vsemu pa stari Bueecchian ni hotel prenehati. Želel si je smrt. Popoldne ie mož nemirno hodil po svojem stanovanju un nekaj iskal. Sorodniki, ki so pazili nanj, so zasumili, da ima mož nov načrt. Prebrskali so mu žepe in mu našli precej debelo vrv. Mož je namreč iskal samo kak klin, ali žebelj, da bi svoje delo izvršil. Ker ^ nikakor ni hotel po. miriti, ,«o bili sorodniki primorani poklicati rešilni avto Rdečega križa, s katerim so* ga peljali v umobolnico pri Sv. Ivanu, kjer so ga pridržali na opa. zovalnem oddelku. Smrt kot posledica trčenja tovornika v Ul. Rossetti Pred dnevi smo obširno poročali o nesreči, ki se je pripetila pq krivdi nekega angleškega vojaka, ki se je s tovornikom v Ul. Rossetti zaletel v skupino 5 oseb. Ena izmed žrtev in sicer 39-letni Giovanni Giaridrossi - Gloria iz Ul. Giu-lia je bil sprejet v bolnico s prognozo 10 dni, toda njegovo ^ianje se re poslabšalo in mož je včeraj ob 11. podlegel. Nasprotno pa se stanje pokojnikove žene, ki je bila v smrtni nevarnosti polagama-izboljšuje. OBNOVITEV OSEBNIH IZKAZNIC Županstvo ponovno opozarja vse. ki so jim bile izdane osebne izkaznice januarja in februarja 1949, naj poskrbe za obnovitev izkaznic že v decembru. in sicer pri uradu za osebne izkaznice v Ul. Malcanton 3. Ob obnovitvi osebne izkaznice morajo prosilci predložiti tri slike in staro osebno izkaznico. Stanovanjsko vprašanje vznemirja nešteto družin, ki žive kef podnajemniki v utesnjenih prostorih, za katere morajo plačevati velike vsote denarja, a nimajo pr j tem nobene udobnosti. To vprašanje pa bi bd-lo že rešeno, če bj se ne nakopičilo v Trstu na desettisoče ezulov. Toda .ti ljudjie ne povzročajo le stanovanjske . krize, marveč imajo pri dodeljevanju novih stanovanj celo prednost pred domačini: pri dodeljevanju stanovanj na splošno dbbe tudi ezuli lep del teh stanovanj1, poleg tega zidajo neva stanovanja še izključno zanje. Ce seštejemo razne kredite, kj so določeni za gradhjo stanovanjskih hiš v prvem polletju, dobimo okcli milijardo lir za ljudske hiše, za hiše, ki jih gradijo. zasebni^ po načrtu «A1-disfio«, za zasilna stanovanja in druge. Za nova stanovanja pa čaka rešitve okoli 8.000 prošenj. Spored obdaritev za novoletno jelko Podporno društvo (Glavni edber za novoletno jelko) obvešča. da bodo obdaritve otrok v naslednjih krajih ob dnevih in uri: 27. 12. 51 Trebče ob 15 uri; Padriče ob 19 uri; Gropada ob 17 uri 28. 12. 51 Vel. Repen ob 15 uri; Opčine ob 17 uri; Bazovica ob 15 uri; Grcčana ob 17 uri; Boljunec ob 19. uri; Škofije ob 19 uri; Sv. Jakob ob 17 uri (Sv. Jakob, Pončana, Msgialena). 29. 12. 51 Barkcvlje ob 14 uri; Prebeneg ob 17 uri; Mač-kovlje ob 19 uri; Devin ob 15 uri; Vižovlje ob 17 uri; Mavhi-nje ob 19 uri; Plavje ob 17 uri: Kolonkovec ob 15 uri; Rocol, Tomažič, Foraggi ob 17 uri. 30. 12. 51 Sv. Ivan, Sv. Alojz, VOM, Center. Sv. Vid. Sv. Just, Skcljet ob 15 uri v Avditoriju: Rojan, Greta, Center. Belvede-ve. Skorkija ob 17.30 uri v Avditoriju; Ricmanje ob 15 uri; Domjo ob 17 uri; Stramar ob 10. uri; Gabrovi ca obl4. uri; Sa-lež ob 15.30 uri; Lonjer ob 10 uri; Sempolaj ob 19 uri; Sv. Križ ob 15 uri; Nabrežina ob 15 uri. Pogumen nastop mladih pevcev, recitatorjev, godbenikov in plesalk V nedeljo popoldan so se zbrali v UL R. Manna pionirji I. okraja. Seveda so prihitele tudi njihove mamice in očetje, da, vidijo svoje malčke, kako nastopajo. V imenu Zveze pionirjev je pozdravila pionirje in starše tajnica Zveize. Povedala je. da ie program skromen, ker so na spioredtu lahko samo take točke, ki ne zahtevajo odra. Kljub terrru pa so priprave zahtevale precej trudia odi naših najmlaj-ših, ker je prvo tromesečje pred vrati. Otroci I. okraja nimajo, razen barkovljanskih niti primernega prostora, kjer bi lahko skupno vadili. Vendar naši pionirji ne izgubljajo poguma. nasprotno, vedno več volje do dela imajo, saj skoro ni prireditve, izleta ali nabiralne akcije, kjer ne bj sodelovali. Ravno pionirji so bili prvi. ki so za novoletno jelko položili 12.000 lir. Pionirji pomagajo raznim prosvetn i m- društvom pr; raznih prireditvah, danes sc se pa odločili, da kar sami izrr.Thjjo program za rd-poldan. Iniciativo so dali pionirji I. okraia, k sodelovanju na so povabili tudi tovariše iz drugih okrajev. Program je bil kai pester. Nastopali so z recitacijami, pevskimi točkami. šaljivimi prizeri, plešem, pionir s harmoniko. za zaključek pa tam-buraški’ pionirski zbor, ki je prvič iavno nastopil. Prav vse moramo pohvaliti, t:li so pri srčni, tudfj najmanjši se niso Ekonomska restavracija cilj lalov Ko je navsezgodaj zjutraj prišel 45-letrri Karlo Škerl iz Ul. Buonarotti v službo v skia-dišče ekonomske restavracije v Drevoredu XX. septembra, kjer je zaposlen kot kuhar, je s pre. senečenjem opazil, da so ponoči vdrli tatovi, ki so se s svedrom in drugim orodjem spravili na železno blagajno, jo odprli m-odnesli 130.000 lir Stvar je prijavil policiji, ki jP uvedla preiskavo. URADNE OBJAVE DAVČNI SEZNAMI Županstvo javlja, da bodo od 26. do 30. decembra, 1951 c,d 9. do 12, ure na vpogled pri ura-IV,. davki in takse, (županstvo. Ul. Rettori jt. 2-III.), davčni seznami za leto 1952 naslednje občinske davke d'avek na prevoz odpadkov, davek na pse, na obrtne dovolilnice, na klavirje, rta stanovanja na služkinje in na služabnike itd, Poleg tega bo na, vpogled' tudi pristojbina za uporabo javnih prostorov. Po tem roku bedo te sezname predali občinski oiaVCTTi 1 pet jeva lnici za izterjevanje vpisane vsote bo treba p-larcati v šestih obrokih, ki bo do zapadli 10. februarja, 10. a-Pa 10. avgusta, 10. oktobra in io. decembra. Ce ne bodo davkoplačevalci plačali te vsote v določenem roku, se bo izterjevalnica ravnala po zakonih. Proti vpisu v te sezname je dbvoljen priziv rta conskega predsednika v teku šestih mesecev od zadnjega dneva objave samo, če gre za napako ali za postavko, ki jo je prizadet' z- prej oporekal ali pa v Primeru novih vpisov, če davke občevalen ni prejel obvestili o obdavčenju. prav nič bali, pogumno so nastopili, da jih je bilo veselje gledati in poslušati.,Ob zaključku so pionirji pobirali prostovoljne prispevke za novoletno jelko in nabrali kar lepo vsoto. Starši so biti zelo zadovoljni s popoldnevom, saj so se lahko prepričali, da čas, ki ga otrocj zamude v pionirski organizaciji, ni izgubljen. Veseli so biti tudi dečki in deklice, ker so se tako lepo postavil). Želimo, da b; nedeljski uspeh bil vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo in da bodo tudi pionirji drugih okrajev sledili vzgledu tovarišev I. okraja in priprav iti podobno kulturno prireditev. CP pa primerjamo razmerje med številom prošenj ezulov in med' krediti za stanovanja, ki jih bedo gradili izključno zanje, opazimo, da r.a vsakem koraku favorizirajo prav ezule, ne upoštevajoč pri tem, že omenjenega dejstva, da dobe ezuli stanovanja še na račun splošnega načrta gradenj. Ko smo zadnjič pisali o proračunu za, prvo polletje 1952, smo omenili, da določa Ca proračun 150 milijonov lir za stanovanje ezulov. K temu je treba dodati še 200 milijonov litra zasilna stanovanja, ki bodo namenjena ezulom, ki žive sedaj v Silosu. Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev pa je sklenila, da bo tud; ona prispevala 150 milijonov lir. Torej bodta znašali skupni krediti za gradnje stanovanj ezulov kar pol milijarde lir, k čemer moramo prišteti še stanovanja, ki jih ezuli dobe iz splošnega načrta. Vse to je razmeroma velika vsota, če pomislimo, da odpade od! Velikega števila prošeni' zv stanovanja, na ezule okoli tiso" prošenj. Vse to ie dokaz, da tudi pri reševanju stanovanjske-sa_ vprašanja igra plavno vlcgr piotitični in nesocialni moment', italijanski šovinist,- in nacionalisti se pač okoriščajo z vsem. da okrenijo svoje položaje in dfejo s pomc-ijo ezulov našemu ozemlju čim-fooli italijansko lice. Vse to pa ni kako'- ne more zadovoljiti resničnih Tržačanov, ki jim tujci odj;edajo kruh in stanovanja. SEJA conskega upravnega odbora Na svoji zadnM seji, ki ji je predsedoval dr. Palutan, je conski upravni cdbor proučil in odobril r^zne sklepe krajevnih ustanov, ki so bili navadnega upravnega značaja. Med temi skleni -r bili tud:; naslednji: načrt tržaške občine za spopolni-tev utičm, razsvetljave na Drevoredu Miramar blizu Cedasa, blizu ’ hišic nameščencev ZVU in na onem delu Ulice Locchi. kjer sc1 za radi li nove hiše za dr-žavme. uradnike Conski upravni odbor ie tud,; odtebril sklep tržaške občine, ki je zahtevala od' finančnega oddelka ZVU pooblastilo. da lahko zviša najemnino za prostore, kjer so t>o-stavljierv. bencinske črpalke. Dam fn odobriti skleo ACE-GAT. d” bo zgradil nekaj novih čakalnic (-kioskov) in sicer, kjer sp naiboli nofrebni. kakor v Vdate d’Annunzio. pri novi univerza, na Elizejskih po-lianah, pri,; Sv. Alojziju, ori staaicn.il pri Sv. Ani, pri Jjv. Ivanu it ji. Te kioske bodo začeli zidati takoj. Končno so odfobrili še zvišanje tarife za bolnike v otroški bolnišnici «Burlo Garofalo«. = Jutri se bosta v Rojanu = poročila NADA KOŠUTA | in IVAN SMRDELJ = Prijatelji jima želijo vse = najboljše ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllil'' SOBOTO, 29. DEC. ob 20.30 V AVDITORIJU 1951 gostujejo člani Društva dramskih umetnikov FLRJ (člani narodnih gledališč iz Ljubljane in Beograda) z dramo v dveh dejanjih V AGONIJI Spisal: Miroslav Krleža Režiser: inž. arh. Bojan Stupica OSEBE: Baron Lenbach - Stane Sever; Laura, baronica Lenbachova, rojena Warroniggova, njegova žena - Sava Severjeva; dr. Ivan, plemeniti Križovec - Vladimir Skrbinšek; * Grofica Madeleine Petrovna, manikirka, ruska emigrantka - Marija Nablocka. Vabila so na razpolago samo v Ul. sv. Frančiška 20 (v veži 'tiskarne) od četrtka dalje vsakdan od 9.-13. jn od 17.-19. ure. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Predstava uGospa ministrica« v Dekanih, ki bi morala biti danes 25. 12., je odpovedana zaradi obolelosti nekaterih članov ansambla. Iz istih razlogov je odpovedana tudi predstava, ki bi morala biti jutri 26. 12. v zadružnem domu v Škofijah. O F Okrajni odbor OF Nabrežina obvešča izletnike, ki potujejo v sredo 26. dec. za Komen, da odpelje avtobus v naslednjem redu iz vasi: za Nabrežino izpred kinodvorane ob 5.30; za Sesljan izpred gostilne Suc ob 5.40; za Devin na Križišču postaje Devin ob 5.50; za Cerovlje na križišču Cerovlje-Mavhinje ob 6.10; za Mavhinje na trgu ob 6.15; za Sempolaj na križišču Preonik-Sempolaj ob 6.30; za Prosek na trgu ob 6.50. OBVESTILO Slovenski srednješolci bomo priredili «Silvestrovanje» v prostorih «Dijaškega doma«. Vabila dobite vsak dan od 27. dec. dalje od 17.30 do 19. ure v Dijaški sobi. Ul. Roma 15/11. VESELI IN VEDRI V NOVO LETO ! ZIMOVANJE V MARTULJKU Vse udeležence zimovanja v Martuljku obveščamo, da bo odhod prve skupine (8 dnevno bivanje) y sredo 26. dec. ob 5. uri zjutraj s tržaškega kolodvo. ra. Smučarji naj bodo na postaji pol ure pred odhodom vlaka. Odhod druge skupine bo v soboto 29. dec. ob 16.20 uri. prav tako s tržaške postaje, kjer naj se udeleženci štiri dnevnega bivanja zberejo po] ure pred odhodom vlaka. GORIŠKEGA * MESflNA JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKA KOMISIJA Delna izročitev arhiva Jugoslaviji Komisija bo nadaljevala z delom v Benetkah in v Rimu (v teku 36.931.284 s saldom 62.469.149 lir. Videti je, da se kriza nagiba koncu. Upamo, da bodo operacije v tekočem mesecu odprle poti nadaljnjim trgovinskim izmenam, ki bodo tako poživile promet v naši pokrajini. Kot smo že pred časom pisali v ngšem listu, je bila 23. decembra 1950 ustanovljena na podlagi mirovne pogodbe posebna jugoslovansko-italijanska mešana komisija 5 sedežem v Gorici, da pregleda vse arhive, ki se nanašajo na ti Jugoslaviji priključene kraje in da te arhive po mednarodnih pravilih izroči Jugoslaviji. Komisijo sestavlja šest članov, trije so predstavniki Jugoslavije in trije predstavniki Italije. Voditelj jugoslovanske delegacije je dr. Karel Mejak, voditelj italijanske delegacije pa prof. Emilio Re. 2e v prejšnjem članku smo nakazali neverjetno obsežnost področja, na katerem navedena delegacija deluje. Pregledati je morala obsežne zemljiške knjige, sodne zapiske, šolske spise, dokumente o gozdnem bogastvu, železnicah itd. Spričo obsežnega dela je delegacija naj-prej skušala dokumente fotografirati, kasneje pa prepisovati, vendar je ugotovila, da bi tako prvi kakor tudi drugi način bil preveč zamuden in so ju zato zavrgli. Sporazumeli pa so se, da bi italijanske oblasti te arhive, zapiske in dokumente enostavno izročile Jugoslaviji, ker jim itak ne služijo. Ze pred nekaj meseci je delegacija s svojim napornim delom zaključila. Pripravila je ves material in ga poslala italijanskemu zunanjemu ministrstvu, naj ga pregleda tn odredi njegovo izročitev jugoslovanskim oblastem. Precej časa je morala delegacija čakati na rimski odgovor. Končno je odgovor prišel. Na posebni jugoslovanski tovorni avtomobil s prikolico so pred' prostori davčnega tehničnega urada v Gorici naložiti celotni arhiv in gg čez državni bloki pri Rdeči hiši odpeljali v Jugoslavijo. Mešana jugoslovansko - italijanska komisija bo po zaključenih goriških delih odpotovala za krajšo dobo v Benetke In Rim, kjer je nrav tako nekaj arhivov in dokumentov, ki se nanašalo na kraje, priključene k .Tu nori a vili. Delna izročitev arhiva Jugo- slaviji v malem kaže, kako je mogoče med dvema državama na podlagi medsebojnega razumevanja urejevati nerešena vprašanja. Prepričani smo, da če bi italijanske oblasti v vseh primerih sledile jugoslovanskemu vzgledu in dobri volji po vzpostavitvi znosnih sosedslve-nih odnosov, da bi bili potem odstranjeni tudi drugi kamni spotike. Obnova dvolastnikih dovoljenj Zveza poljedelcev opozarja vse interesente, da morajo z novim letom obnoviti dvolast-niška dovoljenja. Dalje zveza opozarja, naj se kmetovalci javijo na njenem sedežu v Ul. Roma 6 in naj prinesejo s seboj prošnje, katere bo zveza vložilla na goriški kvesturi. Poživitev trgovinskih operacij v novembru Mnogo smo že pisali o obmejni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo in večkrat tožili, da ni to prineslo nobenega ekonomskega izboljšanja. Glasilo trgovinske zbornice pa je po dolgem času vendar prineslo zadovoljivo vest o izboljšanju situacije. To je razvidno po sledečih podatkih: v mesecu novembru je trgovinska zbornica izdala 5 uvoznih dovoljenj za skupni znesek 6.475.000 lir. Uvozili so sledeče blago: les za kurjavo, žaganje, svežo zelenjavo, kostanj in oplatnice. Dalje je zbornica izdala 12 izvoznih dovoljenj za skupni znesek 7.797.861 lir. Izvozili so sledeče blago: nadomestne dele za motorje in stroje, kolesa in nadomestne dele, električni material, manufaktume izdelke, navadno orodje in navadne izdelke. Poživitev trgovinskih operacij je zboljšala tudi stanje avtonomnega kompemsacijskega računa, ki je 30. novembra znašal za dobljena plačila 476.469.412 lir, za izvršena plačila 377.068.979 lir. za obvezna plačila operacij Vzpostavitev konzorcija med čebelarji Pred časom se je v našem mestu pri pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo v Ul. Du-ca d'Aosta 55 vzpostavil nov konzorcij med čebelarji, ki ima namen varovati čebelarstvo pred vsemi boleznimi z vsemi mogočnimi sredstvi. Dalje čuvati pravice vseh posameznih posestnikov, utrdili čebelarstvo In dobiti morebitna posojila za odškodnino. Omenjeni konzorcij bo upravljal svet sedmih članov pod predsedstvom g. Luci-liia Coceanija iz Gorice. Vsi včlanjeni kmetovalci bodo morali plačevati letno članarino. Nesreča zaradi megle Ko se je včeraj zvečer 48-letni Zofi Viktor s Tržaške ceste 184, ki je uslužben pri tvrdki Cusulin, vračal z dela domov. je zaradi goste meglt* padel s kolesa. Mimoidoči so ponesrečencu pritekli na pomoč in poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po pregledu uno-tovili, da si je mož pri padcu prizadel manjše poškodbe po obrazu in celem telesu ter baje tudi pretresel možgane. Pridržali so ga v bolnici, kjer se bo moral zdraviti kakih 15 dni, če ne nastanejo morebitne komplikacije. Nesreča v livarni Safog Rešilni avto Zelenega križa je moral včeraj popoldne v ti* varno «Safog» po 41-letnega delavca Barbiani Alojza iz Ul. Colombo 1, ki se je bil ponesrečil na delu. Ko je bil Barbiani kot običajno zaposlen P1'} kotlu litega železa in je imel zavarovane oči z debelimi na" očniki, je neprevidno stopil aa neko desko in padel na tila. Pri tem si je razbil naočnike in S> ranil čelo. Ostati delavci s° Barbianiju takoj pritekli na P°* moč in poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu zdravniki obvezah rano na obrazu. Ozdravel bo v enem tednu. Glasbeno - umetniški nastop prosvetnega društva „1VAN VOJKO" PROSEK - KONTOVEL NA STEFANOVO 26. DEC. OB 17. URI V DVORANI NA KONTOVELU 1. Za uvod zapoje nekaj narodnih pesmi mešani pevski zbor. 2. Sledi veseloigra v enem dejanju ČUDEŽ V PUSTIMI Spisal: V. Ratajev — Prevedel: Franc Žižek — Režiser: Alojzij Starc 3. Spevoigra narodnih pesmi: L 0 J T R C A Scenarij napisal: Lojr* Cjak — Zbral in priredi1-Viktor Čermelj — Režiser-Lojze Cjak — Dirigenti Viktor Čermelj. Prodaja vstopnic eno ur? pred predstavo pri blaSN511 v dvorani. Gledališče Verdi V sredo bo tretja predsta^* Memottijeve opere ((Konzul* abonente reda «B» in «C»- V pripravi je Donizettijeva opera «Don Pasquaie». pd r Planinsko društvo Trst ob vešča udeležence zimovanja Podkorenu, da bo odhod da 25. t. m. ob 23.15 z glavne P staje v Trstu. IZLET K SV. PRIMOŽU Planinsko društvo priredi B* Stefanovo 26. t. m. popoldan^ izlet k Sv. Primožu nad ® ' Križem. Odhod ob 13.15 z avt bušne postaje. DAROVI »N PHISPEVK« Namesto cvetja na grob A£ tona Martelanca graditelja £ mrlnega doma daruje Ema mažič 2.000 lir za Kulturni do ^ Ob praznovanju aiate P01?