Janez Keber
UDK 808.63-314-541.45(091)
(O)PEHARITI
<(0)GOLJUFATI, (PRE)\ARATI (S POMOČJO PEHARJA)'
IN SINONIMI
V članku obravnava avtor izvor glagola (o)pehariti in navaja 83 slovenskih sinonimov za (o)goljufati, (pre)varati.
The article treats the etymology of the verb (o)pchariti and quotes 83 Slovene synonyms for (o)goljufati, (pre)varati (deceive).
V zadnjih desetih letih, ko se ob vsakodnevnem leksikografskem delu intenzivno ukvarjam z leksikološkimi, imenoslovnimi ter frazeološkimi raziskavami, sem se pogosto srečeval z izrazi in frazeologemi s področja človeških medsebojnih odnosov. Nekatere izmed njih sem že obdelal in objavil, še več pa jih pripravljam za tisk1. Med njimi sta tudi glagola pehariti 'goljufati, varati* in opehariti 'ogoljufati, prevarati'2. Spadata pa v precej številno skupino glagolov, ki označujejo negativno, temno stran medčloveških odnosov. V svojem prispevku bom na osnovi razpoložljivih podatkov razložil izvor glagolov pehariti in opehariti. Obenem bom predstavil vrsto sinonimnih izrazov, ki jih razlagamo z glagoli (o)goljufati, (pre)-varati, ukaniti, (na)lagati, zmotiti se.3
Slovenska glagola opehariti 'ogoljufati, prevarati' in pehariti 'goljufati, varati' spadata torej v precej številno skupino glagolov, ki označujejo negativno stran medčloveških odnosov. Že navedene pomene glagolov opehariti in pehariti ponazarjam še z nekaj zgledi: In ko sem izračunal, kako jih je pri zaslužku opeharil Hertaler, potem pa še Ozim, ni bilo nikogar več, ki bi položil roko name (A. Ingolič, Pradedje, 1975, str. 135). Čeprav so vremenarji napovedovali poslabšanje vremena, jih je svetlo sonce opeharilo, tako da je gorenjska smučišča obiskalo na tisoče smučarjev in uživalo v smuki, kakršne letos še ni bilo (Delo, 15. 2.1971, str. 4). Mimo tega je vse naše pravičnike predsednik prej ali slej tako ali drugače opeharil, toda ko bi jim bil dal najmanjšo priložnost, bi bili oni prav tako opeharili njega (M. Mihelič, April, 1959, str. 144). Tako me je opeharil za eno jare, ker nisem hotel sitnosti delati, ko smo v Loki pismo delali (I. Tavčar, Cvetje v jeseni,
100
Jezikoslovni zapiski 1991
LZ 1917, str. 419). Stari Mlakar prigovarja sinu: 'Saj se opehari mož, ki vzame žensko, o kateri nihče ne ve nič slabega, kaj šele, če je toliko znano (Malograj-ski, Pisana mati, Slov. večernice, 1909, str. 36). Najrajši bi hodil peš, zakaj hitrica me je tokrat opeharjala za doživetja, najrajši bi se ustavil ob slednjem človeku in ga ovohaval, kot plemenita žival ovohava plemenito žival (J. Brejc /Javoršek/, Okus veta, 1961, str. 14). Zakaj mogočen slepar je videz, in prav kadar misliš, da je reč, ki se z njo baviš, vredna največje pažnje, te najhuje pehari (Sovre, Dnevnik cesarja Marka Aurelija, 1934,str. 48). ... ko bi mislil, da so sami goljufi, tatovi, lažnjivci, da drug druzega pehari, kar je ljudi na svetu: na te bom imel zmerom vero (J. Jurčič, Deseti brat, 1866, str. 127).
Glagol opehariti potrjujeta tvorjenki opeharjenec 'kdor je opeharjen', npr. Duh je vedno opeharjenec srca (B. Rudolf, Dialogi 1969, str. 603) in opeharjenost, npr. Res - spet je bil ogoljufan. S sleherno mislijo, ki se je vnetopirila skozi njegovo samotnost, je bila grenkoba zaradi opeharjenosti globlja in temnejša (I. Ribič, Sin, 1958, str. 77).
Pri iskanju izvora glagolov pehâriti oziroma opehariti nam samo poznavanje zdajšnjega stanja ne zadostuje. Potemtakem ju moramo iskati v starejših slovarjih. M. Pleteršnik4 je pri obeh glagolih zelo skop s podatki. Tako pri pehâriti omenja Janežiča in Jurčiča, pri opehariti pa nikogar5. M. Cigale6 pa pod geslom Ein-schustern navaja zadegati, zgubiti, škodo imeti, er hat eingeschustert, nach V. (tj. po \bdniku; c~ š   onšel ie na zadnjo zarezo; ... Očitno torej Pleteršnik ni
imel vseh, ; :is!< y ^- . : e*^;i p^jatkov o obravnavanih glagolih.