^-dai ujet a tov. Josip Bole in J■ 0 rija Lole 2.000 lir za novolri jelko. J0. V počastitev spomina P0„-jiic-sipa Žnidarčiča daruje S‘n -^rti rik ob 50-ietriici njegove 2.000 lir za Dijaško Matic0- (ona V počastitev spomina Martelanca darujeta M3 nil*s>l0 Mir.ka Pertot 1.0CO lir Matico. MAL) žintiice NOVO VOLNO za 1 Jerala r r0°3 šest postelj pocem * . 12. — Ljubljana — Me5tn' ADEX v roiun enodnevni ‘Zjjf11 12. januarja 19W 11 BinemPer« DornDcro Podgrad odroiio Vpisovanje od 24. decembra do 3. januarja. IZLETA V Ajdovščino id Vipavo ki bi morala biti od 23 do 26. decembra 1951, stil prenešena zaradi nepredj videnih ovir na 30. de* NAŠ TOVARIŠ TITO Iz knjige Ervina Šinka: Strah kroži po Evropi Spominjam se sivega in izobraženega g spoda. Avstrijca, ki je ostal še izza časa Av-stro-Ogrske v Bosni. Ta mi je 1. 1942 prav logično dokazoval. da Tito sploh ne obstaja. Govoril je takole: «Znano je, kako popotnik v puščavi, izmučen in žejen do smrti, podleže prividom svoje domišljije. Njemu se dozdeva* da vidi tisto, kar najbolj potrebuje in česar ima najmanj. Prav tako so primitivni ljudje naše zemlje, od vseh zapuščen^ prepuščeni sam’m sebi. izmučeni od strahu in poko-ljev padali y takšno čustveno stanje, v katerem nastajajo mitosi in legende, plodovi prividov. Med ljudmi, ki bežijo iz svoje vasi nekdo nenadoma vzklikne: «Oh. če bi se kdo našel, ki bi nenadoma prišel iz gozdov in planin in planil na te ubijalce otrok in požigalce hiš in vasi...» In fantazija teh izmučenih ljudi si izmišlja nadrobnosti o tem. kako bi bilo dobro — če bi bilo tako in tako: Razgo-Varjajo in prepričujejo se v noči pri ognju v gozdovih, kako bi bilo, pri tem preidejo kmalu na ugotovitev: tako je bilo. Ljudska fantazija po- Titova veličina Je v tem, da je po prvi zmagi dobil tudi drugo. Ko so mu postavili zahtevo, da mora izročiti na milost in nemiiost sebe In državo sovjetski vladi, so v Moskvi prejeli titovsko odločen odgovor: «Sikd»rl» Veličuje in povezuje vse primerne dogodke, jih grupira okoli svojega dozdevnega junaka ter vidi v vsem njegovo delo. Ta junak Je hkrati V Srbiji, v Sloveniji. Bosni in na Hrvatskem. V resnici obstoji v fantaziji teh, nesrečnih ljudi. Isto ljudstvo, ko vidi. da se Bihče ne more boriti z golimi motikami in sekirami proti nemškim avijonom, topovom,, Wkom, se zateka v kraljestvo fantazije in domišljije o od- j Poru, o borbi. Ko ne vidi nobene rešitve, sanja o nemo-Sočem in njegove sanje u-stvarjajo ime Tito. ki ga v desnici ni. To je več kot jas- Niti danes ne vidim nič Smešnega v tem pojasnjevanju in dokazovanju starega Rospoda, da Tito sploh ne obstaja. Niti ga ne mislim ironizirati. ge ga imam za paketnega moža. V resnici so bili. kakor on, celo voditelji komunističnih strank vseh premaganih držav prav tako prepričani, da je proti o-kupatorjem nemogoč vsak o-borcžen odpor. Imelj smo edi-n° izjemo in to ie bila Jugoslavija in njena Komunistična Partija. Razen v Jugoslaviji le v Vs-h ostalih okupiranih držajih in prj vodstvih njihovih komunističnih partij prevla-i ”Vi)la ista «zdrava pamet«, v ,V*eflu katere je govoril nas ri gospod iz Bosne. j_Titova veličina je v tem, er je poznal — bolje nego tratl[lo ljudstvo — težnje, po-iefae in možnosti ljudskih sil . temi silami je uresničil sate «nemogoče» sanje svoje- ,nar°da. Kako mu je to u-s&elo? . . --arkoli se poedinci ali *i narodi dvignejo do izred- Kac'arkoli *li gh zgr>dovinsk h dejanj, leži njihove sile vselej v ker prevlada med njimi ocutek ali zavest m' dseboj-?OVezanostl. V takšnih zgo-sk trenutkih se v. lja pretvori v ind vi-aino jn Voija posameznika «Uitv?*no v takšnih tre- la t- se vz^uc^1 v ljudeh sija’ njihova, niti mo- »aJa njegova, marveč je v takšnih trenutkih se kot . ljudstvo, da je tu nosilec zgodovinskih sil. ktT^u., veličina je v tem, Sova njegova volja, nje- Si -binah duš jugo-,l5Kin narodov. lneti)f!^ii!ča tible «zčrave pa-iati k- ne bt smel obsta-8asiačtrnunistična Part'ja Ju- žira»- •? ne bi sme la organi-J>Osta- . u^s'ce vs>taje in se ji in njegova misel vere in misli, ki •'ustavit; - ;u‘uJC J.1J J'‘ biti v, na c^°- ne bi smelo bo J^"dnoosvobodilne borne u: ljudske revolucije, niti ato k vsi mi postati tl- ^ 81 smo danes. viTpamefi! jne £,10ti vsej >,zdl'a- 8a. bi , p,'sl° do v ega te-skvi naknčrf ’ 160 50 v Mo-^'•ramn ° ukazali- da se Vsega teBr:fVnatL tako- kot da SluRe tor 111 , 'ln in da «“ nlh partii p?ne, komunis1 ič-MadL1^6' c**fc°»lova-olRars'{B aM Romunije, *ange A'banife n‘« oslm m b> uPreti v e- Leninovem smislu iznad te zdrave pameti in ker je znal in zna «sanjati». Znal je in zna, kakor so z njim znali sanjati tudi jugoslovanski narodi o zmagoviti svobodi: kakor so znala tudi tedaj, vsi ti narodi sanjati s Titom o bratstvu in edinstvu med jugoslovanskimi narodi, ko so trdili, da je zakon naše domovine ta, da ?e morajo njeni naredi sovražiti; kakor so znali v zaostali; zaradi vojne porušeni in izkr-vavljeni zemlji sanjati s Titom o tem, da jo bodo spremenili v bogato, industrializirano. kulturno, v socialistično državo; kakor so znali na vsa zatrjevanja o tem, da je neizbežni zakon zemeljske krogle ta, da morajo mali narodi ((plačevati tuje račune in biti drobiž za vplivna področja te ali one velesile«, s Titom glasno in odločno odgovoriti: «Mi ne bomo to nikdar!«; kakor so znali in znajo še danes sanjati s Titom o enakopravnosti malih in velikih narodov, o življenju svobodnih ljudi, polnih dostojanstva; in prav tako znajo sanjati s Titom sedaj, ko je postala politika SZ karikatura in posmeh socializma, ko je postala argument proti socializmu, o tem. da bodo tisti mali narodi, ki so ogroženi od vseh strani v njihovem narodnem obstanku, pokazali svetu pri delu, kako pomeni socializem neko višjo resnico, višje člo-večanstvo in višjo lepoto življenja kot katerakoli druga dosedanja oblika ljudske skup nosti. Da, sanjati, toda sanjati v določenem. Leninovem smislu. Jugoslovanska borba jn jugoslovanska zmaga nad fašizmom je dokaza a, kako se večajo sile vsakJega poedirica. kadar se bori za vse in kako se večajo sile skupnosti, kadar vodimo borbo za osvoboditev vseh. S to borbo in s to zmago je bilo dokazano tudi to, da je imel Tito prav: sanjč ljudstva niso bile gradovi v zraku, temveč pravilno občutenje lastnih moči. Titova veličina je v tem, ker je na čelu Komunistične partije pokazal na cilj. usmeril na ta_ cilj vse sile in pretvoril težnje v revolucionarno samozavest ljudstva v zavestjo borbo in zavestno, voljo. daje treba zmagati. (' TifcoVa 'veličina jč v. tem. da je po prvi zmagi dobil tudi drugo. Ko so mu postavili zahtevo. da mora izročiti na mi-I lost in nemilost sebe in državo sovjetski vladi, so v Moskvi prejeli' titovsko odločen odgovor: «Nikdar!» Ni bila resnica, da se mali narodi ne morejo boriti proti fašističnim zatiralcem To je dokazala zmaga ljudske revolucije v Jugoslaviji. — Toda imamo stvari ki so v resnici nemogoče. Zares nemogoče je. da bi se v taki državi. ki je izbojevala svojo svobodo za ceno tolike krvi, ki je dala za svobodo milijon secemstotisoč življenj da bi se v taki državi, ki ima takš- ne_ narode in takšno Partijo, državo, ki ima Tita, našel prestol za nekega importiranega maršala, da bi takšna država postala plen ruskih ((strokovnjakov« ter sramotno in krvavo torišče za takšne »čistke« in takšne procese, kakršni so se že odigravali in kakršni se odigravajo nenehno v raznih oblikah v deželah, kjer so na borzi Stalinove slike in Stalinove berede največja svetinja, a ljudsko dostojanstvo nima nobene vrednosti. V Moskvi so nam napovedovali državljansko vojno, z gospodarsko blokado so nas hoteli jn nas hočejo še vedno zadušiti, grozili so nam in nam grozijo z vojno. dan in noč vsipajo na nas klevete, toda ti ljudje, ki se čutijo nezmotljive, so se tudi to pot zmotili. Nj bilo državljanske vojne, niso nas gospodarsko uničili, ne morejo nas oplašiti in umazati. Toda zgodilo se je nekaj drugega. Vedeli smo že prej, kaj pomeni za nas Tito. Simbol borbe, zmage, dostojanstva, simbol moralnega lika naše dežele. To je resnica. Toda vprav od tedaj, odkar je naša država izvojevala s Titom drugo nič manj težjo zmago od prve — vedo narodi te zemlje še bolj in globlje, kaj- jim je Tito. Osamljen poedinec, ki se združuje s s skupnostjo, narodi in narodne manjšine, ki se vse močneje zbirajo v edinstvu — to je proces, ki se je začel z našo ljudsko revolucijo in ki se še dolgo ne bo končal. Toda ta proces se je pospešil, ker je nastala potreba povečati vse sile ravno od tedaj, ko so padle Titove besede: ((Ni- kdar!« In tako je od tedaj dobila beseda «mi» še polnejši in toplejši pomen. Mi, to pomeni: Titovi narodi, to je vsi mi, ki živimo tukaj, borci in delavci enega in istega dela. Zadnja tri leta te nove borbe in nove zmage niso bila lahka. Toda v tej novi preizkušnji šo ljudje naše zemlje še vse bolj zrastli s Titom: spremljali so ga. bili so z njim, ko je bil razočaran ogorčen, toda tudi tedaj ko se je odločil, da sprejme vsiljeno borbo; z njim so razmišljali in mu priskočili na pomoč z vsemi silami; toda hkrati se z njim smejejo, kadar se on sam smeje tistim, ki še vedno upajo, da jim bo uspelo razdvojiti narode naše dežele od Tita, od Partije, njihovega lastnega ponosa in od njihove volje, da hočejo kljub vsem težkočam ustvariti socialistično Jugoslavijo. Ali ne slišijo v Moskvi toplega in intimnega prizvoka, kadar govorimo pri nas o Titu? Oni nočejo tega slišati, ker bi želeli, da bi se nas sploh ne slišalo, da ne bi slišali besed naše volje, besed naše samozavesti in besed naše odločnosti. Toda vse to: naša volja do življenja in svobode, naša ljubezen do vsega, kar ustvarja človeku dostojno življenje, naša odločnost, da ohranimo tisto, kar smo že do-egli, naša bodočnost, naše lastno zaupanje v edinstve, vse to je izraženo tedaj, kadar rečemo: Naš tovariš Tito. »EKAJ, KAK VAS BO ZANIMALO ZA KULTURNI BOJU PRESEGLI SMO 6 MILIJONOV Za Kulturni dom. v: Trstu so prispevali: Skupinia prijateljev 137.000 lir, Ribarič Anton SCO, Košir Srečko 500, Kovač Jože 900, Perovšek Stanko 50Q, Starec Oskar 300, N. N. 85.000, Starešinič Stane 1000, Prelc Jože 700, Pahor Marčela 500, Košuta Lucijan 500, Košuta Boris 600, Pertot Ivan 600, Merljak Devah' 200, Jerman J-artez 1000, P. M. 50.000, G%atfČi<: Josip 500, Uikmar 'Josip 350, Brus Aldo 200, Ščuka Vera 300, Šuligoj Emil 300, Sušmelj Venceslav 300, Ceh Jožko 300, Černigoj Karlo 200, Gustinčič Sofija 600, dr. Budal Andrej 500, Cepek Egidij 250, Guštin Alojz 500, Koll-nitz Salvator 300, Grgič Srečko 100, Lavrenčič Karlo 1650, Lavrenčič Anton 500, Kosmi-na Avgust 500, d«; Manzano Eugenia 360, Franco Franc 50, Petaros Renato 500. Rio-. sa Marija 250, Furlan Karel 800, Suman Angela 300. N.N. 200.000, Ukmar Drago 900, Daneu Lidija 300, Perko Ra- fael 1000, Andolšek Stanko 1000, Vatovec Viktor 1000, Udovič Vera 600, Ličen Josip 400, Kolerič Josip 500, Kariž Vladimir 500, Premrl Slavka 400, Cibic Ivan 400, Jankovič Livij 400, S. R. 100.000, Cok Marij 500, Ferluga Marij 500, Vodopivec Draguška 400, inž. Starc Stanko 900, , Košmelj Anion 550. Skupno Lit. 399.660 Prejšnji znesek 5,715.532 Skupaj 6,315.192 KOLEDAR KULTURNEGA DOMA V teh dneh dostavlja Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu slovenskim trgovcem, obrtnikom itd. slovenski namizni in stenski koledar, ki ga je založil odbor sam v želji, da pridejo tržaški Slovenci do dobrih slovenskih koledarjev. Izkupiček za te koledarje je namenjen skladu za Kulturni dom, zato segajte po njem in pripo-morite s tem čimprejšnji zgraditvi našega novega kulturnega hrama. Ameriški listi objavljajo zanimive podatke o tem. kako se višajo v ZDA izdatki za življenje in davki. Po teh podatkih mora doseči zakonska dvojica z dvema otrokoma, če hoče obdržati življenjski standard, kakor ga je imela 1. 1939. v 1. 1932 sledeče dohodke: V 1. 1939 zasluženih 1200 dolarjev bo odgovarjalo 2252 dolarjem v 1. 1952, ali kdor je imel tedaj 1800 dolarjev' dohodkov, jih bi moral prihodnje leto imeti 3658, ali 3000 dolarjev pred vojno, bo odgovarjalo 6558 dolarjem v bodočem letu. Pri večjih zneskih se razlika vedno bolj viša. Kdor je 1. 1939 zaslužil 10.000 dolarjev, jih bo moral sedaj 25.224, ali kdor jih je prej 25.000, jih bo moral v bodoče 94.356; kdor je razpolagal nekdaj s 50.000 dolarji, bo moral povečati svoje dohodke na 365.733 dolarje, če bo hotel ohraniti svoje nekdanje navade. Se bolj bo prizadet tisti, ki je bi] navajen na 100.000 dolarjev dohodkov, ker si bo moral preskrbeti drugo leto 985.825 dolarjev, če bo hotel imeti življenjski standard iz 1. 1939. DEKAJ S ŠKOTSKEGA Škotsko sestavljajo severni Idel otoka Vel. Britanija in skupine Hebridskih. Orkiney-skih in Shetlandskih otokov, i Ta dežela, ki meri 77.171 kv. km, ima nekaj nad 5 milijonov prebivalcev. «Skatska Škotom«, tako se glasi geslo, za kaitero so oči-vidno vprav vsi Skoti. Jeseni 1949. je rektor vseučilišča v GIasgowu Mac Cornick zbral v mestni posvetovalnici v Edinburghu nad tisoč odličnih osebnosti, da podpišejo posebno prošnjo na kralja za neodvisnost Škotske. Zahtevali so posebno zbornico za Škotsko, ki mora imeti zakonodajno pravico in stalni sedež v Edinburghu. Mac Comickovo gibanje je še mlado, vendar sloni na stari tradiciji, zavoljo česar ni nič čudnega, da pridobiva vedno nove somišljenike. . Škotsko gibanje za ((neodvisnost« je seveda docela nekaj drugega kot irsko gibanje. «Na Škotskem skoro ni človeka, ki bi zahteval odcepitev od Anglije, toda škotski parlament, tako pravi Mac Cornick, bi kraljestvo sam okrepil, bili bi boljši. ..prijatelji in imeli bi manj sporov,« , Konservativci in laburisti ise zavedajo zahtev, volivcev in zdi se, da bodo Skoti dosegli svoje zahteve. PAPEŽ JE OSTAL U RIHIU Bilo v letu 1866, ko je italijansko gibanje za zedinjenje hotelo imeti Rim, tedanjo papeževo prestolnico. Papež se je čutil ogroženega, toda naenkrat je prejel iz Združenih držav Severne Amerike resen predlog, naj prenese svoj »glavni stan« (head-quarter) v Združene države. List «US Nevvs and World Report« piše, da je tedanji ameriški poslanik v Rimu izjavil predstavnikom Vatikana, da bodo Američani sprejeli papeža vsekakor zelo radi in prijazno. Toda dve leti kasneje so ZDA prekinile diplomatske zveze z Vatikanom. Aneriški protestanti, ki so bivali v Rimu, so se namreč pritožili, da jih Vatikan ovira pri izvrševanju njihovih verskih pravic. Kongres je takoj na to črtal vse kredite za ameriško diplomatsko zastopstvo v Vatikanu in papež je ostal v Rimu V ZDA ČISLAJO KIIOIIO MESO Odkar vlada v Angliji «au-sterity» je znano, da je tamkaj kitovo toeso zelo v časti. Norvežani ga dobavljajo na tisoče ton. Sedaj pa so švedski izvozniki vpeljali kitovo meso celo v ZDA. Newjorški restavratorji pravijo, Aia >sn se njihovi gosti sprva otresali nove jedi, sedaj pa se krog jedcev tega mesa vedno bolj veča. Letos poleti so ga pojedli v NewYorku nad 20.000 kg, za_ prihodnje leto prtčaku-jejo švedski trgovci, da ga bodo uvozili v ZDA okoli tri milijone kg. V spomin na žrtve druge svetovne vojne postavljajo na božične dneve y tej široki nevv-yoršlri ulici božična drevesa s tisočimi lučk « JADRANSKI GUSAR Moralna in etična vsebina “velikih dejanj,, italijanskega beraškega imperializma ‘laka se je naziual sam D Annunzio, o katerem je zapisal Nitti: “lemu človeku, praznemu in plehkemu, ki k uspehu vojne ni prispeval drugega kot slabe stihe in slabo prozo in ki je , . . napravil smešen reški podvig, pri čemer je prisegel, da ne bo zapustil Reke drugače kot zmagovalec ali mrtev in ki jo je potem zapustil ob prvem topovskem strelu,..,, » V zadnji nedeljski številki smo pisali o nagibih «Sacra egoisma«. ki so vodili Italijo v prvo svetovno vojno, o ozadju »delle radiose giornate di maggio 1915«, ki jih je sprožil Gabr.ele D’Annunzio, o londonskem paktu ter o-tem, kako je delala Italija proti interesom jugoslovanskih naredov bocisi, ker je bila pripravljena žrtvovati: Srbija v korist Av-stro-Ogrski samo zato, da prejme kompenzacije drugod, bodisi • ker :je'"Z londonskim paktom stegnila prste po jugoslovanski zemlji. Dokumentarne podatke smo povzeli iz knjige ((Odkritja« (Rivelazioni) od F. S. Nittija. nekdanjega italijanskega ministrskega predsednika. V tem članku hočemo prikazati komedijo o alegionari di Ronchi«, ki jo je italijanski nacionalistični tisk prikazal kot ((impresa eroicas in D’An-nunzijev pohod na Reko. Medtem ko je označil Nitti gibanje za Reko kot «Movimento da parte di elementi esaltati per Fiume e sepratutto per le fol-lie adriatiche«. piše na strani 512, da Italija ni nikdar zahtevala zase Reke, nasprotno, KAJ (PO HOČEJO RUSI? BYRNESOVI KNJIGI: GOVORIM SVOBODNO«) iU8°^oVanskeaSlUSe ln u?Pehi anske komunistično munistidne ‘im rm'skov?kim boao-*klonitim(?rve« ,bi « morali * obeLd° ZJm‘Je in Okorno obieti vzvi-#?z časov izvajanja kolektivizacije?