Prav podatek iz Hipolitovega rokopisnega slovarja7 je npr. zelo važen pri iskanju izvora glagolov pehâriti in opehariti: Vxoro, weib nemmen Jhéno vjéti, se ojheniti, se opehariti, Jhéno porozhiti, Jarozhiti. Po Hipolitu torej se opehariti pomeni 'oženiti, poročiti se*. Glede na današnji pomen glagola opehariti je razlika vsekakor velika, na videz nepojasnljiva. Vemo pa, da videz pogosto vara!
Dejstvo, da je pri ženitvi marsikdo ogoljufan, dokazuje Anton Debeljak v Loško-potoškem slovarju (rkp.): oženit = opehariti (Gorenjka je moža dobila na pehar: na trebuh si je pehar pripasovala, da je hlinila nosečnost), ociganiti. To goljufanje s peharjem potrjujejo tudi še danes ustna pričevanja8.
To, lahko bi rekli kar nekoliko specializirano goljufanje pri stopanju v zakon, ki je imelo ali še ima v vseh civilizacijah prav do danes značaj posebne kupčije9, pri kateri vsaka od strank poskuša doseči svoje, pa ima tudi svojo bolj splošno, po izvoru verjetno prvotno različico. V Slovarju slovenskega jezika (str. 272 in 259) jo takole nakaže J. Glonar: pehariti: goljufati (pri kockanju, ker so se kocke mešale v peharju) in opehariti: ogoljufati (prvotno pri kockah, ki so se mešale v posebnem peharju); opehariti koga s čim, za kaj, pri čem. Goljufanje pri kockanju ali kartah pa je vsem znan pojav.
J. Keber: (Opehariti '(o)goljufati, (pre)varati, ... in sinonimi
101
Izvor glagolov pehariti 'goljufati, varati* in opehariti 'ogoljufati, prevarati* je s tem pojasnjen: (o)gdjufati s peharjem, s pomočjo peharja, v peharju, foiej glagol-ski izraz s pomenskim jedrom v besedi pehar, ki označuje način, srecc; o glagol-skega dejanja. V nadaljnjem razvoju glagolskega izraza pomensko jedro pehar prevzame pomen tega izraza in se pri tem spremeni v glagol pehariti, ki ima tudi dovršni par opehariti. S tem sta se izgubila prvotna način ali sredstvo goljufanja, varanja, vendar pa ju signalizira podstava izsamostalniškega glagola. Takih in podobnih transformacij je v slovenskem jeziku še več, a jih ni vedno lahko odkriti.10
Da je opisano 'goljufanje s peharjem* pri nas že dolgo znano, dokazuje Hipoli-tov glagol se opehariti v pomenu 'poročiti se*. Očitno je tudi, da je bilo v določenih predelih slovenskega ozemlja pri ženitvi to goljufanje precej v veljavi in da še celo danes ni neznano. Dokaz za to je tudi narečni pomenski razvoj glagola oženiti = opehariti, ociganiti." Pri opisovanem goljufanju je zanimivo tudi to. da so kljub neenakopravnosti skozi dolga stoletja ali pa ravno zato prav ženske pobudnice, izvajalke tega goljufanja, varanja, moški pa njihove žrtve.
Pehar je sploh že kar usodna posoda za »močnejši« spol. O tem nas dodatno prepričuje rek- Ako se fant ne oženi, pravijo, da pehar nosi12.