« Stalin je takrat, po Churchillovem pripovedovanju, razprostrl roke in dejal: «Ob ne, politika kolektivizacije je bila strašna borba, z 10 milijoni ljudi smo imelj opravka, 4 leta je trajalo...« Dejansko je Stalin s svojim odgovorom priznal, da je imela njegova birokratska kasta večje težave pri izvajanju kolektivizacije kot pa v drugi svetovni vojni. Tokrat se mož ni zlagal. Poleg strahovitih človeških žrtev, saj je izgubilo življenje v času nasilne kolektivi-zacije okrog 10 milijonov ljudi, je tudi sovjetsko gospodarstvo utrpelo strahovite izgube, kar nam pokaže naslednja statistika iz samih sovjetskih virov: V času kolektivizacije v 1. 1929-1933 je SZ izgubila 30 milijonov glav rogate živine. 17 milijonov konj, 9 milijonov svinj, 97 milijonov ovac in koz. V času druge svetovne vojne, t. j. v času največjega divjanja hitlerjevcev, pa so te izgube znašale: 17 milijonov rogate živine, 7 milijonov konj, 20 milijonov svinj in 27 milijonov ovac in koz. Več o vsem tem, predvsem Pa o krizi sovjetskega kolhoz-nega sistema, boste lahko čitali v naši novoletni številki. zgled za največje opolzkosti. Ti ljudje so kradli celo živež in konje na bližnjih jugoslovanskih poljih, ki mejijo na Reko. Beograjska vlada je pokazala mnogo potrpežljivosti sam«, da se izogne zepleflja-jem. Toda v Beogradu so se že ustanovile organizacije domoljubov, ki so nameravali vdreti na Rfeko in zapoditi z orožjem v rOkj CAnnunzia in njegove legionarje. To bi bil zanje lahek podvig, ki bi bil ustvaril mučen in nevaren položaj, D’Annunzieva brezpravnost in nemorala na Reki je dopuščala še tako abotne in perverzne stvari. Razume se, da so oficirjj D’Annunziu že vnaprej pripravili tudi sprejem in ga je general na Reki komedianlsko objel. V svoje opravičilo Nitti nadaljuje; «Meni je bilo sicer znano, da so nekateri oficirji, zlasti tisti, ki so bili odpuščeni, nezadovoljni, toda da se prepričam o pravem položaju, sem prosil gen. Diaza. naj pregleda vso obmejno cono. D az se je vrnil in mi zagotovil, da sem^ lahko brez skrbi. Mislim, da nimam razloga dvomiti v Diazovo poštenje. Toda vsekakor so ga številni oficirji, ki jih je zaslišal, ali slabo informirali ali celo, da so se mu lagali, ker so imeli interes, da pride do odpotovanja legionarjev iz Ronkov na. Reke. Vsekakor je mogoče, da je mogel priti D’Annunzio s številnimi aktivnimi oficirji skozi okupacijsko cono naravnost iz Rima v Ronke, ko so ga vendar vsi poznali, ne da bi vedeli ali mogli vsaj sumiti, da gre za protizakonit podvig. D’Annunzio je pač izkoristil nezadovoljstvo oficirjev, ki so se mu stavili na razpolago in pridružilo se jim je veliko število pustolovcev vseli vrst. Kasneje so prispeli na Reko najrazličnejši ljudje, med njiimi tudi mladi idealisti, ki so mislili, da gre za veliko nacionalno pobudo in so vzeli D’Annunzijeve fr£^e resno.« D’Annunzio, ki se je v prvem času izčrpaval v dolgih govorih, je začel naenkrat groziti s pohodom na Rim, toda teh groženj vlada ni vzela resno. Čeprav je Nitti v imenu vlade izjavil, da ie vlada popolnoma neprizadeta' pri tem dogodku, je vseeno pokazal svojo* šibkost. Imel je polno možnosti zapoditi D’Annunzia z Reke, vendar tega n,i storil, ampate mu je še pošiljal živež z izgovorom, dla fc'i drugače trpelo nedolžno prebivatetVo. Dovolil je tudi, da mu je vlada nakazovala denar. Nitti je hotel rešiti reško vprašanje skupno z zave'zn itd, zato je prosil Clemenceauja jn Lloyda Georgea, naj mu .pomagata, dasi je prvi nekoč izjavil «pairler de Fiume c’cst parler die la lune«, drugi Pte se m,u je čudil, zakaj se 7. nekaj topovskimi streli ne otrese te ((pusthe- ekspedicije«. Medtem ko je bid Wilson na vise Nittijeve prošnje in predloge nepopustljiv, ker je videl vpraiv v jadranskem in reškem vprašanju dogodke, ki so oči-to nasprotovali njegovim načelom in mednarodnemu poštenju, je Lloyd George Nitti-ju vseeno obljubil, dia je v interesu Italije pripravljen «pri_ jatfeljisko pritisniti na Jugoslavijo«. Sedaj seveda Nitti zatrjuje. da bi taii napravil konec škandaloznemu stanju na Reki, če bi (bdi ostal še na vladi. Toda N.ittijeva vlada je padla. in na krmilo je prišel zopet Gioliitti; to je bilo juniija 1920. Nitfj na tem mestu piše: «Gio. litti je čutil dto D’Annunzia pravo sovraštvo jn ga ie Reka malo zanimala: v% je gjed'al * notranjepolitičnega stailišča. Zato je ukaza[ vojski, dia mora najpastti Reko z morja in su» (Nadaljevanje m1 7. NEDELJSKA ČRTICA {F. S. FINŽGAR! Kakor popotnik ob studencu, tako so se ustavile njegove misli na sveti večer. Ko se je razgrnil vonj kadila po hiši, ko je odzvonilo sveti noti, se je zaklenil v sobo, prižgal lun in sedel v naslanjač. Krog njega na mizi knjige, listi in listine. Sezi, beri, študiraj! Župnikova roka se ni ganila. Nocoj? Ne! Sveta noč. Tako skrivnostna je, tako tihega pričakovanja polna, da bi jo delo oskrunilo. S svečano grozo je razlito koprnenje po vsej zemlji. Oiarjena okna po dobravi, po hribih zro pričakovaje v zasneženo pokrajino. Vse te stotere nočne oči čakajo velikega trenutka. Tudi on ga čaka. Tok vsakdanjih skrbi je obstal in onemel. Župnik je zaklopil oči in sH mil glavo. Njegova duša je zletela nazaj v preteklo življenje truda in dela. Videl je izhojeno pot, koder je hodil. Stopinje njegove-ga truda so bile globoko vgalene v rodno grudo. Stotine brazd je prejemalo seme njegovega napora. Srce ni nič občutilo trnov. Ranjeno je bilo — ne enkrat, obrnnek ob obrunku. Življenje ga je skovalo v mo~a. Prepričan je bil, da ga ne ponija ne zloba ne krivica, da mu ne omahne roka ob delu, čeprav je 5el uspehov malo, posmeha mnogo. In vendar se je zgodilo-S širokim zasmehom se je zarelal vanj dvom. Strašen ?e "t- dvom nad vsem, ki se prelival v obup. «Cemu tvoje delo, čemu vsi napori? Ali še nisi spoznal, da tvoj rod le‘i na tleh, da ga pogazi vsak, ki gre čez volja? Ti ga kličeš, on je gluh, ti mu lahko ponujaš bisere, on jih meče v blato — to igračo za bogastvo, sužnju napotje. Ce ga bn:aš, ga razjeziš, ker ljubi bič. Ce mu potisneš voz, te pogleda grdo, ker ljubi coklo in zavoro. Ce mu ponudiš na dlani srce, vzame ga kakor lisjak kos jedi, pa jo odnese v gozd, se nasiti in se vrne, da bi rekel: zahvaljen za ddr. Ne dvigaj, kar je na dnu. Ne bo plaval gramoz po vrhu reke.* In mol. strt. od trpkega dvoma, je zakričal z izpodkopano vero v svoj revni red: iProč od tebe! Proč, kamor koli/» Njegov obupni klic se je razlegel po ravnini, ravan in gora sta zaječali. Zganilo se je tam, kjer je sodil, da je smrt. vzbrstelo je, koder je mislil, da je neplodna skala, zagorelo je. kjer ni slutil ognja. Mol je vztrepetal in se zgrozil ob dvomu in sklepu. Njegova duša je nenadoma / NOVE C občutila, kakšna bolečina je, ko se trgajo vezi, s katerimi si se priklenil na svoj rod, kako teče kri iz srca na grudo, ki jo zapuščaš, kako nenadoma vstajajo, ki si jih izredil in vzgojil, kako se dvigajo od tal, z dna in kipe kvišku, kamor si jim pokazal. «Ne proč! Nazaj!* krik-ne srce v obraz redečemu se dvomu. «Mož mora naprej, samo naprej. Izpij do dna, naj je čaša iivljenja še tako gorjupa!» Župniku je zažarelo obličje. Dvignil je glavo in vzkliknil: «Da, naprej, samo naprej! Moja vera je velika, moje srce sluti veliki dan...* Zasvetile so se mu oči kakor vidcu. Ha, giblje se na dnu! Tla-% čeni bo planil kvišku. Ze rožljajo verige — napenjajo se in pokajo. Ljudstvo vstaja. To je tisto ljudstvo, ki se ne oblači .v mehko, ki ne biva v palačah. Oj, vi, ki ste v mehko oblečeni, vi v zlatih palačah, vi praznujete sveti večer in govorite o Betlehemu kakor o veseli bajki. Pa vi ne poznate hlevca, ker ne poznate koč in 7te brlogov in ne trpljenja v njih in ne poznate in se ne zavedate moči, ki se dviga s krepkih ramen in vstaja. Vstajajo, ki so bili galeni. Ze vre na dnu. Vi oholi, vi pene na vrhu kipenja, pomnite, da je v svetu pisal zgodbe trpin, pisal jih je, ko se je prebudil osuvan in zbičan. Vse veliko se poraja z dna. Betlehem, razkošnega bogastva ppln, je vrgel seme iz sebe na temno ravan, na dno zapuščene votline. Pa je vzklilo tam iz nizkosti in rastlo in razprostrlo veje drevesa čez zemeljsko oblo. Tako tedaj, tako sedaj. Pene bodo splahnele, gramoz od tal pa bo zidal novo stavbo. Ljudstvo dela in trpljenja, kovano kakor jeklo, bo zadonelo kakor bron in zapelo novo pesem o rojstvu, ki se je spočelo v trpljenju, ki je bilo nošeno v odpovedi in rojeno v goresti. In tedaj porečem: Bratje, napočil je sveti dan, rodil se je kakor sveti Botič na trdem le'išču pahnjen od bogastva proč — v hlev. Veseli naj se moje ljudstvo, treso naj se zlati stoli in svilene halje naj oblečejo raševnik, zakaj poraja se veliki dan — od dna — od ljudstva... SVETONOCNA VIZIJA je iz-š'a za božič leta 1908 kot podlistek v «Slovervcu». Ta mladostni vzklik je samo dokaz, kako smo se mnogi takrat ukvarjali z literaturo o socialnem vprašanju in trdno verjeli, da se mora na svetu mnogo pravično preurediti in še posebno pri nas. pri zatiranem in preziranem malem narodu. Ob živem prepričanju, da se «poraja veliki dan», je privrela tudi iz mojega mladostnega srca vizija o prihodnosti. i;g§! v.-V S.'--- 6ef t«**??c » Sw ceV *, s\Yt^C\ .0; VV toV^ tv\e^°VV Stoletnica sep,0' 50 rtt H* ** « %<3°( Kdor je imel priliko, spoznati in vzljubiti duha deškega naroda, kakor ga razodevajo razna umetniška dela, je poleg Smetanove in Dvorakove glasbe ter likovnih umetnin Manesa. Al'eša in Svabinskega ohranil v ljubečem spominu nekaj literarnih stvaritev, v katerih se najbolj kažejo značilnosti češkega jez.ka in češkega človeka. Sem sodi predvsem Machova pesnitev «Maj», ta najbolj češka inačica evropskega romantizma in posebej še byro-nizma, dalje «Babica« Božene Nemcove, Jana Nerude «Ma-lcstranske povesti« in izmed modernih del ta ali ona knjiga Karla Capka, zlasti še njegovi «Pogovori z Masary-kom» kot pričevanje o mislecu, ki je utelesil v sebi moderno inačico husitskega Ceha. Vsak bo po svojem oseb- \.ov Aloisa J'iraška nem okusu dostavil še nekaj imen in spisov: jaz. postavimo, poezijo Otokarja Brez'ne in izbrane eseje F. X. Salde. Nihče pa ne bo mogel mimo velike, izrazito ljud ske in v najboljšem pomenu besede nacionalne osebnosti Aloisa Jiraska, čigar stoletnice naj ne prezre tudi slovenska kulturna kronika. Iz obsežnega dela tega «češkega Sienkewicza» si bo posamezen poznavalec izbral to, kar mu b0 najbliže po snovi in obliki: ta bo dal prednost Ji-ra.kovim mogočnim literarnim freskam v dobi husitiz-ma, oni povestim, ki opisujejo tragično dobo češke zgodovine po Beli gori. Jaz bi s’e nemara odločil predvsem za tiste njegove spise, ki obravnavajo v epični obliki češki preporod, delo maloštevilnih krožkov in osamljenih po- BOŽIDAR BORKO edincev, da bj prebrodili ne-keč junaški narod Husa in Žižke iz žalostne onemoglosti in izčrpanosti, v katero ga je pahnila protireformacija s svojimi ponemčevalnimi prizadevanji. Ze tu se pojavljata tisti zdravi češki realizem in čut za drobno delo, ki bosta v 19. stoletju izoblikovala novj karakter češkega naroda in v 20, stoletju pripravila njegovo narodno osvoboditev in socialno pre-stavbo. Alois Jirasek j'e veliko ime češke literature. Z vsem svojim čelom korenini v bogati zgodovini svojega nar.da, zgodovini, v kateri se — ka- kor doživljamo Jo tudi v naši generaciji — tako naglo-ma in silovito izmenjujejo srečna razdobja s tragičnimi dobami. S svojim delom raste Jir&sek iz 19. stoletja, iz STAR0SL0VENCI Dr. Janez Bleivveis in Anton Slomšek sta se z občudovanja vredno vztrajnostjo dvignila iz povprečnosti svojega poklicnega dela v osrednji sili vsega javnega življenja med Slovenci, oba sta zavestno hotela mimo in preko Prešernove progresivne misli, a sta s končnim rezultatom svojega dela Prešernovi misli < vendarle pomagala do zmage. Janez Bleivveis, trgovski sin iz Kranja, doktor zdravilstva in živinozdravnik, profesor na ljubljanskem medicinsko-kirur-gičnem učilišču, je kot tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani postal leta 1843 urednik »Kmetijskih in rokodelskih Novic«, skromnega lističa za slovenskega kmeta in obrtnika, prvega slovenskega časnika po Vodnikovih ((Ljubljanskih Novicah«. Z vztrajnostjo, ki mu je bila lastna, je kljub pomanjkljivemu rih uredb in utrjenega reda. Ce si ogledamo socialni sestav naročnikov njegovih «Novic», vidimo, da je med njimi še leta 1847 imela relativno večino duhovščina: med 1522 naročniki je bilo 689 duhovnikov in le 230 kmetov in posestnikov, torej 45% proti 15%. Zato nam bo razumljivo, zakaj je Bleivveis hitro prikril svojo liberalno miselnost, in se brez ugovora podreti zahtevam duhovščine in privzel za sodelavca in svetovalca zlasti v literarnih vprašanjih ravno Luko Jerana, najbolj ozkosrčnega preganjalca sleherne napredne misli v slovenskem slovstvu. Tako je zagotovil listu bodočnost. Ko je leta 1848 dunajski, proletariat s pomočjo revolucionarnega dela meščanstva priboril avstrijskim narodom politične svoboščine, se je Bleivveis ustave tiskovne svobode Mladina, ki je kratkofrajno pomlad naro dov leta 1848 doživljala v šolskih klopeh in stopala v življenje v dneh najbolj besnečega Bachovega absolutizma, je imela v svoji sredi bistre in pogumne glave, ki so bile že pod vplivom evropskih narodnostnih gibanj in evropskega liberalizma ter so zgodaj spregledale zaostalost in sebičnost slovenskih, voditeljev znanju slovenskega jezika in zadregi za primerne sodelavce, kljub predmarčni cenzuri iti tfdj borbi za naročnike listič varno vodil, ga spretno obvaroval hudih jezikovnih in abecednih prepirov, ga postavil na trdna tla živega ljudskega govora, uvedel polagoma gajico namesto bohoričice in ga preuredil sčasoma v glasilo — ne morda širokih kmečkih množic, marveč bolj v glasilo drobne plasti slovenskega meščanstva, slovenskih veleposestnikov in duhovščine. Bleivveis ni bil človek, ki bi svoje nazore zagovarjal tudi »brez upa zmage«. Kjer je videl, da ne bo uspel, je popustil in Se spretno prilagodil v glasnika vladajoče miselnosti, zagovornika konservativnosti, sta- KNJIGE SJMON GREGORČIČ: IZBRANO DELO, ČETRTA KNJIGA Zaključek izdaje Zbranega dela' slovenskega klasika predstavlja vsekakor pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu, dogodek, ki zasluži vso pozornost. Ce se spomnimo, kakO težko so v preteklosti popolne in kritično obdelane izdaje slovenskih klasikov doživljale svoje rojstvo, in kako so mnoge take izdaje še v času med obema vojnama ostale nedokončane, moramo biti četrtega zvezka zranega dela Simona Greeorčiča, ki je pravkar izšel pri nržavni zalozbi Slovenije in zaključil njeno izdajo zbranega Gregorčičevega dela, samo veseli, Kljub raznim nedostatkom (neenotna vezava in papir) imamo vendar sedaj prvikrat vse Gregorčičevo delo, skupaj z nje govo korespondenco, zbrano v štirih knjigah, opremljenih s kritičnimi opombami in kratkimi uvodi. Zato moramo vsekakor izreči polno priznanje založbi in uredniku Gregorčičevega zbranega dela Francetu Koblarju, želeli pa bi si morda samo še zaključne študije o pesnikovem življenju in delu, za katero bi bil urednik zbranega dela prav gotovo prvi poklican. Četrti zvezek Gregorčičevega zbranega dela vsebuje Gregorčičevo korespondenco iz let 1885 do 1906. Pisma v tej knjigi se torej začenjajo z Mahničevim nastopom zoper njegove pesmi, z dogodkom, ki je v slovenskem javnem življenju začel ločiti duhove, v pesniku samem pa povzročil še večjo zagrenjenost in občutek osamljenosti. Zato nam pesnikova pisma, v kolikor so nam ohranjena in zbrana v tej knjigi, pričajo bolj o Gregorčičevem zasebnem življenju, javni dogodki pa najdejo v njih največkrat le medel odsev. Zato so pisma najbolj dragocena za spoznavanje Gregorčičeve osebnosti, pa tudi za spoznavanje pesnikovega poslednjega ustvar janja, ko so se iz veličastnih zasnov izoblikovala povprečna in celo pomanjkljiva dejanja, kar velja za pesniško delo, pa tudi za presojo slovenskega javnega življenja. «Tako nam zlasti zadnja pisma«, kot pravi urednik, - «kažejo človeka in umetnika v njegovi najbolj resnični podobi, v njegovem srdu in dobrobi, v vsakdanjih težavah in redkih svetlih trenutkih, v boju in prijateljstvu«. Nedvomno so zato ta Gregorčičeva pisma Ivanu Hribarju, Vekoslavu Spinčiču, Ivanu Vrhovniku; pa tudi Veselu, Strossmayerju, Trinku-Zamejskemu in drugim pomembna sestavina Gregorčičevega dela, so pa tudi za vsakega ljubitelja slovenske književnosti močno zanimiva. Razumljivo je, da jih je zato dvakrat pripravil za natis že Ivan Vrhovnik, ki jih je tudi kratko komentiral, a jih zaradi založniških ovir ni mogel izdati. To bo nadoknadil četrti zvezek Gregorčičevega zbranega dela in tako zaokrožil podobo Gregorčičeve umetnosti. IVAN TAVČAR: POVESTI Vprašanje izdajanja del slovenskih klasikov v cenenih ljudskih izdajah je že vrsto let aktualno vprašanje