Po vsem povedanem bi bilo treba razložiti tudi izraz pehar. Po SSKJ je pehar 'navadno okrogla posoda, pletena iz slame', npr. plesu peharje; dati testo v pehar / nabrati pehar hrušk, jjolj izčrpen je J. Glonar13: pehar, nem. (tj. nemško) valja-sta, možnarju podobna posoda, navadno iz le-sa, v kateri se hrani semenje, suho sadje in enake v gospodinjstvu potrebne reči; - nizek, iz slame pleten košek. M. Pleteršnik14 pa razlaga pehar takole: 1. der Becher (tj. kozarec, čaša); 2. die stroherne Backschüssel für den Brotteig (tj. slamnata krušna skleda za testo), der Backkorb (tj. krušna košara); 3. der Bienenstrohkorb (tj. slamnata košara za čebele). Po F. Miklošiču navaja M. Pleteršnik tudi etimologijo: starovisokonemško behhar, pehhari, latinsko bicarium.15
Z izrazom pehar poimenujemo torej dve precej različni posodi - kozarec ali podobno valjasto posodo -er iz slame narejeno nizko okroglo posodo, podobno košarici ali košku. Izraz pehar v prvem pomenu potrjuje tudi tvorjenka pehâr-nik, ki pomeni v prekmurščini in kajkavščini 'točaj'.16 V takih posodah so nekoč brez dvoma mešali kocke in pri tem goljufali. Drugačen pa je bil pehar, ki so si ga nekatere ženske pripasovale na trebuh. Ta je bil verjetno podoben nizki okrogli slamnati košarici.
Na zadnjo posodo se verjetno nanaša tudi pehar, ki ga nosi fant, kar pomeni, da 'je ostal sam, se ni oženil*. Lahko domnevamo, da si je prizadeval pridobiti kako dekle, a je bil zavrnjen. Podobno zavrnitev izražata tudi slovenska pogovorna frazeologema dobiti košarico v pomenu 'biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh' ter dati komu košarico v pomenu 'zavrniti njegovo ponudbo za
102
Jezikoslovni zapiski 1991
ples; zavrniti ponudbo'. Glede na zadnja frazeologema tudi košarica ne prinaša vedno sreče.17 P&iarju in košarici bi lahko dodali še kakšno posodo, npr. koš in kozarec.18
S tem končujem pojasnjevanje izvora glagolov pehariti in opehariti ter prehajam na prikaz vrste njunih sinonimov.19 Ti sinonimni glagoli in izrazi so: cehtâriti prellen, M(uiko).
cêhtati prellen, betrügen, M(uikD) = ciganiti: me cehta in naganja, da mu dam, Cig.
océhtati betrügen, prellen, Cig., M. (Vse po Pleteršniku.) ciganiti ekspr. goljufati, varati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi.20 ocigàniti ekspr. ogoljufati, prevarati: prekupčevalci so ga ociganili. precigâniti ekspr. ogoljufati, prevarati: grdo so ga preciganili pri kupčiji; ne daj se preciganiti.
jarbati nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš.21 nafarbati nižje pog. nalagati, prevarati: nikar ne misli, da me boš nafarbal. goljuflčiti ekspr. goljufati: goljufiči, kjer more. lêd ekspr. speljati koga na led 'prevarati, ukaniti ga'.
limanica ekspr. dobiti, ujeti, zvabiti koga na limanice 'prevarati, ukaniti ga1; ekspr. iti (komu), sesti na limanice 'dati se prevarati, ukaniti'.
motiti nav. ekspr. varati, zavajati: naslov človeka moti, da pričakuje bog ve kaj novega / če me vse ne moti, prizadevanja niso bila brez uspeha.
naapriliti ekspr. prevarati, ukaniti za prvi april: pošteno si me naaprilil; dati, pustiti se naapriliti.
nabrisati pog., ekspr. prevarati, ukaniti: ta lopov nas je vse nabrisal.
nalimati pog., ekspr. pa te je spet nalimal 'prevaral, ukanil'.22
namazati ekspr. prevarati, ukaniti: še njega je namazal s ponarejenimi mumijami; z delnicami te misli namazati.
napàrati nar. prevarati, ukaniti: Ne boš me, Nace, več naparal za domačijo (I. Zoreč).
napetnajstiti ekspr. prevarati, ogoljufati: pri kupčiji so ga zelo napetnajstili; napetnajstili so ga za precejšnjo vsoto.23
opetnâjstiti ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnaj-stili so jo za delež.
prepetnajstiti ekspr. ogoljufati, prevarati: poskušali so ga prepetnajstiti; prepet-najstili so ga pri kupčiji; prepetnajstiti se nar. zmotiti se.24
naplavšati nižje pog. nalagati, prevarati: naplavšati prijatelja; pošteno jih je naplavšal.25
J. Keber: (O)pehariti '(ogoljufati, (pre)varati' ... in sinonimi
103
naplêsti ekspr. znova jih je hotel naplesti 'prevarati, ukaniti*.
nasamâriti nižje pog. prevarati, ukaniti: pazi, da te ne bodo nasamarili.26
nasânkati pog., ekspr. prevarati, ukaniti: pošteno si me nasankal; nasankali so se, ker so mu verjeli.27
nasmoliti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: šele nato je spoznal, da se je nasmolil.28
osmoliti se ekspr. prevarati se, zmotiti se: s to kupčijo smo se pošteno osmolili / s tem vajencem se je osmolil.
nasmûkati ekspr. nalagati, prevarati: hotel ga je nasmukati; pošteno jih je nasmukal.
posmûkniti ekspr. vzeti, ukrasti: ... / pri kupčiji so ga grdo posmuknili 'ogoljufali, prevarali*.
nasûkati ekspr. ogoljufati, prevarati: pošteno so te nasukali; nasukali so ga za dediščino.
nategniti žarg. nalagati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil.
potegniti žarg. nalagati, prevarati: spet ga je potegnil; ekspr. potegniti koga za nos 'prevarati, ukaniti*.
navihati zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala.
navijati ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje 'jih goljufajo, varajo*.
naviti ekspr. le pazi, da te spet ne navije 'ogoljufa, prevara'.
navleči ekspr. pošteno so ga navlekli 'prevarali, ukanili*.
nos ekspr. vleči, voditi koga za nos 'varati ga*29; ekspr. povleči koga za nos 'prevarati, ukaniti*.
obrnažiti nižje pog. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga obrnažili; grdo so ga obrnažili.
obrniti ekspr. hči ga je obrnila za sto dinarjev 'ogoljufala*. ofrnažiti nižje pog. ogoljufati, prevarati: prodajalec ga je hotel ofrnažiti.30 okaniti star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo.
prekaniti knjiž. prevarati, ukaniti: prekanil je stražarja in ušel; spretno prekaniti.
ukaniti se knjiž. prevarati se, zmotiti se: ukanil si se, ni ga tukaj. okrâjati ekspr. goljufati, varati: pri kartanju je okrajal tovariše. okrasti ekspr. ogoljufati, prevarati: okradel ga je za najemnino / takratno generacijo so okradli za mnoge sanje. orepkâti nar. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji ga je orepkal za nekaj tisočakov.
104
Jezikoslovni zapiski 1991
oslepâriti ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant te bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle.
preslepariti ekspr. ogoljufati, prevarati: prepozno so spoznali, da jih je presle-paril.
preslepiti ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; preslepiti sovražnika; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo.31
slepàriti ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je sleparil ljudi; lagati in slepariti / dolgo je sleparila mo/a.
osmoditi ekspr. pri kupčiji ga je osmodil za precejšnjo vsoto 'ogoljufal, prevaral'.32
posmoditi se ekspr. zelo se je posmodila o njem 'prevarala, zmotila'.
past ekspr. dobiti, ujeti, zvabiti koga v past 'prevarati, ukaniti ga'; ekspr. iti, pasti (komu) v past 'dati se prevarati, ukaniti'.
plahtâti pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem.
naplahtâti pog. nalagati, prevarati: naplahtati koga; ekspr. včeraj so ga grdo naplahtali.
preplahtâti pog. ogoljufati, prevarati: njega je lahko preplahtati / preplahtali so ga, da jim je poceni prodal hišo.
počesati nar. prav po mešetarsko ga je počesal 'ogoljufal, prevaral'.
pregoljujati ekspr. ogoljufati, pi^v&rdti: premišlja samo, kje bo koga pregoljufal.
prehudičiti ekspr. prevarati, ukaniti: prehudičil je zvitega tekmeca / prehudičil bi samega sebe.
prelisičiti ekspr. nalagati, prevarati: ni se mu posrečilo, da bi me prelisičil; prelisičiti carinike, sovražnika; pren. prelisičiti usodo.33
prelisjačiti ekspr. nalagati, prevarati: hotel me je prelisjačiti; prelisjačiti soseda.
preloputniti zastar. prevarati, ukaniti: tokrat me ne bo preloputnil; preloputniti koga s svojo modrostjo.
premamiti knjiž. prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel.
prešestnajstiti ekspr. ogoljufati, prevarati: hotel nas je prešestnajstiti pri kupci-jiM
pretentati ekspr. prevarati, ukaniti: pretental je policijske agente, nasprotnika; še samega hudiča bi pretental. // ogoljufati: pretental ga je za veliko vsoto denarja; pretentati koga pri kupčiji.
tentâti ekspr. goljufati: tentati lahkoverne kupce.35
J. Keber: (O)pehariti '(ogoljufati, (pre)varati' ... in sinonimi
105
prevâriti zastar. prevarati: veliko ljudi je prevaril.