našega založništva. Vendar pa moramo ugotoviti, da kljub velikemu povpraševanju po knjigah Jurčiča. Kersnika, Tavčarja in drugih domačih pisateljev to vpra- šanje še ni bilo zadovoljivo rešeno. Sele v prav zadnjem času so se naše založbe zganile in začele misliti tudi na ljudske izdaje domačih klasikov. Vendar Je nekaj knjig, ki so nedavno Izšle, mnogo premalo. Pomanjkanju dobrih ljudskih izdaj domačih klasikov je skušala odpomočl založba Kmečka knjiga, ki ie pred meseci izdala izbor Cankarjeve proze, zdaj pa knjižico Tavčarjevih povesti, ki vsebuje ciklus V Zali in povest Kuzovci. Vsekakor zasluži založba Kmečka knjiga pohvalo, ker Je v kratkem času dala na trg dvoje ljudskih izdaj slovenskih pisateljev; Da je med njima tudi Tavčar, je prav, saj sodijo Tavčarjeva dela med najboljša dela slovenske klasike. Prav povesti, zbrane pod naslovom V Zali, so gotovo med najlepšimi prikazi življenja slovenskega človeka v poljanskih hribih. V teh svojih kmečkih povestih iz sodobnosti, hoče Tavčar poudariti, da narod, čeprav - državno - politično podjarmljen. vendarle živi, saj poganja iz sebe silne značaje, ki živijo samosvoje življenje, hrepene po svobodi in ljubijo svoj svet: zato ima tak narod tudi pravico pod soncem. Tako ugotavlja v svoji zaključni besedi prof. Alfonz Gspan, ki osvetljuje življenje in delo Tavčarja. Ta beseda o pisatelju daje izdaji prav gotovo še večjo vrednost. Vsekakor pa to močno kazi preslaba oprema in neobičajen žep ni format, tako da predstavlja izdaja v tem pogledu skromno počastitev Tavčarjevega jubileja In 400-ietnice slovenske knjige, katerima je namenjena, kot to pove posvetilo na začetku knji ge. in drugih pridobitev razveselil in jih uporabil: spremenil Je »Nov,ce» tudj v politični časnik in v njih tolmačil program slovenskega malomeščanstva, katerega #zvezda vodnica* so bile: samostojna ustavna in monarhična Avstrija, nedotakljivost katoliške vere in varstvo slovenske narodnosti. V smislu tega programa Je ostro nastopal proti sleherni revolucionarni zahtevi kmetiških in delavskih množic; vse svoje politično delo je gradil na upanju, da bo vladar že sam uresničil svoje obljube. Za vodilo v svojem političnem delu je formuliral široko geslo: Vse za vero, dom, cesarja; podrobnega slovenskega političnega programa pa ni nikdar izdelal. Glavno zahtevo slovenske politike — Zedinjeno Slovenijo — je leta 1848 prva postavila na dnevni red slovenska mladina na Dunaju, in Bleivveis jo je le obotavljaje sprejel v svoj program. Nikdar pa nt postavljal te zahteve na prvo mesto. V ospredju njegove politične dejavnosti so bila vedno manjša, konkretna vprašanja. Blei-weis je vodil vseskozi politiko drobtin, se z nJ° spretno tesno povezoval s perečimi vprašanji dneva, dosegal drobne uspehe v trenutnih težavah, se varoval velikih političnih neuspehov In se tako obdržal kot centralna osebnost v političnem življenju skozi dolga štiri desetletja. Pri tako pojmovanem političnem delovanju Bleivveis že od vsega začetka ni vedel, kaj početi s Prešernovo silno poetično osebnostjo, z nedosežno lepoto njegove izpovedne lirike, z njegovo demokratično miselnostjo o bratstvu ljudi in narodov, z njegovo dalekovidno, pogumno politično oporoko, kot jo je zapustil v Zdravljici. Blel-weisu so bili tudi po letu 1848 odveč Prešernovi poudarki zahtev po osebni )n narodni svobodi .odveč Prešernovo prepričanje, da bo ljudstvo v slogi in s skupnimi napori doseglo: «da oblast in z njo čast, obilnost bodo naš j last!« To vse so bile zahteve, ki se niso ujemale s koristmi slojev, ki jih je Bleivveis v svojem listu zastopal. Razumljivo je tedaj, da Prešerna skraja k sodelovanju niti povabil ni; ko je pozneje skušal to popraviti, je Prešernu objavil v «Novicah» nekaj ponatisov in nekaj prigodnic, a je leta 1848 zagrešil robato netaktnost s katero sj je za vedno podp!sal spričevalo svoje duševne revščine: Prešernovo Zdravljico, ki dotlej zaradi cenzure ni mogla iziti, je natisnil v »N vicah« vzporedno s «Svo-boOnim Lenartom«, prostaškim Hašn!kovim pamfletom na priborjeno svebodo. Bleivveis je za «Novice» potreboval drugačnega pesnika, kot je bil Prešeren. Potrebo- val je moža, ki bi tudi v pesmi, kot on v politiki, odvajal ljudstvo od doslednega političnega boja in ga slepil z zaupanjem v dobrotljivost avstrijskih monarhov in bajkami o veličini in slavi slovenske zgodovine. Takega pesnika je našel v Jovanu Veselu Koseskem. Jovan Vesel se je rodil dve leti pred Prešernom v Kosezah pri Moravčah. Po končanih študijah je nastopil uspešno pravniško pot, objavil leta 1818 prvi slovenski sonet obenem z nemškim tekstom, nato pa se s slovensko pesmijo ponovno o-glasil šele 1844, ko so «Novice» v posebni prilogi prinesle njegovo odo «Slovenija cesarju Ferdinandu«. Bobneči verzi — metrično odlični distihi, a popačen, izumetničen jezik, skozi katerega medlo proseva neprepričljiva misel o veličini in herojstvu slovenske narodne preteklosti in sedanjosti, to so značilnosti te in Večine poznejših Veselovih originalnih pesmi. Takega pesnika, glasnika svojih- nejasnih političnih idealov, je Bleivveis potreboval. Zato je povzdignil Koseskega v prvega slovenskega pesnika in začenjal z letom 1844, ko Je izšla omenjena oda, novo dobo slovenske književnosti, pomembnost Prešernove pesmi pa je naravnost ali po ovinkih skušal vsepovsod zmanjševati, njegovo čisto pesniško misel diskreditirati z namigovanjem na neurejenost pesnikovega zasebnega življenja. v katerem ni mogel in ni hotel niti slutiti kake tragičnosti. Jovan Vesel je pošiljal poslej v svet svoje pesmi, - še pogosteje pa priznane in nepriznane prevode iz drugih slovstev, in užival slavo prvega slovenskega pesnika. Da je v slovenski javnosti za nekaj časa res zasenčil Prešerna, je krivda slovenskih časnikarjev, predvsem Bleivveisa, ki Prešernovih pesmi niso znali in ne hoteli približati ljudstvu. Bleivveisove «Novice» so se naslanjale vsaj skraja na kranjskega in primorskega pisca in bralca, Štajerska jim je bila od rok; vendar pa so sprejemale žive ljudske posebnosti obrobnih, zlasti primorskih in štajerskih narečij ter tako v dolgih desetletjih rednega izhajanja odločilno sodelovale pr| oblikovanju splošno slovenskega knjižnega jezika. Zaslugo za to, da se je v tej dobi Štajerska tako trdno vključila v slovensko slovstveno dogajanje in dokončno prebolela ilirske zablode, pa ima v prvi vrsti Anton Slomšek. Ta je kot bogoslovec, duhovnik med ljudstvom, vzgojitelj duhovnikov v celovški bogoslov-nici, šolski nadzornik in končno kot lavantinski škof z neugnano vztrajnostjo in spretnostjo pisal, prirejal, izdajal slovenske nabožne ln šolske knjige, dosegel ustanovitev družbe za načrtno širjenje slovenske nabožne knjige med ljudstvom (Mohorjeve družbe), organiziral šolstvo po kmetih, pisal učne knjige, pospeševal ustanavljanje čitalnic, in se tudi z avtoriteto cerkvenega dostojanstvenika v narodnostno ogroženih krajih boril za ugled ln spoštovanje slovenskega jezika. Z mnogoštevilnimi slovenskimi knjigami, članki, govori, pastirskimi listi, pesmimi v prelepem ljudskem jeziku, prilagojenem osrednjemu knjižnemu jeziku, zlasti pa tudi s preureditvijo meja lavantinske škofije in s prenosom njenega sedeža v Maribor, je Slomšek zelo pomagal zajeziti ponemčevanje štajerskih Slovencev. Toda Slomškovo delo je treba pogledati tudi od druge strani. Slomška navadno slikamo kot dostojanstveno, a dobrodušno osebnost, ki je pridobivala za vero z neko milino svojega značaja, mehkobo in romantično zanesenostjo svoje besede, s priljudnim smehljajem In vedro pesmijo. Toda to je le ena stran Slomškove osebnosti. Ce prebiramo Slomškova dela iz obdobja marčne revolucije in po njej, zlasti nemSke članke tega obdobja, spoznamo še drugo lice tega neutrudnega bojevnika. Dogodki leta 1848 so Slomška presenetili tako kot vlado in dvor. Čeprav Slomšek ni bil slep za bedo ljudstva, ji vendar ni vedel drugega leka kot tolažbo z onstransko srečo. Vzroke pa ji je Iskal le v pomanjkanju krščanske ljubezni na eni, potrpežljivosti na drugi Desetletje pred revolucijo leta J 848 in še dobro desetletje po njej sta obvladovala slovensko politično, kulturno in literarno življenje dva moža, ki sta bila po svoji duhovni usmerjenosti pravo nasprotje Franceta Prešerna: doktor Janez Bleiweis in Anton Slomšek JANEZ LOGAR strani, in morda še v tem, da kmet opušča stari patriarhalni način življenja, se trga od grude in hoče živeti kot gospoda. V velikonočnem pastirskem listu leta 1848 obravnava kmetiške revolucionarne zahteve po odpravi tlake in desetine in jih zavrača, dokazujoč iz svetega pisma in sv. Avguština, da je desetina božja ustanova, da brez tlake ni bilo in ne bo, da je kmeta že res morda tu in tam kdo odrl, a križal jih še nihče ni. Naj torej prepuste cesarju in višji gospodi, da premislijo in odločijo, ali se jim dado bremena olajšati... V naslednjih letih se je Slomšek z isto gorečnostjo zavzema! za habsburško dinastijo in za rešitev trhle stavbe avstrijske monarhije, izdajal pastirske liste ob raznih veselih in žalostnih dogodkih v habsburški hiši, ob vojnih nevarnostih mobiliziral zaledje za pomoč vojski, svaril pred šuntarji in prekucuhi ter svojim ovčicam v pisanih barvah prikazoval tri skrbne očete: cesarja, papeža, Boga in tri domovine: Avstrijo, cerkev, nebesa. V dobi restavracije po letu 1848 se je Slomšek ves pridružil oni duhovniški struji v Avstriji, ki Ji je bila tiskovna svoboda trn v peti, in ki se je zavzemala za to, da dobi cerkev spet popolno oblast v šoli in vpliv v javnem življenju, češ le cerkev bo naučila proletariat potrpežljivosti pri prenašanju bede in bo tako v bodoče onemogočila sleherno revolucijo. S to svojo dejavnostjo se je Slomšek postavil v prvo vrsto tistih, ki so verolomnemu avstrijskemu monarhu in avstrijskemu episkopatu pomagali uvesti v Avstriji režim najtemnejše fevdalno-cerkvene reakcije. Slomšek je v družbi s svojim poznejšim naslednikom Stepišnikom, Jermanom in drugimi popolnoma odrinil strujo zmernih liberalno nadahnjenih duhovnikov, kakršen je bil na primer Janes Zlatoust Pogačar in tudi na Slovenskem v smislu navodil konference avstrijskih škofov leta 1849 pripravil kon-kordatsko vzdušje, ki je pri nas za celo desetletje zatrlo sleherno kulturno delo, ki ne bi služilo obenem cerkvi. Kajti kulturnega delovanja nenemških narodov v Avstriji sedaj ni nadzoroval in oviral samo birokratski Bachov režim, ampak še v večji meri cerkvena gosposka. Ob zahtevi po cerkvenem šolstvu je Slomšek sicer vedno poudarjal, da je treba slovensko mladino v osnovnih šolah poučevati v slovenskem jeziku (obenem pa je bil proti odpravi nemščine), a Je bil pri tem ustvaritelj teze, ki je napravila v našem kulturnem življenju toliko škode: pokvarjenost, pre-kucuštvo in z njim vse druge nesreče prinašajo med slovensko ljudstvo ljudje, ki so se izneverili svojemu materinemu jeziku, in obratno: ljudje, ki oznanjajo liberalne, katoliški cerkvi sovražne nazore, niso Slovenci. Po tej logiki Je bil vsakdo, ki je spregovoril svobodnejšo besedo, obsojen za slabega Slovenca, in posledica je bila, da je marsikdo od starejših izobražencev, ki je hotel ostati zvest svojemu svobodomiselnemu prepričanju in se rešiti more zaznamovanca, v tej dobi res uskočil v nemški tabor. To je storil Valentin Kon-šek in pozneje naš najbolj razgledani časnikar Iz leta 1848 — Karel Dežman. Vsi svobodoumni slovenski duhovi seveda niso šli po poti Konška in Karla Dežmana. Bleivveis je bistro presodil položaj in se po zatoru revolucije leta 1848 še tesneje naslonil na Slomškovo in Jeranovo duhovniško smer. z njeno pomočjo je še bolj utrdil svoje samodrž-je v slovenski politiki in kulturi, obenem pa rešil propada Novic*. Poleg njih sta izhajala le še cerkvena lista, Jeranova »Zgodnja Danica*, Einspielerjev »Šolski prijatelj* ter Slomškovi letni zborniki ((Drobtinice*. Kakor sl je Slomšek na Šta- jerskem vzgojil celo vrsto pisateljev sodelovalcev med du-kovniki, tako je Bleivveis združil v »Novicah« vse starejše pisce duhovskega in svetnega stanu, ki so se ujemali z njim v konservativni miselnosti ali vsaj niso hoteli poudarjati nazorov, ki bi bili v nasprotju z urednikovimi. V nasprotju z mladino, ki je tedaj doraščala in si pozneje osvojila vodstvo, imenujemo to generacijo slovenskih kulturnih in političnih delavcev — Staroslovence. Mladina, ki je kratkotrajno pomlad narodov leta 1848 doživljala še v šolskih klopeh in stopala v življenje v dneh najbolj besnečega Bachovega absolutizma, je imela v svoji sredi bistre in po-bumne glave, ki so bile že pod vplivom evropskih narodnostnih gibanj in evropskega liberalizma ter so zgodaj spregledale zaostalost in sebičnost slovenskih voditeljev. Ta mladina je čutila, da ne more na poziv organizatorja konkordata Othmarja Rauscherja in njegovih slovenskih podložnikov hinavsko skloniti glave in si trositi nanjo pepela v zadoščenje za pregrehe, ki jih ni storila. Ta mladina, ki je imela v svoji sredi Trdilno in Levstika, je čutila, da mora vrniti čast Prešernu in nadaljevati njegovo delo za duševno in gmotno osvoboditev ljudstva, na osnovi katere šele lahko vzgojimo dobrega človeka in zgradimo bratstvo in mir med narodi; ta mladina je čutila, da bo morala v boj s starimi, ki so na oblasti in si laste prvo in edino besedo na vseh področjih narodnega življenja. In pogumno ter z žrtvami je šla v ta boj: s kritiko in satiro je podpirala malike starih, z vedro, mladostno zdravo in pogumno pesmijo je preglasila klice k nezasluženi pokori. To je bila generacija političnih in kulturnih delavcev, ki jo Imenujemo Mladoslovence in kateri je stal na čelu mladi — Fran Levstik. dobe. ko se je v glavnem dokončal narodni in kulturni prerod čeokega naroda, v 20. stoletju z njegovimi viharji in dramatičnimi razkoli v iskanju nove usode narodov in novega obraza človeštva. Po vsem značaju svojega književnega dela je bil Jirž-sek vprav prototip Ceha 19-stoletja. Zgodovina, kateri je bil najzves ejši tolmač, mu je naklonila reoko srečo, da je doživel čase, ko so se uresničile najlepše in najdrznejše sanje češkega naroda in da je s svojim s delovanjem pri delu za narodno osvoboditev v prvi svetovni vojni sam vstopil v zgocbv no svojega naroda. Bil je namreč v odločilnem času. ko so umolknili politiki v domovini, ia se ie tem bolj slišal glas osvoboditeljev iz tujine, največji vodja svojega naroda; bil je tisti, ki je v aprilu 1. 1918. sestavil in prebral sloveči manifest čeških pisateljev, manifest, ki pomeni dokončni prelom z večstoletno preteklostjo in zmagoviti klic naroda, ki razb ja svoje zadnje okove. Za zgodovinarja, kakor je bil Jirasek. in za pisatelja, ki je po veliki večini umetniško oblikoval zgodovino svojega težko preizkušenega naroda, ni moglo b-ti večjega poslanstva in lepše usode. Ves narod je poslušal njegov glas in šel za njim k zmagi. Od 1. 1918. cV> 1. 1930, t. j. do Jiraskove smrti, ga ni bilo med češkimi pisatelji b.lj popularnega človeka (če ne štejemo v njihovo vrsto «ta-tička* T. G. M.). Take usode so tako redke — v življenju prav kakor v slovstveni zgodovini — da je treba to posebej poudariti. Pozna starost je prispevala, da Jirasek ni več doživel desetletja, ko se je evropsko nebo nad obzorji njegove domovine znova zmračilo in ko j-e naposled če. ki narod zašel v zgode v nske vrti. ee. ki po svoji tragični napetosti celo prekašajo čase, ki jih je Jiržsek opisoval v svojem čelu »Temno«. Živeti ob pravem času, uskladiti osebni višek z zgo-dov nskim viškom svej ga naroda in umreti, preden se za,-čenja rušiti to. kar se je zdelo človeku Jiraskove ga kova največje in najlepše — to bi an ičnj ljudje imenovali posebno milost beg iv. Alois Jirasek je doživel to usodo in je lahko pred 21. leti mimo odšel ad patres. Jirasek j« s svojim delom uresničil to. kar je J., 1852. želel sloveči zgodovinar in eden zadnjih preroditeljev Češkega naroča Palacky, ko je p.sal: «Danes bi nam bil len sam Walter Scott koristnejši kakor pet Žižkov.« Jirasek je postal WaUer Scott češke literature, kajpada v modernejši obliki. Spisal je lepo vrsto romanov in novel, ki obravnavajo češko zgodovino. in sleherno njegovo delo je bilo močan prispevek k povzdigu češke narodne zavesti v času. ko je imela ta zavest pomembno funkcijo: ohraniti in trdno izgraditi češki narod, ki je vanj s tolikih Strani butalo morje nemštva in ga ho.'elo zmanjšati in uničiti. Jirasek je bil morda zaradi tega najsposobnejši za tako vlogo, ker je potekel iz obmejnih krajev, kjer so bili narodni konflikti najostrejši in ker je bil po str ki temeljit poznavalec domače zgodovine. Njegovi prvi slovstveni spisi sD izšli v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja in niso bili ne posebno izvirni in ne po-ebno dognani Potreboval je nekaj časa. da razvije iti izbrusi svoj umetniški talent . in da iz povprečnega pesnika in prpovečnika postane psaelj zgodovinskih epopej svojega naroda. Mnogo So pripomogla srečna leta, ki jih je preživel kot gimnazijski profesor v krasnem, zgodovinsko pomembnem mestu Lit_myšl.' Tu S2 se zarodili njegovi prvi veliki priv di češke zgodovine, tu ss je bil dokončno odi čil, da bo dal svojemu narodu v slovstve-no-umetni ki obliki to, kar mu je dal Palacky s svojo Zgodovino: historično zavest kot oporo pri novem razvoju in oblikovanju češkega naroda in njegove družbe. Ze v romanu «Skalacy» (Rodbina Skalakov) je 1. 