prezvijačiti ekspr. prevarati, ukaniti: ni se mu posrečilo, da bi ga prezvijačil.36 prinašati nižje pog. davkarijo okrog prinašati 'goljufati, varati*. vrinêsti nižje pog. okrog te je prinesel 'ogoljufal, prevaral'.37 spariti nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno jih je sparil.38 speljati ekspr. speljati koga na led, v past 'prevarati, ukaniti ga'. spraviti ekspr. spraviti koga na led 'prevarati, ukaniti ga*. upihati star. upihati komu kašo 'ukaniti koga; povzročiti, da kdo pride v neprijeten, zapleten položaj'.
upiliti ekspr. ogoljufati (pri plačilu): upiliti koga pri kupčiji; upilil ga je za tisočak, upiliti se žarg. zmotiti se: pri nalogi, računanju se upiliti.
zafrkniti se pog. prevarati se, zmotiti se: prepozno je spoznal, da se je zafrknî»,
zajêbatî se vulg. prevarati se, zmotiti se: zajebal si se, nikogar ni več tu.
zanka ekspr. ujeti koga v zanko 'prevarati, ukaniti ga'.
zaribati se pog. prevarati se, zmotiti se: pri prodaji smo se zaribali.
zvabiti ekspr. zvabiti koga v past 'prevarati, ukaniti ga'.
zviti ekspr. prevarati, ukaniti: hotel je zviti tega lisjaka; premišljevala je, kako bi ga zvila / še vsakega, ki se ga je lotil, je zvil 'ukanil, premagal'.
zvoditi prevarati, ukaniti: tako me še nihče ni zvodil; knjiž. zvoditi koga za nos 'prevarati ga'.
žejen ekspr. prepeljati koga žejnega čez vodo '(na lep način) prevarati, ukaniti koga'.39
Iz navedenih izrazov in njihovega števila je mogoče sklepati, da je v slovenščini izražanje negativnih strani medsebojnih človeških odnosov zelo bogato in raznovrstno. To so praviloma stilno označeni izrazi, pogosto tudi sprejeti iz drugih jezikov, kar je nakazano v opombah. V teh sem poskušal v zanimivejših primerih tudi ugotoviti motiv nastanka posameznega izraza. Taksno obdelavo, kot je bila podana za glagola pehariti in opehariti, bi zaslužili tudi nekateri drugi izrazi, vendar pa to ni bil namen tega prispevka. Vsekakor pa nam kombinirana sodobna in zgodovinska analiza posameznih izrazov odkrije včasih kar presenetljiva dejstva iz zdajšnjosti in preteklosti medčloveških odnosov. Moj prispevek je le majhen korak v tem raziskovanju.
106
Jezikoslovni zapiski 1991
OPOMBE
1 Med že objavljenimi bi tu omenil članke: Dati komu košarico, dobiti košarico (Mohorjev koledar 1990, str. 80-83, Ri rakom žvižgat (Mohorjev koledar 1991, str. 103-104, Živeti na koruzi 'živeti skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze* (Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu 1991, str. 61-64); April in Štorklja - ali res prinaša otroke ali samo štorklja (Glasnik slovenskega etnološkega društva 1990, 30/1-4, str. 80-82 in 74-79) in ter za tisk pripravljena knjiga z naslovom Živali v prispodobah.
2 Glej SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika) III, str. 399: opehariti ekspr. 'ogoljufati, prevarati': ta slepar bi me rad opeharil / opehariti za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za upanje opehariti se redko 'imeti škodo, izgubo': kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo. Str. 557: pehariti ekspr. 'goljufati, varati': pri prodajanju je peharil ljudi / mene ne boš peharil.
3 Ti izrazi so večinoma glagoli, ki imajo lahko poleg navedenih še druge podobne ali drugačne pomene. Zbral sem jih s pomočjo sinonimne kartoteke pri SSKJ, v narečjih pa bi jih gotovo odkril še nekaj. Razlage, pomeni in zgledi so vzeti iz SSKJ. Na tem mestu bi bilo seveda umestno navesti pomene razlagalnih glagolov -(o)goljufati, (pre)varati, ukaniti, (na)lagati, zmotiti se, a se bom temu zaradi varčevanja s prostorom odpovedal.
4 Slovensko-nemški slovar II, str. 19: pehâriti, arim, vb. impf, betrügen, Jan.; drug druzega pehari, Jurč.
5 Slovensko-nemški slovar I, str. 832: opehariti, arim, vb. pf. prellen, betrügen; opehariti koga za kaj.
6 Deutsch-slovenisches Wörterbuch I, str. 407.
7 Dictionarium trilingue I, str. 731.
8 Etnologinja Marija Stanonik mi je npr. povedala, da je njen oče osebno poznal moža, ki se je poročil »opeharjen«. Da bi bila nesreča še večja, potem žena, ki je »opeharila« tega moža, sploh ni imela otrok. Ko je bila nekoč zelo bolna, je opeharjeni mož že mislil, da se je bo znebil. Vendar je ozdravela in je potem on umrl prej kot žena. Za tako goljufanje s peharjem je slišala tudi njena sestra Milka Bokal, slavistka, prav tako pa dialektologinja Francka Benedik za škofjeloško področje.
9 Poroka je bila skoraj prav do dandanes, ponekod pa je še vedno, neke vrste pogodba, dogovor. Ženska je morala prinesti v zakon poleg zaželene lepote in pridnih rok tudi doto, moški pa je moral imeti posestvo, premoženje ali zanesljive dohodke. Oboje je bilo poroštvo, da bo zakon uspešen. Poroštvo oziroma predstavo o uspešnem skupnem življenju vsebuje tudi izraz poroka.
J. Keber: (O)pehariti '(ogoljufati, (pre)varati' ... in sinonimi
107
10 Na enak način so nastali npr. glagoli napetnâjstiti, opetnâjstiti, prepetnâjstiti, prcšcst-nâjstiti v pomenu 'ogoljufati, prevarati', tj. prvotno 'ogoljufati, prevarati s pomočjo 15 oziroma 16 prič'. Nedolžnost obdolženega je pri nekdanjem ljudskem sodišču moralo potrditi 15 oziroma 16 prič, ki so bile pogosto podkupljene. Število prič je bilo pri tej goljufiji bistvenega pomena in to dejstvo je bilo motiv za tvorbo omenjenih glagolov v pomenu 'ogoljufati, prevarati'. Do skrčenja večbesednih izrazov v enobesedne pa je lahko prišlo tudi z izpadom posameznih sestavin. Tak primer je npr. zašiti koga v pomenu 'aretirati, zapreti', npr. zašili so ga, ker je prodajal prepovedane stvari / zašili so ga za šest mesecev, ter v pogovornem pomenu 'namerno povzročiti neprijetnosti, težave', npr. v svoji užaljenosti je poskusil vse, da ga zašije; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo 'obsodilo'. Glagol zašiti je v tem primeru nastal iz zveze zašiti koga v vrečo, kar je bila po nekdanji sodni praksi oblika kaznovanja s potapljanjem v vodo. Hujša oblika tega kaznovanja pa je bila kazen z utopitvijo. V zvezi s slednjo je nastal frazeologem iti rakom žvižgat (podrobneje o tem glej v članku, ki je naveden v opombi 1!), ki ima tudi daljšo različico - iti rakom žvižgat in ribam (žabam) gost. Težnjo po skrajševanju kaže npr. frazeologem umiti si roke (kot Pilat) 'ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno'.
11 Tak pomen glagola oženiti je znan še na Dolenjskem in na Bizeljskem. K. Štrekelj (Iz besednega zaklada narodovega, LMS 1892, str. 25-26) tudi navaja glagol oženiti, npr. kravo, sadje, v pomenu 'dobro, drago prodati ju' (Tcmljine). Tudi tu gre za ugodno kupčijo, ki je lahko dosežena z goljufijo, prevaro.
12 Zelo podobno usodo zavrnjenega fanta ali tudi dekleta izraža pogovorni frazeologem dobiti košarico v pomenu 'biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh' ter v obratni smeri pogovorni frazeologem dati komu košarico v pomenu 'zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo'. Nižje pogovorna različica tega frazeo-logema je dati komu korbico. Sinonimni frazeologemi pa so še: z loparjem dobiti, dobiti pelin, pelina dati komu ter pri Cigalctu (Deutsch-slovenisches Wörterbuch II, str. 885-886) korpič dobiti. Enakopomenski frazeologemi so še v srbohrvaščini -dati korpu, dobiti korpu, v češčini - dat košem, dostat košem, v slovaščini - dat' nickomu kosom, koši k dostat'. Slovenskima frazeologemoma dati komu košarico, dobiti košarico ustrezata nemška jemandem einen Korb geben ter einen Korb bekommen. Nemška izraza razlagajo iz srednjeveških snubitvenih oziroma vasovalskih običajev, (podrobneje o tem glej v opombi 1 navedeni članek!). Glede na povedano so imeli torej poleg peharja v medsebojnih odnosih pomembno vlogo tudi košarica, košek ali celo koš. V španskem jeziku se npr. v ustreznih frazeologem i h pojavi buča, ki jo vrže špansko dekle z balkona na nezaželenega vasovalca, snubca, igra-jočega na kitaro: dar calabaza(s) 'dati komu košarico', tudi 'vreči pri izpitu' in
108
Jezikoslovni zapiski 1991
llevar(se) calabazas 'dobiti košarico', tudi 'pasti pri izpitu'. Nasprotno pa sta včasih polna košarica in koš pomenila naklonjenost. V zvezi s teritvijo in običaji ob njej omenja npr. N. Kuret (Praznično leto Slovencev III, str. 73) korpič, ki ga domače dekle z darili pošlje svojemu izbrancu. Ta pa se ji mora oddolžiti s tem, da organizira večerno zabavo po končani tcritvi.