1875 pokazal znatne obl kovalne sposcbnosli, sloneče na zanesljivem daru opazovanja. Tri leta pozneje je spisal ljubko zgodbo ((Filozofska Histerija«. ki je bila n:koč prevedena v slovenščino. Toda prva njegova pripovedna mojstrovina so bil- »Psohlavci«, roman češkega obmejnega ljudstva, ki se bojuje proti fevdalnemu gospodu za svobodo in pravico. To njegovo -delo se največ prevaja; imamo ga tudi v slovenščini. Poslej je pisal Jirasek tista velika- dela, v katerih je opisoval slavo in bedo češke zg°-čovine. To so ciklusi «Med tokovi« (1887-90), «Zoper vse» (1893-94). «Bratstvo» (1899-1908), F. L. Vek (1888-1906). »Pri nas» (1896-1903)-Njegova posebno upoštevana pripovedna mojstrovina pa je že omenjeno »Temno«, mogočna epična podoba potlačenega in preganjanega naroda. Zinačilno je, da je izšla šele 1. 1915.. ko se je na evropskih bojiščih odločevala nova usoda češkega naroda. Vmes med temi velikimi epskimi deli, ki so mu prinesla podobno slavo.' kakor jp je dosegel pri Poljakih Sienkitw.cz. na katerega ponekod spominja, je spisal vrsto manjših ael ali nedokončanih velikih zgodovin-sk h romanov. Tak je na, pr-roman «Hus.tski kralj«, spisan v nemiru prvfe svetovne vojne, ko s0 se zgodovinarju-romanopiscu ponujale to ike , nalike z nekdanjimi boji češkega naroda za njegovo p. avico do svobode in do Pr0" ste izbire svoje veie. Tu m . ■tam je ob.avnaval tudi mo- , demo življenje, vendar bolj redko in nič kaj uspešno. \ , dramatiki je zapustil nekaj del, ki pričujejo, da je bil dober tudi v umetnosti dia-loga. ■. Jirasek je bolj kakor va češki pisatelji obdelal s PrI' jemi pripovednika in z r€S' nicoljubnosijo realista, ki J* ‘ kajpada ni mogel docela. 01^ povedati miku roraa^tl®n fantazije, tragične krče in a' lovite vzpone češke in delti® tudi slovaške zgodovine. . v I tem pogledu je njegovo d®*®; dasi kvalitativno ne zmeron* , in povsod enako dogpano i» zlasti kompozicijsko ne volj zgrajeno, opravilo P‘_ Cehih važno poslanstvo. Pr ’ pričevalo jih je, prav kak° krog izobražencev zgodovin^ ski spisi francoskega raz'Sevalca čoške zgodovine E. nlsa, da nared, ki se zave9? ' sebe, svoje preteklosti svoje pravice do življenj" ne more propasti. Alois J ' rasek je iz zgodovine SV£}J ga naroda, ki je sicer ,P°mv bojev in teživ. projiciral • zavest češkega človeka ly- . 20. stoletja optimistično » podbudne podobe, ki so P , kazale, da je češki nart uspešno kljuboval vsem , dim preizkušnjam v svoji svojega dela pripravil nar£ du cel rezervoar moram11' silnic in samozavestne vere z* črna Ista. ki so na topila o«j set >et Po njegovi smrti ' ki se še podaljšuj?jo y ,z* devinskih krizah in temni n gotovosti današnjega sveta- se je itekl francoski ur šel tudi slavni Louis Po dolgem prizadevanju . končno le posrečilo, da je pri nOZSPuC U008 v njeno hišo kot gost. Svečani obed je bil v njenem pa izven Pariza. Da bi bilo podeželsko okolje še bolj poudarjeno, so prišle po ^osi mino hrame češnje v pletenih košaricah. , da Pasteur se jih ni dotaknil in tudi ostalim začudenim gostom je prepovc ^„o bi jih kar tako zobali. Prosil je zn kozarec vode in potem je vsako češnjo ^iai°^ splaknil, preden jo je vtakml v usta. Med splakovanjem pa je navzočim ra nevarnost bacilov. d-eU^i" i Ce «Vidite». je naglasil in použil zadnjo oprano češnjo, tdako je treba 'Z^poda, bi sl to od bakterij vso živo le enkrat mogli ogledati pod drobnogledom, 0 — nikdar več bi ne mogli uživati neoprano sadje. Zaradi vse graje vre -^.nl požrešnosti in lahkomiselnosti se vtihotapi v človeško telo nešteto bolezni, kasneje n« moremo razumeti njihovega vzroka ...» sorbonrt1’ Strogo se je ozrl po elegantni družbi kot bi sedel v predavalnici na ^ £g()t4 nato pa je z urno kretnjo, njegovim slušateljem kaj dobro znano, raztr po kozarcu vode in ga izpraznil v dušku. . , je svojo Nekoč so vprašali Vik to rja Hugoja, k ) slavo najbolj občutil. In veliki Kil j I P S 1/3 ^ p0Vt zgodnjih i11" »Ko sem se nekoč po iz * * datni »M« J0 m, je odvrnil sluga, «**m spet kmalu umazani, pa bi si delo lahko prihranil.» ukazal slugi naj Pril,eri MMe si je Switt obul škornje. Ko je bil sUtn gOt ^ ^ trenutek počaka, da b konja, ker bosta takoj odpotovala. Sluga je prosu, naj v urno použil sooj zajtrk. ... konjalL Nalete' je na pocestnega pevca, prepe-* r balkom..!]ubyif. VesnlL Spremljal se je s kitaro in lovil v kapo sk£>e °Va»« 'oa je^ fcozarec uta. ^ ‘ Zasmilil i* Tolstoju. ^°St°Vi)ud1fuonm h°telU aSvlmrSki dv°r" 60 iu v pritlično pivnico za pre. je naročil šampanjec. l^ojaiTrr,'tmalOVa?eV?nie’ ? vratarJn natakar znala prikriti, je razdražilo k" 80 odrT -,ima faV°' da s!!‘p0Tl v?e zlVe vodstvo hotela pa je prisilil, N ***** neki Nen V* ”!' znameniti pesnik Ibseni Stavim, da me več ne poznatela «Dof)in . Prijazno odkril in odvrnil: In s stavo,» e e obrnil ter ge urnih korakov oddaljil. S Scotti }e FT0*« zna Nel„„0ta 2,1 ^Penco. to v denarnici > — ___ * nasmehom pripomnil- d - -- ne’ zato mu dal iUhlO VO nsvtrs,m K. • *PQ Skromna želja ", netovot,. )r”"™- .P., ne tv,ab,t, u®’n jo omemb) VZ liknil berač. «/n bog naj vam ohrani življenje tako dolgo. menttega romanopisca Wal-je pol šilinga. Sir Waller ni ne, zato mu da mi stspenco dolgujete 1» mmmutkš venski impresionist IVAN GROHAR. Ne da bt hotel smrtni datum človeško enega najteže preizkušenih od naših slikarjev prisiljeno vzeti za * začetek slovenske sodobne umetnosti. Saj je . impresionistična umetnost' ki se je zanjo dobesedno žrtvoval Ivan Grohar, živela še dolgo med nam; v del-u Jako-pica, Jame in Sternena in je še danes polna pobud. Toda okoli leta 1911 smo dejansko na meji m Groharjeva smrt je samo slučajno zunanje dopolnilo prvega obdobja našega impresionizma. Slovenski impresionizem, zapo-zneli a kljub temu izrednp močni in izvirno ustvarjalni pojav splošnega evropskega raz-VOJ3, je v letih pred prvo svetovno vojno po uspehih v tujini končno le prodrl tudi v kon-servativnejšo domačo kulturno sredino. Njegov program je bil jasen in v celoti tildi že realiziran. Ce pogledamo prav eno od značilnih kasnejših Groharjevih del, pogled «Iz mojega okna», to dejstvo dobro razumemo Strogo optični izrez iz narave, z vso trepetajočo obilico barvnih in svetlobnih odtenkov je postal nosilec umetnikovega močno občutenega razpoloženja: ohranile so se nam razkrojene in prelivajoče se barve objekta, toda s™.nJe m ves zvesto posneti zunanji vtis občutimo tudi psiho krajine in samega slikarja. V teh letih pred prvo svetovno vojno pa se, pojavljajo tudi v naši umetnosti že oznanjevalci novih smeri. V mislih nimam vrste onih slikarjev, ki so se združili na Du-naju v prvem jugoslovanskem umetniškem društvu Vesni. Smrekar, Gaspari, Sante-l Bi-rolla in drugi ustvarjajo enako kakor umetniško močnejša skupina impresionistov še daleč v naslednja desetletja, celo vse do danes, toda njihovi ideali in cilji vobče ne vodijo v kako stilno ali za globljo vsebino borečo se revolucijo. Kot impresionistom časovno vzporedno in hkrati umetniško izrazitejšo osebnost, ki pa deluje značilno izven kroga vesnanov, moramo tu priznati .FRANA TRATNIKA, umetnika, ki je letos praznoval 'svojo sedemdesetletnico. Po vrst; ilustracij in karikatur, ki Se z njim; Tratnik utrdi v prvem dece-niju stoletja v raznih srednjeevropskih revijah, nastanejo prav leta 1911 njegovi znamenit; «Slepci». Z risbo kot samostojno nalogo so se pričeli ukvarjati že vesnani. Tratnik jo dvigne do tehnične popolnosti in v imenovanem delu, k; bj niu lahko prišteli še druga se povzpne tud; do prave monumentalnosti. Kot vidimo v njegovem točasnem ustvarjanju, si vsebina še ni tako podredila oblike, da bi jo izraznosti v korist povsem preoblikovala in tudi deformirala. Realizem plastično občutene oblike j« ostal, toda tema sama je zaživela ob spretni porab; sredstev kompozicije in osenčevanja tako, kot tega poprej nismo bili vajeni. Edino na enega bi smel tu spomnitj, na slovenskega van Gogha — PETKOVŠKA ~~ n?.. njeigovo sliko «Doma». Človeško nesrečne j ši, umetniško pa toliko močnejši, Petkovšek je tudi edini, ki je že pred Tratnikom pripravljal tla slovenskemu ekspresionizmu, Tratnik nadaljuje svoje risarsko delo med vojno. Begunci z Goriškega ga, samega begunca, pobude, da ustvari svoj naj^ pomembnejši zaključeni cikei risb. Z vsem tem delom je postal človeško-vsebinsko vedno prej pasivni kot pa uporni umetnik — viharnik, ptica znanilka bodočega neurja v naši umetnosti, ki se je imelo razvnet; takrat, ko preneha požar bojnih front prve svetovne vojne. V evropski upodabljajoči umetnosti se je pričela revolucija že poprej. Slikarstvo se je v 19. stoletju po prejšnjem sožitju z arhitekturo in plastiko osamosvojilo in v taki svoji osamljenosti z impresionizmom slednjič realiziralo stai*o težnjo po optično vsestransko pravilni upodobitvi realnega sveta. Potem, zi to zadnjo sintezo po dolgem razvoju pridob-Lenega, pa so se tudi v samem slikarstvu problemi pričeli reševat; vse bolj ločeno. Po iz impresionizma logično izvedenim pointi-hzmu in po velikih dejanjih zlasti van Gogha in Cčzanna je Evropa doživela vrsto tako imenovanih — izmov že za mladosti naših staršev pred prvo svetovno vojno. Ves slikarski razvoj nadaljnjih evrooskih štiridesetih let do danes je bil v bistvu izveden samo iz pariškega slikarstva prvih štirinajstih let s fauvizmom Matissa in kubizma Picassoja Braqua in Lčgera, ki jim moramo prišteti še manj pomembni italijanski futurizem in važ- B, Jakac; Podoba komponista Saeveruda P.®iše'-.v fcistvu mednarodno slikarstvo Nem-C u i ^ ie kovala takrat poleg pariških za bodoči razvoj najvažnejša osebnost — Kandmsky, začetnik danes vse bolj prevladujočega abstraktnega slikarstva. Cel val novih struj in gesel je planil med Slovence sele po prvi svetovni vojni Najprej j? skoraj preplavil tako del glasbe In revialne književnosti kot tudi upodabljajočo umetnost. Nova stremljenja smemo povezati s skupnim imenom ekspresionizma, ki nam široko vzet — še danes predstavlja na zapadu poleg abstraktne umetnosti — vodilno smer slikarstva in kiparstva. Ekspresionizem pri nas sicer n, nastal sam' od sebe, avtohtono, niti ni prišel k nam neposredno iz svojih velikih žarišč. Dobili Sm0 ga z vedno še nekoliko konservativnega Dunaja in iz pi /kar csvobbjtn - in v umetnost; po Parizu se zgledujoče Prage. Na Dunaju in v Pragi sta študirala tudi brata FRANCE in TONE KRALJ, ki sta postala nato v domovini vodilni osebnosti nove smeri. V našem zgoščenem slikarskem življenju se Je razvil ekspresionizem prve povojne dobe kot formalna in psihološka reakcija na slovenski impresionizem. Toda ob tem dejstvu si moramo predstavljati tud; to da so z našimi ekspresionisti živeli naprej ih tudi umetniško plodno živelj preostali trije impresionisti ter da je vodilni med temi — mojster Rihard Jakopič — že pred nekaj časa prevesil svojo bogato barvitost v izrazit barvni ekspresionizem. Mladj So se razlikovali — z izjemo najbolj samosvojega Pilona — v tem" da jim je pela predvsem, ekspresivna linija* ° sčd^j za oljno slikarstvo, kjer nam je dober primer eno od starejših dej Fran-ceta Kralja, Sv. Magdalena, slika, ki je zna-Čilna tudi v tematskem pogledu, saj Je sedaj za kratek cas umetniško oživela v tem pogledu ze zdavnaj zamrla slovenska cerkvena umetnost To poudarek na liniji —' je še toliko važnejše za grafiko, k; se stoprav sedaj pošteno razmahne med nami. Na prvj povojni razstavi leta 1920 je poleg bratov Kraljev nastopil tudi BOŽIDAR JAKAC, ki se je na mah razodel javnosti kot nadpovprečno nadarjen grafik. Prav tako šolan v Pragi je ustvarjal svoja dela z izredno eleganco črte in učinkovito, ekspresivno močno razcfelitvijo svetlobe in sence, a* pri tem, kar je značilno za njegov bodoči razvoj, nikoli ni zašel v skrajnosti pretiravanja. Jakac je tudi kmalu spočetka dokaza; za svojo mladost vprav osupljivo mojstrsko obvladovanje oljnega slikarstva. Portret norveškega komponista Haralda Saeveruda je nastal že 1922. leta v rekordno kratkem času. a predstavlja še danes enega Jakčevih vrhuncev in sP kot eden naših najboljših portretov skladno uvršča v umetnikovo pomembno tovrstno tvorbo Njegovo prav tako zgodaj zrelo pa slej ko prej živo grafično umetnost zgodnje 'dobe dobro označuje le malo kasneje nastali lesorez «Mati in hči». Zanj velja vse, kar sem spočetka dejal o mojstrovi umetnosti rezila in jedkanja. Grafika postane, s pridom reproducirana v tisku, najučinkovitejše orožje mladih, brata Kralja pa izražata svoje težnje razen v njej tudj v plastiki in med umetnostnimi kritiki se ustvari skupinica, ki jima kljub vsem na-sprotstvom zvesto sledi. Bilo bi povsem zgrešeno, ako bi kdo razumel slovenski ekspresionizem le kot izraz individualnih prizadevanj omenjene bratovske dvojiCp ali celo kot i metno k nam presajeni tuj; cvet Da so v Iružbeno in družabno razrvanem ’ povojnem ■asu ta stilna hotenja ležala tako rekoč v Notni atmosferi, je povsem jasno. Omenil em sporedne pojave v ostalih umetnostih zven likovne, omenil ekspresionistično Jako >ičevo dobo in poleg Kraljev v ostalem že tedaj v realizem ?e nagibajočega mladega Jakca. Pristel bi jim lahko še vrsto manj pomembnih, a pred temi zlasti eno osebnost. le nismo o tem. Naša pota iz Tolmina, kjer smo preživljali študentovska le a, so držala le domov na Gor.ško, v Brda, Vipavo, na Jkivko m čez Kras do morja. Del j kot do Trsta in Idrije^ niso segla. Ko so nam- v šoli govorili o Dunaju, kjer je živel Jan Kollar, Vuk Karadžič, pa tudi naš Cankar. Prijatelj in drugi, nam je bilo Icot vi nam- govorili o Ameriki. Beograd je bil nedosežno daleč. Ljubljana je živela nekje svoje življenje, odmaknjeno Od našega. Pred profesorjem, ki nam je razkrival 'lepote italijanskih mest, bi si naj-rajši zamašili ušesa, dasi je dobro pripovedoval. '/.aradi učinkovitosti je svoje besede podkrepil s vsemogočimi kretnjami. Kakor harlekin je skakal po katedru, risal na tablo in bil neznansko smešen. Ali nam ni bilo do smeha. V prizvoku njegovega glasu je bilo nekaj odbija-jočega. Poniževalo nas ie kot narod., kot Slovence. Vdiralo je v naše sanje in jih, skrivoma rušilo. Takšno je bilo naše duševno obzorje. Strahotno majhno. Naš svet tesen in orne jen. Ali vsaka deževna kaplja je imela v njem čisto poseben zvok, vsaka travca č sto poseben vonj. In to je dihalo iz tistih pi-sem._ Tako čudovito preprosto je bilo vse povedano. Zato sem jih hranila. Draga mi je bila vsaka beseda. Ob vsaki je zaživela naša mladost in v bolestnem koprr-nenju se je razgrinjal drugi, boljši svet- Ko sem s€ lomila v lastni nemoči in me je v srcu tesnilo, da bi se najrajši utrgala iz verige, ki me je kot u-čiteljico priklepala na samotno vas, sem se zatekala k tem pismom. Iz omare sem potegnila tisto pisano škatlo, jo postavila predse in v hipu nisem bila več sama. Pri meni je bila Fanica, Koška, Dere, Drago in vse poino drugih. Kakšen hrup! Kakor včasih v naših sobicah ali na izletih Toda najglasnejša med vsemi je bila Fanica. Svoje vrste človek. Nikoli pozneje ji nisem srečala enakega, tako polnega zanosa in samozavesti, pro-domega v mislih in jedrega v izražanju. In spoznala sem vendar mnogo ljudi. Faniči-ne besede pa ni imel nihče. V živo te je z njo zadela• Presenetljivo te je razgalila Pred, samim seboj, ojibal« tvoj e _ napake m te hkrati" pobožala. Kar ti je reklt, je oiio kakor1 curelc očiščenja, šel2* katerega si pravkar Tudi njena pisava je bila svojstvena. Da bi od' daleč zagledala kap pisem, in pi-bi njeno pri priči, spoznala. Tenke, pokončne po-\e.ze_, so se prožno stapljale. Med posameznimi besedami vidni odsekani presledki, kot da se v obliki išče svoji misli jasnega izraza. Tam med tistimi vrstami sem čitala: «Srecko je tako lepo izrazil prizadevanja nas mladih. Sele tedaj, ko bomo stali ne človek proti človeku, ampak človek za človeka, se bode rešila v-sa vpi-ašanja Zmaga resnice v kulturnem, iolida-izrna p gospodarskem- pravičnosti v socialnem življe-nju. To bo najvišji triumf za sodobnega človeka...» «Ti, spet se-m dobila Sreč-ko-vo pismo!), S to novico me je Fanica tolikokrat pozdravi-\ Toda spominjam se, kako nuje nekoč kljub trenuinisre-či žalostno dejala, ((Toda tu Pri nas se človek ne utegne u-s formi in (Nadaljevanje v novoletni števUkt) == « =5 25. decembra LASTE Sl Ob poročilu «Qiornale di Trie ste* o Spacaiovi mapi lesorezov in linorezov KAR MIHOVO V svojem besnem sovraštvu proti avtohtonemu slovenskemu življu v Trstu se poslužujejo tržaški italijanski šovinisti v svojem časopisju najrazličnejših metod, da zanikajo obstoj te naše narodne skupnosti in vse, <5o česar ima ta naša izrazita, samonikla skupina po vseh naravnih zakonih vso p.avico. Poslužujejo se sofizmov, potvarjanj resničnih c fiv, zavijanj, neresničnih, nedokazanih trditev, izmišljenih* na napačnih premisah slonečih sklepanj, izmišljenih ugotovitev, katerem skušajo dati videz resničnosti. Včasih ta tudi hmavsko in licemersko zavijajo oči in z maziljenimi besedami ugotavljajo sicer obstoj nekakih Slovencev, toda v obrobnih deželskih občmah, ki pa po njihovem nimajo pravih osnov za lastno življenje, nimajo neke svoje prave kulture ih so se zara' j poznanja italijanskega jezika navzeli tudi preče ji italijanske miselnosti, Ti njihovi Slovenci naj pač živijo, kakor morejo. Ves način skrajno strupenega pisanja tržaških italijanskih šovinistov pravzaprav kaže. da želijo tudi «tem Slovencem« pripravili pogin. Saj trdijo v drugih svojih člankih, čia mo;a vsa »Julijska Benečij » (tako imenujejo namreč to pokrajino brez vsake zgodovinske ali katere koli druge podiage) zopet pod Hali jo,, češ da je ta zemlja že od pamti-.veka italijanska iz »narodnostnih, kulturnih, 'zgodovinskih, gospodarskih, čustvenih, k vnih, rodnih in ne vem še kakšnih raziogiV. Trdijo, da slovenske šole v mestu nimajo nobene podlage za svoj obstoj, prav posebno pa ne slovenske srednje šele, da se vse se- an.: tno vzdržujejo; zato da nam služijo le kot politično propagandno sredstvo in n'e kot nekaj, kar nam je fesnično potrebno. Brali smo tudi, da se mi Slovenci trudimo us variti svoj izobraženi srednji meščanski sloj. katerega doslej nismo imeti, S tem prikrivajo dej sivo, da smo bili Slovenci, dokler ni fašizem nasilno zatrl mnogo tega, kar smo imeli, gospodarsko zelo močni, s krepkim krogem izobražencev in da je bila splošna izobrazba in kulturna dejavnost močno ukoreninjena med vsemi tržaškimi slovenskimi sloji. Kljub skrajno krvoločnemu terorju smo pa Slovenci tutfi v tistih najžalostnejših časih marsikaj ohranili do današnjih dni. Mnogi naši izobiažemci so si svojo slovensko miselnost ohranili kljub italijanskim šolam edinole zato, ker so slovensko- čutili. Brali smo tudi, da Slovensko narodno gledališče nima temeljev, da je postavljeno na umetno podlago jn da razpolaga z mnogimi avtoprevoznimi sredstvi, s katerimi do-vi hamo ljudi na te predstave iz najodraljenejših krajev,'ker da jih v Trstu samem ni. Resnica pa je drugačna: v Trstu obiskujejo predstave meščani tržaškega mes a. za okolico in deželo pa skrbi gledališče z gostovanji. Se celo na Kontovel gre, od koder ljudje nimajo tako strašno daleč v Avditorij; in do -kamor imamo precej avtobusnih zvez. To se godi zaradi tega. ker nimamo ctvorane, kjer bi lahko odigrali dovolj repriz za vse ljudi Pa ne po naši krivdi. Pisali so, da je gledališče samo politie-no-propagandrvi sredstvo brez kultur!:i:i osnov m da r.i n.-ša kultura potrebna. Lažno modrijansko zavijanje, da njim ne pade na um zahtevati za Ita ijo New Yo.k, samo zato, ker je Impelle-teri lam postavil ponekod dvojezične table zaradi Italo-Amerikancev. Nočejo pa povedati, ca smo mi Slovenci tu avtohtoni, da smo tu doma, in s-cer ne od danes, ampak že od nekdaj in da zaradi tega ne drži. Nekaj ugotavljajo, nekaj pa zamolčijo. Ce bi nas Slovencev tu ne bilo, nas ne bi bilo treba zani kati. Ce se pa z nami bavijo, pomeni, da smo. Tudi to izpodbija njihova nerealna dokazovanja. Marsikateremu Italijanu bi se potemtakem na podlagi njihovega zanikanja moralo zdeti. č>a je njihova bojba proti neobstoječemu slovenstvu borba Don Qu jo'a proti mlinom na veter. Seveda tega pri njih nihče ne.Utore misliti, ker vsj prav ddfifo vedo ?n se zavedajo, da smo tržaški Slovenci živa resnica. Odtod ves njihov bes in sovraštvo ‘ V zadnjem easu pa so se lotili- tudi nedovoljenega prisvajanja, kulturne kraje. Postavili so si načelo; zanikajmo obstoječe, prisvajajmo si pa to, kar se dozdevno prisvojili da kar se kakor koli da prikazati, da je naše. V listu «Giornale ctovo ustregel, kaže oklnost, da je leta 1582 moral koledar na novo*izdati. Poleg p av ga koledarja z nazivj mes> cev ih dnevov, vsebuje Trubarjev koledar Se druge podatke. Tako navaja, koliko dni. tednov in mesecev ima teto, objavlja račune o starosti sveta, mnogo prostora pa posveča tudi vremenskim napovedim jn d*ugemu prak-tikar kemu g atfivu Zan miva so imena mesecev kajti po leg imen, ki so še danes v rabi ,najdemo nazive, ki so se KO- /LEUARJA POVEDAL SE DOBRU VREME, ZIMa/spHMI AO LEJTU, JESEN INU Tl KVATHI ZAČNEJO/ izgubili. Tako so: «rožencvit» (junij), »jesenik* (september). «kuzqprik» (oktober), «lis:to-gnoj» (november), nazivi, ki jih danes pri nas ne uporabljamo več. Pod naslovom «Risnična inu gvišna rajtinga kuliku lejt je od začetka tiga sveta, od enega časa d0 druziga, do letoš-niga 1557 lejta», razpravlja Trubar o starosti sveta. Po njegovih lačunih je bil ob iz-c*aji koledarja svet star 5531 let, B mesecev in 10 dni. Da pa pri tem najbrž ni bil preveč natančen, kaže to, da je v drugo izdajo koledarja, ki je izšla 25 let kasneje, siprejel prav isto »tevlko nepoprav ljeno. Med t0 gradivo je Trubar uvrstil vremenske napovedi, | ki jih je slišal med ljudstvom. So pa sestavljene v verzih. Ti govore o teni, «kdaj se dobru vreme, zima, spomlad, lejtu, jesen inu ti kvatri začnejo*. Na. večer erdeče nebu pomeni, vreme bo lipu... Tako začenja Tiubar svoja vremenska napovedovanja in govori, kdaj nastopajo posamezni letni časi Seveda se pri tem njegove opredelitve letnih časov ne strinjajo z astronomskim Ifotedarjem. Sveti Klemen zimo daje Petrov stol apt.mlad .zgane... Zima se tor^ j po njeguvem prične že 23. novembra, spomlad pa 22. februarja. Prav tako netočna je v koiedarju označka, «kedaj je dsn nar-dalši inu nuč narkraiši inu kedaj je la dan taku dolg ko-ker ta nuč inu nuč koker ta dan* Toda vse te netočnosti ne zmanjšujejo vrednosti njegovega koledarja, ki je b 1 Slovencem g t vo d >b r domač pripomoček k vsakdanjemu življenju. ti se je v Dalmac ji vkrcal r.a čezoceansko- ladjo «Preradov č» ruski pravoslavni pop. Na ladjo je stopil mlad, z bujnimi črnimi lasmi, slabo leto za tem pa so ga izkrcalijo Antiverpnu vsega sivega in brez moči. Preden je zapu tii ladjo, je sklical na krov vse člane po-Sa .fce v slovo. S križem v roki je stal sredi njih bi je rekel: «Ce ta, ki je pribit na kr žu. res obstaja«, pjkazal je na križ. «potem morate vi pomorščaki sedeti v nebesih na njegovi desni strani in vsi g ehi mm morajo biti odpuščen h To zgodbo, ki je eno izmed tisočerih doživetij miših p .mor-šiakov, mi je p avi Albert Jingling, ki je dolgo vrsto let križaril po oceanih, zdaj pa je luški kapitan v Izoli, On je bil namreč oficir nd tej jugoslovanski trgigtskl ladji. Jd je.,prevažala tovore med zapidno Ev& . ropo. Južno Ameriko in Južno Afriko. Večkrat tudi po tri leta ni videl svojega doma. Jingling je bil edini Slovenec na tej ladji ,ostali člani po. sadke so bili v glavnem Dalmatinci. Med nj mi je b-l takrat dvainšestdesetleini mornar Kuzma Bonetii. ki, je prevozil ves svet z jad nicami. Cesto je plul v Avstralijo fid koder so prevažali volno 'v Evropo. Ker so bile jadrnice počasne, njihovo pogonsko sredstvo — veter — pa muhas o, so vias h rabili za to razdaljo tudi leto m pol dni. Ko pa .o .prišli na ko^pno, so morali ostali štirinajst dni pod karanteni. Medtem so jih pitali po žličkah s svežo hrano. Morda boste vprašali, zalatj! To je bilo tato, ker so mornarji nad leto dni živeli na morju samo' ob suhi hrani in če bi se naenkrat najedli vseh zaželenih dobrot, bi bila ta prthitra sprem.mba zanje usodna. Zato je. bila torej potrebna karantena. Kuzma Borne tč pa je bil, kot vsi stari mornarji, sila vraževeren in ko so vkrcali pravoslavnega popa na ladjo, je bil ves iz sebe, M ajši mornarji, ki vražam ne verjamejo več, so imeli obilo posla preden so dosegli, da so odpluli s Kuzmo in popom. Ampak Kuzma je bil kljub temu še jezen, venomer je gledal tf oblake, če morda ne bo pop prik iail viharja. Na srečo pa je bilo vreme kar ugodno in Kuzma na popa še pomislil ne bi, če ga mornarji ne bi tu pa tam zbadilt. Tako je šlo do Mag Ijanovih vrat. to je na jugu Južne Ame-rikle. Pri izhodu iz vrat pa so se od nekod prikradli c ud n. oblaki, ki n.so obetali nič dobrega Menda ni treba: omeniti, kakšne volje je bil Kuzma. No, in iz oblakov je res začelo liti, nastal je tak vihar, da je veter poganjal do tr najst me-rtv visoke valove. Taki mlovi pa niso karsibodi, kajti višina morskega vala se računa od sredine do na/višje točke, kar pomeni, da je b la raziika med naj-višjo m najnižjo točko mlovov tud* do šestindvajset metrov. Z vihar j: m so se bili na vse nas me. Ker je bla ladja prazna. so vse tanke napolnili z vodo, da bi b la težja, in ravnotežje večje. Pa ni pomagalo. Potem so spustili vodo še v dve sk adišč:, tako da sta bili do polovice pokriti. Potem so manevrirali z ladjo in bežali nazaj v vrata.. Ta njihov beg pred smrtjo je trajil štirinajst dni in medtem je njihov potnik — pravoslavni pop — o s vel Ta vihar pa je še. huje prizadel tri druge ladje, ki s6 plule v tistem delu morja. Naši znanci so s ijjli njihove klice Po radiu na pomoč. Seveda jim niso mogli pomagatker so bili sami vel ki reveži. Vse tri ladje je vihar razbil in j h vrgel na obalo. Mi d nj mi je bila tudi dev-ttisočtonska, jugoslovanska ladja ((Gundul č». katere mornarji so se srečna rešili na obalo, kjer so precej časa živeli pod šoorj, kajti najbližji krai je bil od njih oddaljen približne pet to kilometrov in \ do njt ga je bil(} treba č z v j soka pogorja Andov. Ta naj-. bliiii kraj se imenuje Magelta.-j nes, ki bi mu t^hkn tudi rekli j iužnoam r ški Brač, saj je več I kot polovica prebivalcev — d o£>o d ivščinah na morju ha,ja prati njim takšen ciklon. Seveda s0 bežali, kolikor se je le dalo, a kljub temu jih je zadel ciklonov rep. Ciklon pa opravi svoje delo hitro. Zapihalo je na ladjo, da je mimogrede odneslo rešilne Čolne. Potem so začeli, v ladjo butati valovi tako močno, da so zvili železne stopnice, ki vodijo na poveljniški most, kakor da bi bile iz papirja. Jeklene cevi močnih ladijskih dvigal pa so postale kot razbita otroška igrača. Taho zelo visoki so bili valovi, da je s pomočjo- silovitega vetra:voda dvakrat vdrla skozi dimn:k in je pogasila ogenj v pečeh. Ciklon je bil kratek; a. morje je b lo kljub temu še dva dni nemirno, da niso bili nič gotovi. Ladja pa je bila tako zdelana, da so jo komaj pripeljali do pristanišča Putile, kjer so popravili milijonsko škodo. S precejšnjo zamudo so odpluli proti Evropi in pripluli do Antwerpna brez vsakih težav. O Kuzmi menda ni treba govoriti, pop pa je bil tako zdelan, da je bilo le še malo življenja v njem. •Ali je pri vsem teni kaj čud-Mje pop želel mornarjem nebesa! A- ssj m mm (b zdrava pamet prevarala, pa smo pripravljeni proučiti še njen komentar k lastnim besedam. Moraninemu črno-belemu slikanju je pripisati tudi besedo o «prit'.sku» in da smo «silili otroke v slovensko šolo». Kako je to netočno, ve Morana prav tako dobro kot mi. Sama jemlje gospodarske razloge celo kot opravičilo, da slovenski ljudje pošiljajo otroke v italijansko šolo, pa nam bo dovolila, da bomo gospodarske razloge upoštevali vsaj kot najvažnejši pogoj, ki sploh omogoča pritisk. Gospodarski raz. logi in še drugi laktorji na tržaških tleh pa objektivno dajejo možnost pritiska v roke italijanskemu šovinizmu, nikakor pa ne slovenskemu ljudstvu. V obrambi svojega obstoja uporablja pač živo prepričevalno besedo, da spodbuja slabiče, ki omagujejo pred brezobzirnim navalom asimilacijske akcije. Pri ugotavljanju teh slabičev pa ne skrivamo ničesar in ne zmanjšujemo krivdo nikogar, pa naj nosi v žepu legitimacijo katere koli stranke. Toda naša naloga ni, da obravnavamo individualno krivdo ali nekrivdo posameznika, temveč da ugotovimo, kako se ravnajo razne politične grupacije ne v dekla, rativnih formulacijah, temveč v praktični borbi za slovensko šolo in slovenstva sploh. In glejte Morano: ona daje v «Delu», glasilu, ki trdi o sebi, da je ostalo edino zvesto revolucionarnim tra. dicijam proletariata, potuho vsem «našim revnim ljudem, ki ne pošiljajo svojih otrok iz gospodar, skih razlogov v slovensko šo!o». Resnično, krivično bi bilo naprtiti vso odgovornost za ta zločin genocidnega samomora tem revnim ljudem, ker nosijo odgovornost piedvsem tisti «voditelji» delavskega gibanja, ki so se odpovedali politični borbi za demokratične pravice, kar je v svoji konfuznosti nehote priznala tudi Morana sama v svojem članku, ko pravi, da »vprašanje slovenske šole ni stvar slovenskih komin-formistov, marveč je to vprašanje VU in njerje politike ter vprašanje politične borbe za demokratične pravice!« Moranin članek je odgovor na pisanje «Primorskega dnevnika# o šolskih razmerah v miljskih hribih. Morana sama ve, ‘da so m lj-ski hribi najzgovornejša priča šovinističnega čustvovanja in delovanja miljskih «internacionali-stov».-Zato je tudi s svojim kon-glomeratskim člankom nespretno poizkušala speljati razpravo drugam in zvračatt krivdo na vse druge, le ne na prve in prave krivce. Resnično, Vojaška uprava je kriva, da se leta 1948 niso odprle slovenske šole v Miljah, Camporah in Sv. Kolombanu; toda kriviti Vojaško upravo ali kogar koli drugega, da slovenski šoli v Božičih in pri Sv. Barbari hirata in umirata, je le preočitno vpitje: «primite tatu!» Mi bi mogli z imeni, datumi in drugimj podatki iz naših zapiskov povedati, kdo je z očitno šovinistično tendenco označil v letu 1948 slovenski šoli v miljskih hribih za ascuole titmea. Tisti so vedeli, ali bi jim bilo lahko zvedeti, da ni niti eden slovenskih učiteljev iz miljskih hribov pripadal politični skupini, ki jo označujejo za ((titovsko)). Očitno se je torej tem «intern£cional stičnim* šovinistom zdel takratni položaj ugoden, da minirajo slovensko šolo. Toda nji. hov odnos do slovenske šole je bil še pred resolucijo Informbi-roja negativen. V času ko so slovenski učitelji (in ni bilo treba, da so zato komunisti) odklanjali takrat pogoste poizkuse italijanskih staršev, da bi vpisali svoje otroke v slovensko šolo, je italijanski učitelj komunist Izjavil (in se seveda po tem tudi ravnal), da on ne bo odklonil vpisa slovenskih otrok v italijansko šolo. Lepa figura borca za demokratične pravice jn enakopravnost narodov! To krasno figuro ((komunističnega* voditelja pa še bolj osvetljuje naslednji dogodek: Do ANGLIJA BREZ BOŽIČA Pred tremi stoletji je io bilo in trikrat v istem stoletju. Božično veselje in novoletno praznovanje je v 17, stoletju v An. gliji navzelo tako obliko bučnega veselja, da so strogi puritanski očetje v parlamentu prepovedali božič kot praznik. Bilo je jo te'a 1644. Temu zg:e-du so sledili ravno tako ostri puritanci tudi onstran oceana. Najprej v Novi Ang iji, kasneje tudi v državi Connecticut. Pr epe ved je trajala nekaj let, potem so oblasti zamižale in prišlo je sptet na staro. Vse drugače jie bilo dvajset let kasneje. Decembra 1864 »e je London pripravljal na b ži-čevanje in silvestrovanj«, ki oa ju tisoči njegovih meščanov potem niso dož veli. Zgodilo se je to konec prvega tedna v decembru. ko se j'e nenadoma po. javila strahota — usoda, ki se je pričenjala polagoma, je pa potem s toliko strašnejšo naglico rastla, da so ljucM minile vse misli na zabavo. Zgodovinsko poročilo o veliki kugi niti zdaleč ne m ire pr kazati strahoti ih dogodkov, ki so jih Lon. donča.ij pričeli doživ!jati prav pred božičnim p azn k' m 1664. leta. Cim jih je napadla bolezen so tožili o prehladu. Navadno jih je potem stri sla mrzlica, ki sta ji sledili k at ;a n zavest in končno smrl. Ljudje so cepali- kar po cesti. V prvih kuž nih dneh fe oblast za nesreč nike zelo po krb la. T"da bolezen se je širila tako naglo, da je nega p s an z kov postala nemogoča. Mrliče so po- birali po cestah in po hišah ter jih na vozičkih odvažali v mno. žičn'e grobove. Bogatini so bežali iz okuženega mesta, prepustivši ubožce in n b gljence najstrašnejšemu b,pžiču v angleški zgodovini. Cim se je kuga vrgla na novo žrtev, j'e tudi že izginilo vsako upanje na ozdravljenje. Ko je kuga dosegla svoj višek so se v Londonu dogajali prizori da je bolje molčati o njih. Sele v teku zadnjih let je z objavo starih poročil izvedel svet polno resnico. Ker so mislili, da se kuga širi z okuženim zrakom, so se rodbine, ki jih je napadla bolezen, zapirale v svoje hiše in zatemnile okna in vrata, da bi odvrnile k-ugo. Ostudni zrak v teh zaprtih hišah in obupni položaj bolnih tanovalcev si lahko predstavljamo. Začudeno so zrli majhni otroci, pritiskajoč svoje blede obrazke .na okenske š pe, na od strahu skoraj p> bi zneli svet. Bili 3o , ljudje, ki so se zavedali da so okuženi in da zanje ni eš tv ■ Iz same zlobe Sii se stezali skozi okna in so mimoidočim hukali v obraz. Med em so znanstvenik; dokazali, da je mnenje o okuženem zraku popolnoma napač- no. Velika kuga je izbruhnila s prenašanjem podganjih bolh. Oele rodbine je ugonobila bolezen v notranjščini zaprtih hiš. Vdreti so morali vrata, da so lahko odnesli mrtvece. Mnogo premalo je bilo ljudi, ki so se razumeli na nego bolnikov. V splošnem so bile kot negovalke na razpolago prave čarovnice najslabše vrste in te so vstopale v okužene hiše le v upanju na plen Cim prej je pomrla cela rodbina, toliko bolje jv; z njihovega stališča bilo zanje, kajti potem so nemoteno odpeljale pohištvo in ga prodale. Toliko trupel je čakalo na pokop, da so mrtvaški vozovi komaj zmogli vzdrževati ceste čiste. Nekoč so pobrali nvkega pijanca in1 ga vrgli na mrtvaški voz. Nanj so nagrmadili mrtva kužna trupla. Njegovi zamolkli klici so navdali strežnike s tolikšno grozo, da so pustili voz sredi ceste in preplašeni zbežali. Velika kuga je divjala še vse naslednje leto 1665, in je prenehala šele leta 1666. Cenijo, da je v tem času zahtevala oko. li 110.000 žitev. Dvajset let kasneje jih je poleg kuge, ki se še ni umirila, obiskala spet nova nesreča, v londonski zgodovini doslej tudi Prvikrat zarudi pre. povedi puritanskih očetov v parlamentu, drugič saradi velike kuge in tretjič za radi silnega mraza edinstvena. 