13 Slovar slovenskega jezika, str. 272. Na slamo se nanaša tudi koroški narečni izraz slâmnica 'pehar'. Prav tako še slovaško slamienka, slamenica z enakim pomenom.
14 Slovensko-nemški slovar II, str. 19.
15 Slovensko-nemški slovar, prav tam. Po P. Skoku (Etimologijski rječnik I, str. 133) sta izraza peharb in paharb že v starocerkvenoslovanščini.
16 Glej npr. M. Kiizmič, Szlovenski silabikâr 1780: Poculum Pehar (pehar - kozarec) A8; Pe hâr nik (pehârnik - točaj) A3.
17 Glej še opombo 12!
18 Glej frazeologema dati koga v koš 'premagati koga; biti boljši od koga' ter globoko pogledati v kozarec 'opiti se' itd.
19 Prikaz je narejen po sinonimni kartoteki za SSKJ, po SSKJ in gradivu zanj.
20 Glagol ciganiti z dovršnima različicama ocigâniti in prcciganiti izhaja iz izraza cigan, ki rom^m "pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča* in 'slabš, zvit. lahkomiseln ali malopriden človek*. Prav ta drugi pomen je verjetno pogojeval nastanek omenjenih glagolov. Podobno je iz besede goljuf (sprejete iz italijanskega gaglioffo) nastal glagol goljufati.
21 Tu bi dodal še nižje pogovorni ekspresivni izraz pojdi se farbat v pomenih 'ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj*. Glagola fârbati in nafârbati izhajata iz nemškega färben, enako tudi barvati ter barva iz nemškega Farbe. Pomeni glagolov farbati in nafarbati '(o)goljufati, (pre)varati' ter omenjenega frazeologema izhajajo verjetno iz žargona kvartopircev, kjer je barva kart zelo pomembna stvar. V zvezi s tem primerjaj še ekspresivna izraza priti s pravo barvo na plan in pokazati svojo pravo barvo, tj. 'prepričanje, mišljenje, nazor'. Oba izraza lahko sevuu:. tadi zanikamo in se s tem približamo področju negativnih medčloveških odnosov. Ustrezne izraze z enakimi ali podobnimi pomeni najdemo npr. tudi v nemščini in srbohrvaščini.
22 Glagolu nalimati v tem pomenu ustreza že omenjeni frazeologem dobiti, ujeti, zvabiti koga na limanice ter izraz iti (komu), sesti na limanice 'dati se prevarati, ukaniti*. Sicer pa so to prvotno lovski izrazi, ki se uporabljajo v prenesenih pomenih.
23 Glagoli napetnajstiti, opetnajstiti, prepetnajstiti očitno izhajajo iz števnika petnajst, natančneje iz zveze ogoljufati, prevarati s pomočjo 15 prič. Tako pri geslu petnajst razlaga glagola napetnajstiti in  prepetnajstiti J. Glonar (Slovar slovenskega
J. Keber: (O)pehariti '(ogoljufati, (pre)varati' ... in sinonimi
109
jezika, str. 274): goljufati, krivico storiti komu (v starih ljudskih sodiščih je bilo petajst mož: župan in 14 sodinov). Podobno glagol prešestnajstiti v enakem pomenu razlaga dr. Žontar (Mladika 1940, str. 136): prešestnajstiti koga: standardni sodni postopek, ko je obtoženec privedel 16 prič pred sodišče, ki so prisegli, da je on nedolžen. Glej še opombo 10!
24 J. Kenda navaja prepetnâjstiti se = zmotiti se za Sv. Lucijo na Tolminskem, v tem pomenu pa tudi J. Glonar (Slovar slovenskega jezika, str. 311).
25 Glagol naplavšati je dovršnik glagola plavšati nižje pog. 'dvoriti, osvajati, ljubimkati1 ki izhaja iz nemškega plauschen 'kramljati; klepetati*.