1684. leta je pa v decembru vsa Anglija trepetala od silnega mraza. Ravno za božič je pritisnil s tako silo, da so reke zamrznile pol metra na debelo. Noč in dan so ljudje kurili po domovih in po cestah z drvmi in s premogom. Gosti oblaki dima pa se niso ganili iznad ognjev. V mirnem ledenem ozračju so obstali kot velikanska odeja nad mesti in vasmi V dimnati megli je bilo prav tako ot< žkečeno bivanje kot je bil nevaren vsakteri promet. Nesreče so bile stalno na vrsti. Nikdar prej in nikdar kasneje ni bilo v Veliki Britaniji takega božiča. Redko kdo je mislil na praznovanje. Bož čno razpoloženje in novoletna ra-d st sta splahnela v glavni brigi za Y)gretje premrlega Znameniti kronist one dobj John Evelyn pripoveduje med drugim tole: «Zrak je bil tako strašno wr- zel, da je oviral dviganje d|ma in zato jv; bil London tako polp dima in saj, da se je komaj videlo čez cesto. Iz cevi in vodnjakov ni bilo mogoče dobit) vode. Pivarji in razni crugi obrtniki niso mogli delati m vsak trenutek So se dogaJ!>le žalostne nezgode.* V. ^ leta 1948 se nekdanji fašistični učitelji nik2kor niso smeli vrniti na italijanske šole miljske občine. Po Kominformovi resolucijii t. j. v začetku šolskega leta 1948-49 je ‘šolska oblast ponovila poizkus povratka osovraženega učiteljstva. No, ljudstvo je proglasilo šolsko stavko. Ker ga je šolska oblast »ije delala odgovornega za to stavko, je omenjeni «voditelj revolucionarnega delavskega gibanja* tekal okoli staršev in jih rotil, naj s stavko pre* nehajo. Tako so se lahko vsi fašistični učitelji vrnili na svoja stara službena mesta. Toda to ni bilo še dovolj. «Voditelj» in «vzor» demokratičnega borca j* moral poskrbeti do kraja za varnost svoje kože. Da prepreči morebitno disciplinsko postopanj« proti sebi, je organiziral delegacijo staršev, da Intervenira zanj. V delegacijo je izbral same S!®" vence in jim naročal, naj pri šolski oblasti zagrozijo, da bodo svo. je otroke p. episalj iz italijanske v slovensko šolo, če bi njega odstranili iz šole. Vsekakor lepa načelnost! V času, ko so imeli kominfor-misti resnično ves monopol nad miljskimi hribi, je bila poizkuše-na obnovitev akcije za slovenski šoli v Sv. Kolombanu in v Camporah. Ker so pobudniki akcije vedeli, da bi brez podpore kore-informovske skupine ne uspeli, so jo hoteli zainteresirati za stvar. Iz Milj je prišel odgovor: Akcije ne bomo podprli. Razlogi za to so bili zelo atehtni* In »revolucionarni*, in sicer: «1. ker akcija lani nj uspela, 2. ker akcija letos ne bo uspela, 3. ker nimamo denarja, da bi ob neuspehu akcije odprli privatno šolo.» Kje so bilj tedaj slovenski kom-informisti, kaj je napravila tedaj Morana, ki je za tako ((revolucionarno in demolfl-atičnoD stališče svojih miljskih prijateljev morala vedeti? Kaj so tedaj in kasneje storili ((zaščitniki* slovenske kulture, da bi miljski ((komunisti* dvignili v dolgih desetletjih po reakcionarnem šovinizmu teptano zavest slovenskega prebivalstva miljskih hribov in jo s podporo resnično internacio-nalistične solidarnosti italijanskega proletariata podprli in utrdili? Tu so na mestu vzkliki «H>* Rhodus, hic salta!...# cV dejanj* pokažite svoje slovenstvo-® it^* Toliko bolj so na mestu ti P02*” vi. ker mislimo, da še ni vse mujeao, da je n. pr. mogoče slovensko šolo v Božičih še res ti, č« vpišejo prihodnje šolsko leto vanjo svoje otroke vsi Slovenci v Božičih, ki jih komi. formisti ite* jejo za svoje pristaše. Močno bi se nam še razširil ** članek, če bi hoteli osvetliti vsako Moranino laž in potvorbo njena protislovja in budalostl t. je 10. julija- 1950 predlož”3 vi/ nim inštancam in uradon*. ^\. vlogo z zahtevo po stal1,0 teljstva. OF je 9. oktobra 195<> £,teUJ gen. Eddelmannu. gen. r3 zahte' za civilne zadeve, dopis šol-vo po samostojni sloveKnoniinfor-ski upravi. Četudi se /ahte-misti zaganjajo v to fl varuštv° vo, ker jim je ljubše , našo italijanskih šovinistov n u £U>-šolo. Je vsakemu zdrav® zahte-veku razumljivo, da Je ln0stl in va širša od zahteve o sta) ^ p0. sistemiziranih mesilh. ** tudi ti vsem logično, da vseBUJ zahtevi. .. sprejeta Delegacija OF je ? Il11{ovnlKu 23. januarja 1951 P.ntpm predla* Marshallu in je P[' naslednjo gala med drugim tuc ukgz jt. zahtevo: «Dopoini naj » ..nazorni 18 z dne 18. XI. 1M7 *{UeIjsictI« ki ureja sistemizlranje mest In njihovo sta ■ j0 jmen 18. in 19. ,5k'ega czern- slovenski šolniki ske Koroške Ija, Italije in & kominfornii' konferenco, k y <(Delui» Stl blagovoli« “ 1^ sq pd tej mar?i imeli nekaj besede to-iT/nlnikfVln ne »šolniki,, kot P ; ?ntPsin,vln)" uP°rabe,^. 5e-n1? Morana), ki jih kominf^ m^t. napadajo že Iz navad«; Zbrani učitelji in profesorji foreie i P«*atere ^klePe- ,^11 d?u,lm so v 6 točki sklen ( »vztrajno se boriti za uzakoDje« slovenskih šol, za razširitev » venskih šol in drugih ustan vzgojnega značaja, za Prizna’st, diplom in stalnih službenih 19 0 skratka boriti se za poinoP^.jo. in eksistenčno enakopravnost * venskih šoj in šolnikov z it»**J skiml in avstrijskimi.« ,0d- Mislimo, da poštenim in ra* ^ nim to zadostuje; kogar Pa^_ ja. vraštvo udarilo s slepoto 0, lostna mu majka —■ *>* m moči. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA NOVOLETNO JELKO rv OKRAJ Corn Nacij lir 200, Zobec An. Ion.ja 100, Turco Oscar 150, Boi.č L lijana 100, Babič Josip 100, Danev Marij 150, Gre-gari Vladimiro 20" Božič Ju-Njan. 100. Danejl 11 lilvano 75, Senica Ivan 150 ni Ivanka 100, Majcen Pii '0, Zubin Lldja 50, Filippi Sirca Danilo 300, Sirca Viktor 300, Gre. gcri O/sola 30, F-lippi 50, Suhadolnik Antonija 150, Orlando 100, Šušteršič Amalija 100, Šušteršič Te eza 100, Filipp’ Franca 1000, Bloker Zofija 100, Jerman Miljo 100. Pauletič Karlina 50, Bertok Skolastika 100, Erpak S,ana 50, Božaj Marjo 50, Inglessi Pino 300 Sedmak Frana 200, Cah Štefanija 100. Bernardiš T nčk 100, Mazarol 100, Legiša Silvester 100. Blc-ter 100, Bressi Ivanka 100, Pa-fopat Jelisora 100, Canati Me toda 200. Ribarič Ana 150, Gu stičič Zofi 300, Prosen Emilija 200. Filipi Emilia 100, Sedmak Marija 100, Jurisovič Ivan 100, Sabadin Ermin 100. Žnidaršič Meri 50, Paulič Ivanka 50, Pa-dovan Bruno 150, Zanini Marijo 50. Vidoni 500, Faliska 300, Mafija Jan 500, Žerjal Anica 200, Koren Franc 400, Detoni 200, S ampfel 100, Merlak Oton 200. Žerjal 100. N.N. A'bino 500, Etemora 150, Suman Silvana 200, Stepančič Alma 100, Fcnda 150, Fon.da Mjtn. 100, KlUn Marija 150, Pisen Nilda 100. Mlakar 100, Rakar 100, Sancin 100, Baučer Albina 1000 Bahor Metoda 200. F lipi Miro 200, Lojter Franc 100, Gabriela 200. Gallo K'ara 100. Južina Marija 100, Košane Tilde 100. Primožič 50, N.N. 50, Baučer Pepca 500, Boštjančič R< sina 200, Križman Rozina 100, Spacal Gabriela 300. Spacal B ru-Oo 200, Baučer Olga 100. Bak Cvetka 200, Francesco 200, K 'srnina 100, Merlak Armando 200, Tomasi Tulio 100, Fabjan Luciano 200. Ladovani P. 300, Cač Nerina 100, N.N, 50, Avgu-•linčič 50. Cuchi Onorina 50, Korošec Amalija 50, N.N 50, Brinclietti Pino 60, Klini 50. ?ancin Z tenka 200. Kar ž Urška 200. Rafone Vera 100. O-rel Giorgo 500 Pečar 100, Pal-c'6 Olga 150. Ugrin Ivan 100. Kocjančič Mirko 100. Furlan U mira 200, Mislej Josip 100, Mislej Ana 300. Floreani Italia ™0, Bar spor. via Istri a 500. Pf gai c Ljcnka 1000, J kopič Anton 200. Zahar F ore ta 150, Kariš Emilija 150. Komar Ro-2a 200, Bradač Francka' 100, foli Marij 100, Krasna Fani 100, Kette Marija 100, Klančnik Marija 100,- Zivic Nevenka 100, Cerovac Milka 100. Bertok Reža 200. Gorela Marija 200, Mislej Marija 400, Bona-sin Alessandra 100, Sta c Franc ka 270, Starc Marija 250, Medvešček Lojzka 600. Vecchiet Just 100. Cok Karlo 500. Pre-jtarc Zdravko 500. Miklavec Zo. *o 500, Godina Benedikt -400, rregarc Silvester 300. Stepančič Marija 200. Macarol Candi-00 200, Stepančič Malija 100. ,‘Cen Alb na 300. Zanolla Nina J00, Grbec Ivan 150 Božič Ma-Pia 100, Pipan Elda 100, Kisič rlsa 100, Godina Andrej 200, ytel Dalka 400. Belič Kristina JpO, Godina Mila 200, Vrtovec S°ža 300, Bradač Pavla 100, j7r*ok Sabina 1.500. Romano “larisa 100, Viola Santina 100, .Sain Argija 150, Bertok Sa- VJ" -------- - - - • --- Kralj 200, Marija Zorzinovič i Amalija 200, Križmančič Ana 200, Povh Zora lir 150. VOM: Molinrri 400, Ščuka Vera 200, Brus Aldo 100, Frank Fani 100, Riko Pertot 200, Kol-vic 100, Višnjevec 100. Tome 100, Sosi Lib.ra 100, Elio 100, Brus 500, Juriševic Vlado 500, Svab 100, Papirus 2000, Berce 500, Sinčic Cvetko 500. Tan-del 1 kg pišketuv, Marconi 100, N.N, 100. Udovič 100. Magajna Mario 1000. Juriševič 300, Benčina Danilo 200, Koren Jože 400, Bogo Samsa 300, Gorazd Vesel 500, Cilenšek Rado 500, Stoka 200, Kavs Franc 500, Regent Alma 100, Pečar Maks 100. Hlavaty 100, Magajna 200, Kraus Egon 200, Volč č Mitja 200, Luki š Neva 500, N.N 100. Raub.er Rado 400. Pclda Gruden lir 200. CENTER MESTA: Ribarič Ivan 1000, Lavrič Jakob 200, Premfu Vlad. 500, Jerman Zorko 500, Resinovič Franc 500, Gulič Tone 500, Zadel Anton 500, Volčič Karel 500, Planinšek 500, Fabi n Guido 200. Trgovina Trevlsan 4 pare čevljev, Margon Ugo 2000, N.N. 100. Premril Anton 500, Sila M lena 500, Ribarič '5000. Fonda et Comisso 1000, Ditta Tioz-zo 5000, Ditta Dollinar 1000, Liquigas 200. Sp.ler 500, Berger 1000. Katarina Pavšič 100, prof. Gme.ner 100, Pavla Berger 250, dr. Sonja Mašera 200, Dorka Perhavc 100. Pavelček 100. Jelka Turina 200, Sugan Mario 500, Brezavšček Marija lir 200 TOVARNA STROJEV: Ker-mac Mi; o 100, Pcčkar Josip 200. Buršič Rud lf 50 Cuk Franc 100, Cotar Josip 200, Maglica Mario 100. Batfsta An. ton 200. Villini 50, Dan eli 50, Ranconi 50, Jerman 510 Živec Peier 100. Rakar G usto 100, Valenčič Josip 150, CeTkvenik Alojz 100, Abram 150. Poton-ce 50. Bertok 100, Vouk 100. Mcnzini lir 200. GROCANA: Bernetič Mario lir 150, Racman Jožef 100, Ražem 100, Ražem Milan 120. Ra-žem Justina 100, Ražem Marija 150, Višnjevec Anton 100, Petaros Peter 150. Abram 150, Racman Franc 100. Umek Peter 200, Umek Anton 100. Racman Alojz 100. Rapotec Ivana 100, Racman Justina 100. Rapotec Avguštin 100 Gropac 100, Racman Anton 70. Racman Olga 100. Grahonja Liljana lir 30. BAZOVICA: Križmančič Svet ka lir 200, Žagar Andrej 100, Križmančič Andrej 30, Renčelj 100, Fonda Tereza 100, Komar Mirko 300, Nac novič Giovan-na 300, Trost Anna 200, De Angeli Giordano 500, Grgič Ma. rija 100. Grgič Silko 50. Mahnič Ivica 100. Metlika Ema 250, Grgič Stana 50. Križmančič Loj.zka 150, Presl Zora 200. Mahnič Ivan 500, Kr žmančič Zofija 100, Ferfclja Zlaia 100, Pečar Marija 150. Renčelj Marij 200. Križmančič Francka 200. Žagar Vincenc 200, Žagar Marija 200. Križmančič Josipi-na 200, Stopar Anton 100, Kr ž-mančič M ika 150, Cač J sip 150, Marc Jcsip 100, Grion Albina 200. Brce Marija 100, Marc Pavla 100, L p-nje Svetka 200, Meti ka Štefka 100, Mezgec Marija 100, Grgič Štefanija 100. Metlika Urška 200, Gec Marija 200, Hrovatin Pep-ka 100. Gruntar Karel 300, Scliwamberg'er Angela 150, Križmančič Zalka 100, Debenjak Marija 200. Marc Zdenka 200, Cač Zora 100. B rnetič Rozina 100, Pelan Zora 200, Križmanč č Roza 100, Vodopivec Marija 150. Križmančič Milka 150, Čufar Angelca 50, Grgič Zoro 300, Ražem Karlina 100, Kocjan Marta 100, Kr žmančič Milka 100, S'opar Pavla 100. Letban Mi'an 200, Čufar Anialja 100. Križmančič Kati 100. Križmančič Jušta 100, Pionirji iz Bazovice 170, Grgič Marija 100, Herman Križmančič 200, Križmančič Ma:ija 150. Raž:m Marija 100, Mahnč Karlina 300, Marc Zora 100, Marc Ivica 100. Sosič Marija 100. Marc Pina 300. Ražem Danilo 100, Peršič Angel 300. Ražem Marija 100, Križmančič Karla 100, Pečar M: rija 100. Stopar Nina lir 200 PADRICE: Žagar Marija lir 500, Grg č Milan 100, Kalc Ma-1 rija 100, Kalc A ojz 100. Kalc j Marija 100, Mahnič Pavlina: 100. Grgič Pavl0 100. G gič Jo-j sip 200, Grgč Antonija 300, Grgič Olga 100. Žagar Justina 150, Gregori Anita 300, Grgič Pepka 100, Žagar M rko 100, .Guštin Karel 300. Grgič Groz-bana 100. Cuk Frančiška 50, Grgič Marija. 100, Grgič Albina 200. družne Kralj-Grgič 400, Grgič Ivanka 80, Grgič Milena 100. Grgič Lovrec 1.000, Grgič Pavla 300. Grg č Antonija 200. Grgič Em;lija 150. Grgič Ivanka 100, Grgič Frančiška 100, Grgič S lvestra 200, Grgič Marija lir 300. Vesele praznike in srečno novo leto teli vsem svojim klientom, sorodnikom in prijateljem Krojačnica Kramar Jožet Narodna ul. 65 — OPČINE Vesele božične praznike in srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Pertot Marijan TRGOVINA JESTVIN NABREŽINA 104 Krojačnica Josip Krat/os TRST - ULICA BRANDESIA št. 53 - SV. IVAN teli svojim priljubljenim klientom srečno novo leto. (joa 200, Oerneka Lina 200, ftakorig Matilde 300, Severin [van 200, Komar Roža 200. Ko-?ar Marija 200, N.N. 200. Nor-“edo Berto 100, N.N. 100, Sac-,h‘ Rozalija 100. Majer Marijo }?°. Andreasič Pavla 200, Rojč Pfšula loo, Raka; Mirko 400, ,5V Leanbro 100, Roici Ivan i00. Kocjančič Ernilja 300. Tur. Henrik 250 Godina Lean-"ro 100. Hrvat'n Mara 300. Jermani Edvard 500 Kukav ca Idrija -200 Godina Lidija 200, ni Anton 200 Slavic Sta-Sar, ■ • p ščanc Romana 100, 20n °ln Ivanka 150 Florindo ion 500. Jerkič Emilija ]u • ,°para Mario 200, Peschier ,100. Ferluga Mar o 100. , mehio Mario 100. Guardian j. ec 'n 200, Komar Delina 150, ■ CpiS Dan lo 100. N.N 100. B mn n m !00- K N- 15°- M r-7- w j 100. Skilan Ano | 200. Skoltf Ana 150. Ge d J p'Ima 500. Fibre Nives lanovič Darinka 500, KAJ HOČEJO RUSI? (Nadaljevanje s. 3 strani) 500. Sancin Ma it ®tlak Ana 200, Sancin Meri A h? SE PavloPe 300. Sancin Meri-' ■' ^ar--n Nevenka 200. 100 Sla’., Stai,iVmarL Mar ia 200 F1«1?0 Godi ava, 200> Sane n Ana 100, 200 t Alma 300' Lukan Vika da Vi«rloan , Marija 110. Godino i'elka 1^0. Sancin Bruna Slava 30naruAlba 500- Sancir> Furlan mnn Karmel,-, 300, Cl . 00?;i Tavčar Dar nka ln lOoo AHri ? Suma” Sričko fc u lalmPex 10.000. Fon-20o ^rio 500, Fonda Celestin Jan Kai'iš Vlado 10° Jerman 'lOn ? 00- Lavrenčič Ante n,”; Lavrenčič Milena 200. Sed. Vince;lav 200 Cerk nek v ?nc 150. Riedler Arturo 200, knN. K> lonknvec 500. Marši Al-c.'r,o 200, Suban Emil 200, Prin S,Iv o 200 Veni Karlo ti- > .Saced Attilin 100. Gržan-irv. Viktor 300, Kumar Attlio 100 Hanelli Gastorte 100, Bia- S' •' G?‘ 200, Čeme Franc 200, skuanč č - Gl. ar 100 Josip 500. Keber O- Suban Tullio 300, Skarabot Ant?‘ni Karlo 200, iil? .20n Prgan Alojz 200. '618 500 nMfr 50°' Pel0Š Pie Hm? r *an Neva 100. Po-^bia 'tniT311- Alfeo Jerusa-Sncin tr' S,uman Mariia 20°. Bina r„Karel 300, N.N 500. Go-2-80o, f-? ^Baučer Albina ,BV t-u „ Al Dir fanc S. Sabba lir 100, hvljev P' pravljalnica Luša k' tSV; F‘ar>čiška 20 S 50aT^ar.ina 100. Vojko 'StSkSf. KS 200V Lo8 10n- Vo,,k fšzbnr. n Premru '000 300 Hrovatin Na- Ji«t j , ■. R' nk° L na 200, Kova M°' Blz1n2vik?r<:g0m{ B'una ^ent Ano 100, 150, Furlani Pina 200, la na nadvlado na zapadu, SZ pa naj bi obrnila svoje cilje na vzhod; ker potrebuje izhod na morje, bo tega lahko našla v Perzijskem zalivu ali v Arab. skem morju. Toda Molotovu ni šlo za načrte daljše bodočnosti, marveč za naglo dosegljive probleme. Njega je zanimalo, zakaj drži Nemčija svoje čete na Finskem Madžarskem, v Romuniji. Ko je Hitler navajal, da ima Nemčija na Balkanu samo gospodarske interese, mu je Molotov rezko odvrnil, da ga njegov odgovor ni zadovoljil ter je pri vsem napovedal, da želi SZ večje prijateljstvo z Bolgarsko in doseči z Nemčijo novo ureditev za Dardanele. — Molotov je zahteval takoj opredeljen odgovor, dasi se je Hitler skliceval na to. da se mora prej posvetovati z bolgarsko vlado in Mussolinijem. To je bila druga Molotova napaka in Hitler je bil ogorčen, kakor navaja zapisnik o tem razgovoru. Ribbentrop je predlagal SZ naj se pridruži državam Osi in pokazal Molotovu še dva tajna dogovora; v prvem je določal, da dobi Nemčija centralno Afriko. Italija severno vzhodni del Afrike. Japonska azijsko sfero južno od japonskega o-točia. SZ pa vse pokrajine na jugu v smeri proti Indijskemu oceanu. V drugem dogovoru je dobila SZ neomejene pravice v Dardanelah, skozi katere bi smele v bodoče samo obrežne države Črnega moija. Molotov še ni bil zadovoljen začel ie diskusijo o garij j/ Romuniji. Madžarski. Jugoslaviji. Grški. Poljski in o nevtralnosti Švedske ter Pn* pomnil da velika vprašanja bodočnosti ne smejo zapostaviti sodobnih. - Sovjetska vla. da je že 25. novembra obvestila nemškega poslanika, da sprejme Ribbentropov načrt, toda Hitler je bil preveč ogorčen, da bi bil odgovoril. Molotov je urgiral odgovor, Nemci pa so se izgovarjali, da so poslali sovjetsko spomenico Italiji in Japonski v proučitev. Hitler je rajši zbiral čete na Poljskem in na Balkanu in 22. junija napadel SZ.» Avtor zaključuje: «Zdi se vendar, da so ambicije SZ tudi po vojni iste, kot jih je Molotov predočil Ribbentropu. Se v vojni je zahteval od Norveške gospodarske prednosti na Spitzbergih in izključno pr r sest otoka Bear. Na vzhodu je dobila Sahalin, Kurile Port Arthur in Dairen. Edino proti jugu ni uspela, ker ji je Turčija odločila Kars in Ardaham Var no.Hn.1 svet pa je zajezil so-' vjetskn prodiranje proti Perziji. Danes ima SZ svojo vojsko v Vzhodni Nemčiji, Avstriji na Poljskem, Madžarskem. Češkoslovaškem. v Avstriji, Romuni, ji, Bolgariji, Mandžuriji in prr vsod tu njej naklonjene vlade. Zato mislim, da hočejo imeti Rusi vse tisto, kar so zahtevali od Hitlerja poleg nadaljnjih «aspiracij», ki so jih razodeli glede na svoj uspeh v zadnji svetovni vojni! Vprašamo se, ali zahteva SZ vse to zavoljo svoje varnosti ali ekspanzije? Vsekakor misli SZ, da morajo imeti njeni sateliti zaradi njene varnosti ((prijateljske vlade«. In v zvezi s tem se- javnost vprašuje, če namerava SZ vladati ves evropski kontinent? Byrnes je napisal svojo knjigo leta 1948. Zato je tedaj na koncu svojih izvajanj dodal: «In danes nimamo v Evropi nobene vojaške sile, ki bi bila sposobna brzdati Ruse«. Kakor smo videli, je to delo uspelo Združenim narodom. Vesele praznike in srečno novo leto Teli Pekarna Jazbec Albert NABREŽINA Vesele praznike in srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem “ELETTR0RHDI0“ Trg, NABRE2INA “JADRANSKI GUSAR,, (Nadaljevanje s. 3 strani) bega ter zapoditi D’Annunzia in njegove «vojake». jaz (Nit-ti) sem poznal D’Annunzia za pogumnega človeka in sem mislil, čeprav nisem, cemi nati njegove morale miti njegove resnosti, da se bo po vseh prisegah p-ustii rsijši ubiti na me. stu, kot pa da bi zapustil Reko. Toda redna vojska je sprožila komaj nekaj strelov iz to-pov in D’Annunzio je že ukazal vdajo in zapustil Reko. Pc tolikih «junaških» proklamaci-jah ni mogel končati boli smešno, Ce bj se bil D’Annunzio pustil ubiti, h; bil vsaj lepo končal. Toda z Reko je ravnal kot s svojimi ljubicami, ki jih je najprej izkoriščal in izčrpal, nato pa zapustil. D'Annunziio je prišel na Reko z videzom borca in,junaka, ali kakor je dejal sam kot .(jadranski gusar«. Teda zapustil je Reko brez slave. Na Reko je prišel reven in zapusti) jo je v ugodnih pogojih, čeprav ni izvrševal nobenega produktivnega dela. Ni bil ranjen in trpeč junak, marveč spreten človek, ki je iskgl udobno in gotovo življenje in če mogoče, življenje pravega kneza. Temu človeku torej, praznemu m plehkemu, ki k uspehu vojne nj prispeval drugega kot slabe stihe jn slabo prozo in ki je napravi) smešen reški podvig, pri čemer je prisegel, da ne ho zapustil Reke drugače kot zmagovalec ali mrtev in ki je zapustil Reko ob prvem to. povskem strelu, je bil jrremalo vsak naslov; hotel je bitj nekaj posebnega in tako je svojo praznoto duha zadovoljil s ten:, da se je pustil imenovati za aprincip,e di MontP Nevoso« aij im e za Snežnika!« * * * Tako piše nekdanji italijanski ministrski predsednik, in vseučiliščni profesor Nitti o D‘Annunziu, njegovih legionarjih in reškein vprašanju. „V vsej Italiji mu ni nihče ugovarjal. Iz tega spoznamo, kakšno mo-' ralno in etično vsebino imajo pri italijanskih šovinistih vsa podobna «velika dejanja«, ki tih prikazuje Italija kot ((spontano itd voljo vsega italijan-sk®ga ljudstva za njegove svete itd. pravice-« Vesele božične praznike in srečno novo loto želi GOSTILNA PHKSHI. /.UKA v BAZOVICI Vesele božične praznike i n srečno novo leto želi LIPAAIJE PHANI: BRIVEC V BAZOVICI Vesele praznike in srečno novo leto Seli vsem svojim odjemalcem in znancem Pekarna Legiša SESLJAN VesČle praznike in srečno novo leto Teli svojim klientom in znancem Gostilna Furlan Ernesta REPENTABOR A. PERTOT Vesele božične praznike in srečno novo leto Tell Krojačnica Jazbec Bernard NABREŽINA 173 Vesele praznike in srečno novo leto Teli vsem odjemalcem THG0VINA JESTVIN Guštin Karel REPENTABOR Vesele božične praznike in srečno novo leto teli vsem klientom Trgovina drv - PA IVI GOS NABREŽINA Čepar Peter Pat/ei MANUFAKTURNA TRGOVINA TRST, Ul. Udina štev. 36 teli svojim odjemalcem vesele božične praznike. Vesele praznike in srečno novo leto teli vsem svojim klientom Gostilna Rai/bar Zotija REPENTABOR Vsem motociklistom srečno novo leto teli vesele praznike in CREMASCOLI - MOTO CUIZI TRST, Ul. F. Severo št. 18 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim, klientom Gostilna “Pri lipi“ BAZOVICA Vesele praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in znancem TRGOVINA JESTVIN KOŠUTA FELIKS SV. KRIZ PRI TRSTU Vsem klientom želi vesele praznike in srečno novo letu R. E. D. T. A. OPREMA /A AVTRMRHILE ll\! MOTORJE TRST II. F. Setero 5 Vesel božič in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem MESARIJA FUKS - VOLFI JOŽE NABREŽINA TUŠI - Ul. Glnnasiica 22 Tel. 95-998 želi svojim cenjenim odjemalcem vesele božične praznike Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Društvena gostilna na PHOSEKU Vesele praznike in srečno novo leto želi K0JANEC MILAN MEHANIČNA DELAVNICA NABREŽINA Vesele praznike in srečno novo teto želi Gostilna «Ub TIMAVI) » STII/AN MESI« ŠEGINA ERNEST PHDSEK želi vsem svojim odjemalcem ve-• sele praznike in srečno novo leto Trgovina jestvin in gostilna MAHNIČ IVAN BAZOVICA želi svojim odiomatcem in gostom vesele božične praznike in srečno novo leto Odlikovana KROJAČNICA L. PODKURNIR utica n h i a ivi i u Vošči svoji spoštovani hlienteli vesele božične praznike m srečno novo leto. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi KMEČKA BANKA r. z. z o. p GORICA Ul. Carducci 14 Tel 2-26 Za nakupe, ki bodo presegali 4000 lir, bo kupec prejel v dar božično drevesce. r } TRST UL. ORIANI Št. 7 (Zraven Trga Garibaldi) Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 O-ic-jdnoe (t>d piaciht ^ U flllllllllilllllllllllllll vam nudi najboljše jamslvo Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji in domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in na* prej. pritrjevanje gumbov, čipk vezenje, m krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 lir dnevno Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno koli vrsto stroja električne motorje, svetilke itd. itd. Sfaroznana tvrdka Tufiak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. detla Guardia 15 - Tel. 95089 RADIJSKI APARATI od 29.000,- ur navzgor - v 20 ooronm A ko izročite stari aparat tvrdki RADIO TRIESTE Ul. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 za nizko ceno nov TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNDA-ADLER Modeli 1952 *********** 'V-eael &i-ne. 20.30 Predavanje. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Koncert godalnega orkestra slovenske filharmonija Ljubljane - registracija. 22.00 Operetna glasba. 22.30 Večerni ples. 23.15 Napoved časa in potočila. 23.30 Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.32 Romance in nočni motivi. 24.00 Zaključek večerna oddaje. TKST I. 9.00 Božična 'glasba. 11.30 Priljubljene pesmi vseh časov. 12.15 Gershwin: Koncert v F-duiu. 14.20 Iz Rossinijevih Oper. 16.00 Lahka glasba. 16.30 Napoletanske p?smi. 17.00 Služna igra. 17!S0 Božična, glasba. 21.30 «Božič» iz Illersbergovega Triptiha. 22.15 Božični program. 23.00 Plesna glasba. Liker/e, žganje, peneča se vina, rum in punč dobite v najboljši kvaliteti in po konkurenčnih cenah p"TVRDKI JAKOB PEBHAUC TRST - Ul. Xidias 6 Tel. 96-3 32 Vesele božične praznike želi svojim gostom gnstilna Švara RICMANJE ST. 111 VIKTOR ROJC Podjetje „111 IVI 0“ d. d. KOPE It želi ai/ojim cenjenim tržaškim odjemalcem VESEL BOŽIČ Pridružuje se zastopnik dv. Z. Simoni, i a RUMI visokokvalitetni 2-CilinW HiDtorji 125 kub. MODELI : Turizem - Luksus Šport - Scooter 5% sezonski popust Obročna prodaja do 2k mesecev ZALOGA - SERVICE: Razplinjači - Karburatorji DELL’ORTO - nemški bati (pistoni) in pribor uKSii raznovrsten material za mo. torna kolesa. PRILIKE - RABLJENI MOTORJI: C M 125 Šport — Matchless 350 v perfektnem stanju i. dr. RUMI K0MJSI0NAR Mic« melianiška Mvnica Tel. 93468 - Ul.Molino a vopore 6 TRGOVINA Trsi. Ul. G. Vammri 10 u / " Ui llc' ' ) C Trat. Ul. b 5* č ' • - ) << *■ ; —-f v ; .... j •f&vr; mm ta OGLEJTE SI .VAŠE IZLOŽBE! TVRDKA ima v zalogi: štedilnike, peči na les, premog, petrolej in plin najboljših znamk; jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFl» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare po konkurenčnih cenah. TRST - TrgS. Giovanni 1, Tel. 50-19 JVic več skrbi, kaj boste darovali s a praznike. Mapravo za kuhinjo i I I i pibiqas Pri pokrajinskih zastopstvih in na SERVISNIH POSTAJAH boste dobili najboljše naprave po izredno ugodnih cenah in na daljše obrobe Najboljše usluge vam zagotavlja področna organizacija POSEBNE OLAJŠAVE ZA PRAZNIKE KONCESIONAR ZA TRST IN STO Sinovi BONIFACIO,TrstU!. Roma 20 Tel.55 40 imTnTi Za strokovne in praktične nasvete o zavarovalnih vprašanjih sem na razpolago brezplačno in brezobvezno. Vozači! Zavarujte se proti nezgodam in civilno odgovornost proti tretjim za svoje vozilo. Kličite zato v vašem interesu št. 88 15 od 8. do 9. in od 21. do 22. ure. 1*0 l>.v K TJ K „VI^UKXPl)RT“ u n a u želi svojim cenjenim tržaškim odjemalcem VESEL BOŽIC Pridružuje se zastopnik dr. Ž. Simonič POMARANČE IN LIMONE pošilja EKSPRESNO V JUGOSLAVIJO CITRIIS 1 >1 F O K T K X I* O K T (iiiMHiščim aii:ksaivdi:i{ TUNI - UL T0KREB1ANCA 27 • TEL. 2-4467 Mizarji podjetniki kmetova erf*mre kov e, mace srttrve in trdih lesov in tra- me, nudi najugodneje MSI viale Sonninn 24 (el. SUM ISam Vnmc I___________________L I h delavnica T K S T Ul. F; Crispi 15 Telefon 95214 SMUČARJI POZOR! . . * V trgovini UU Trg t r a i H i v i 2 si iahko nabavite po zmernih cenah smučarske čevlje A. PERTOT TRST - UL. B1NNASTICA 22 ■ TEL. 95-998 mrm Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših, cenah „111" n*«* iiifiiiiiiitnii n ii mtiiiiiiiii 11 mi iiiiitm i m mm im m i m ntti i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniinKjfminin,, a l( (mmtt, tmvH mumitMiM m t rt* *m n llliillltllil,lillilillllLliillliltlltllililiiiaiiiillllllilliiiia,iiii(ii*iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiaii*iiii*aii*(iii*iiliiiiiiiiiitiiiltiiiiiiaiaiililiaiiiiiifiilaiiilgiiiiaiiriiiiiltliiiiiiiaiiltliiiatilii,iaiiiiiiiiiiiii|*i||i*i|i|,ii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijifiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|1****^> P' nadaljuje: ba na pot, bomo pač vso ret! spet odrinil v svet, d^sla- j BRANISLAV NUSIC «Kaj, mar ni nikogar med nami, da bi se lotil tega dela?» želi vprašati Luka. In tako bi rad vsakdo po-vjaai tisto, kar si je ponoči izmislil, ko zdajci pride Sre-deje m reče takole: 'Bratje, vsi veste, koliko Ipl in truda je mio tr^ba, da ste pognali tale košček temelja iz zemlje. Tako ne more dalje: dvajsetica za dvajsetico od nedelje qo ne delje. To ni nič. Tako drugod po svetu ne delajo, cerkve ne more zgraditi samo vas, marveč mora to storiti ves narod. Vi ste dali, kolikor ste mogli, več ne zmore, te; mar ni tako?» «Ne moremo, ne moremo*, so oveseljeno vzkliknili kmetje, kakor da bi na popov božični pozdrav odgovorili: «Resnično se je rodil!* «Saj to je tisto«, nadaljuje Sredoje. «Rekel bi, da moramo to drugače začeti-Vi me pooblastite in pritisnite na pooblastilo občinski in cerkveni pe?at...» «Saj nimamo cerkvenega pečata*, vzkliknejo kmetje. «Lahka reč, tukajle nas je več ko sto pa zberimo: ta gros, drugi dva, m to naj bo poslednji davek za pečat. Lejte, jaz sam dam pet grošev*. In je Sredoje obrnil kuč. mo in so kmetje pristopili k «poslednjemu davku*. «Tako, bratje*, je nadalje, val Sredoje, ko je preštel ,poslednjo dajatev’ in zadovoljno zbasal denarce v ?.ep. «zdaj bomo imeli tudi pečat in ko cerkveni in občinski pečat pritisnemo na pooblastilo, bom nameril korake po srbski zemlji... Saj niso pravoslavni ljudje samo v Rovcih, .še je kaj kristjanov v tej deželi... Pa naj te oni kaj dado in če je božja volja, bomo imeli k letu lepo cerkev in bomo v njej zapeli na čast in slavo božjo!* Tak zaključek je bil hudo všečen, pretresel je vse prisotne, da so se domala razjokali. Nato je Sredoje pripravil čedno knjigo in je po svoji dijaški navadi lepo narisal črte, pritisnil občinski in cerkveni pečat — tega je vzel tudi s seboj — poslovil se od vaščanov in ubral korake v svet. IV. Minil je odtistihmal me- sec in dva in trije. In je mi. nilo celo pol leta in tudi leto dni, a za Sredojem ni bilo ne glasu ne tiru. In če so kdaj pa kdaj spregovorili kmetje o tem, so rekli: «A, kdo bi vedel, kje je. Širok je ta svet!» In so drugi pritaknili: «Bo že prišel; če se ne vrne letos, se bo vrnil k letu*. In ko je minilo tudi drugo leto, jih je kar nekako zaskrbelo. Prihajali so celo različni glasovi: nekateri o tem, da je Sredoje odprl trgovino v bogve kateri vasi in se lepo oženil. Drugi, da so Culi: ni odprl trgovine, marveč posoja denar na obresti; tretji spet so čult, da ga ni več v Srbiji, marveč da je daleč nekje v tujih deželah; in čtrti so rekli, da se še nadalje sola na cerkvene stroške, Raka Zažin je ob Vnebohodu 'svetoval, naj bi izvolili komisijo, ki bi šla na pot in poiskala Sredo j a, a napo-sled je sam sprevidel, da je preneumno svetoval. Luka je spet rekel, da bi Sredoja lahko poiskali s pomoCjo oblasti. MOJ lir-j Ihtim .'ivetuija jCn/ie v Havcuh Ko so takole Hialmjali, se lepega di)e znajdp Sredoje v vaji. Oveselili: so se ga, pa te kako. - zdaj bo že bog dal. da se cerkev nekoliko dvigne iz temeljev in zrase iz tal. Zbrali so se lepo po vrsti — gospodarji in ugledni možje — pa brž k Sredoju na pogovor. Sprejel jih je prav prešerno in razvezal besedo na dolgo in široko o svojih naporih in trpljenju in o tem, kako se je vbadal in potikal po svetu. «Pa dobro*, mukoma zine Vidoje Stokič, «kaj pa — kako bomo pa s cerkvijo?* «S kakšno cerkvijo?* se začudi Sredoje. »Pa^r kako bi #e zpiede Vidoje, «pa, rekel l>i. s tole cerkvij6... alf jo borno nekako potegnili iz temeljev?...* «E, moj Vidoje*. hukne Sredoje, «v hudem času smo se tegu lotili. Lakota, povsod lakota in* slaba letina, pa ljudstvo ne daje in ne daje. Se pare nisem nabral, a potikal sem se polni dve leti čea pragove in sem komajda samega sebe preživljal*. Vsi so se spogledali in o-nemeli. Molčijo oni, molči Sredoje, molčijo in ničesar ne mislijo, le Luka takole misli sam pri sebi: «Gospod bog, lej, kako je Sredoje podoben očetu, po nosu in očeh in laseh, vse, prav vse kakor pri Vlcentiju. Pxavi VieeoUj!> ♦Obmolknili ste*, nadalju-le Sredoje, «ni vam prav... pa saj tudi meni ni, če že hočete čuti resnico, ampak...* «Ni da bi rekel, da nam ul prav, marveč... takole...* reče Raka*, jaz bi nekako rekel, da domala že ni bilo tako dobre letine, kakršni sta bili zadnji dve*. «T1 pa kar molči, Raka*, se obregne Sredoje, «nisem jaz pokojni Vicentij, ki bi mu lahko v brk zinil kar koli. Ce sl neumen in ne vidiš dalje od nosa, rajši mol-Ei! Mar misliš: če je bila v Rovcih dobra letina, je bila vsepovsod? A kolikšen je drugi svet, mar tl ves, kolikšen je drugi svet?,..* «Saj ne rečem, da vem*, se opravičuje Raka. «E, če ne veš, molči!» Nato se obrne k drugim In nadaljuje: «Toda, bratje, nikar obupavati! Ce se mi to pot ni obneslo, je še leto pred menoj in zdaj mislim tudi drugače začeti. Predvsem so mi vsi listi obljubili, da bodo napisali članek o tem, kako mora narod prispevati za našo cerkev, in sem govoril tudi z nekim ministrom in bom stopil ?e k mitropohtu-Takšne velike reči se ne končujejo kar takole, kakor bi plosnil dlan ob dlan; leto in dan je treba delati, da urediš kakor treba. Mar ni tako bratje* «Pa tako je!...» nejevoljno prikimajo vsi. «In prav zato sem tudi priieb, nadaljuje Sredoje, «da vam povem o svojem dosedanjem delu. Vaš pooblaščenec sem m je prav, da vas vselej obveščam o svojem delovanju. In prišel sem tudi zato, da mi zberete nekoliko denarja, da bom lahko krenil na drugo stran Srbije*. «A, kako*, osupne Miloš Paunovič, «mar naj zdaj tebi zbiramo denar*? >sPa dobro, brat Miloš, ni treba, nikarte, meni ni tre- ba na pot, bomo pač vso reč pustili na polovici*. «Ampak kako, na polovici?* «Pa tako, jaz sem pol Srbi-je že obšel in je pol posla opravljenega — in zda.i...* «Ampak kako je pol posla opravljenega, ko niti prebite pare nisi prinesel?* «1, pol posla je opravljene, ga zato, ker sem pol Srbije obšel in moram zdaj obiti Se drugo polovico*. Spet so vsi obmolknili kakor s svincem zaliti. Pomolčali so tako dolgo, da so se dvignili, scedill skozi zobe svoj «zbogom» in niso zinili več ne Crne ne bele Niti med seboj niso spregovorili. ko so šli po vasi vsak proti svojemu domu, samo Luka jih je vprašal: «Ha, ali ste videli, ljudje, kako je podoben pokojnemu Vlcentiju, po laseh In očeh ln po nosu... Izpljunjen VI centij!* V. Pa kaj so drugega hoteli, ko da se spet pomirijo. Razvezali so mošnjičke, nekoliko je prispevala tudi obilna, zbrali so kakih dve sto, tol sto beličev in Sredoje je et odrinil v svet. “‘gosla’ še drugo polovico In spet se je vrstij T10 jeza mesecem in je 1,1