26 Glagol nasamäriti izhaja verjetno iz srbohrvaščine, kjer samariti ter na(o-, pre-, ra/z/-)samariti pomenijo: 1. sedlati, osedlati in 2. (pejorativna metafora - tako P. Skok, Etimologijski rječnik III, str. 199) '(u)kaniti, (pre)varati\ Po P. Skoku je izraz samar balkanska beseda grškega izvora. V Gribljah v Beli krajini je poleg glagola nasamariti v enakem pomenu še različica nasamanjčrati (LMS 1893, str. 22). Enako tudi glagol namagariti 'opehariti* (prav tam, str. 21). V osnovi zadnjega glagola je srbohrvaška beseda magarac 'osel', torej 'imeti za osla' - 'opehariti*.
27 Navedeni pomen glagola nasankati izhaja iz pomena 'postati deležen česa neprijetnega, neugodnega*. Tak pomen ima tudi glagol nadfsati. Oba pomena glagola pa temeljita na predstavi 'biti, znajti se na spolzkih, zdrsljivih tleh'. Glede tega primerjaj še frazeologem speljati koga na led.
28 Glagola nasmoliti se in osmoliti se sta besedotvorno in pomensko povezana z izrazom smola ter frazeologemoma smola se drži koga in ima smolo v pomenih 'vse se mu ponesreči', 'večkrat doživi kaj neugodnega' ter pregovorom Kdor za smolo prime, se osmoli.
29 Frazeologem voditi, vleči za nos koga izhaja iz dejstva, da so nekoč v Evropi zaradi lažjega krotenja medvede, bike ali konje, osle vodili na vrvi z obročem v nosnicah le-teh. Na enak način so svoje ujetnike vodili stari Asirci (glej N. M. Šanskij, V. I. Zimin, A. V. Filippov, Opyt etimologičeskogo slovarja russkoj frazeologii, str. 29!).
30 Izvor glagolov obrnažiti in ofrnažiti ni jasen. Morda sta nastala po medsebojnem vplivanju glagolov obrniti (glej seznam!) in obnažiti v pomenu 'do nagega sleči, razgaliti' ter 'povzročiti, da kdo obuboža, sprazniti komu mošnjo' (glej Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar I, str. 737!). Dejstvo, da glagolov obrnažiti in ofrnažiti M. Pleteršnik ne omenja, bi lahko pomenilo, da sta to mlajši tvorbi.
31 Glagol preslepiti je verjetno nastal po predstavi 'narediti, da je kdo slep za kaj, da ne vidi goljufije, prevare'. Podobno še slepâriti, oslepâriti, preslcpariti, pri katerih je možna ali celo bolj verjetna izpeljava iz izraza slepar, ki pa prav tako slepi, goljufa, vara.
110
Jezikoslovni zapiski 1991
32 Frazeologema z glagoloma osmoditi in posmoditi lahko primerjamo z glagolom opeči se v pomenu pog., ekspr. 'postati deležen česa neprijetnega, neugodnega* ter s fra-zeologemom opeči si prste pri čem 'doživeti neuspeh'.
33 Glagola prelisičiti in prelisjačiti se brez dvoma nanašata na zvito in premeteno lisico ki pomeni tudi ekspr. 'zvit, prebrisan človek, zlasti ženska', ter na prav takšnega lisjaka, ki pomeni ekspr. 'zvit, prebrisan moški'.
34 Glej opombo 23!
35 Glagol pretentati izhaja iz glagola tentâti, ki je sprejet iz italijanskega tentare 'potipa-ti, poskusiti, preizkusiti; skušati'. P. Skok (Etimologijski rječnik III, str. 458) pri srbohrvaškem tentati in izpeljankah navaja tudi slovensko (pre)tantati, tantati (Goriško) 'prellen', poljsko tentowac. M. Pleteršnik je v svojem izvodu slovarja pripisal: zatentati 'zamotiti' ter zatentati se 'zamotiti se, zamuditi se (Sromlje, Št., ČZN 1914, 169). P. Skok, prav tam, izvaja italijansko tentare iz latinskega temptare, navaja abstraktum tentatio in posamostaljeni mednarodni deležnik atentat, atentator.
36 Ta glagol se nanaša na izraz zvijača, torej prvotno 'prevarati, ukaniti z zvijačo'. Primerjaj še zvijačiti.
37 Izraza prinašati, prinesti okrog koga veljata za kalk po nemškem betrügen, narečno (npr. dolenjsko) (o)pctrigati koga. Zanimivo slovensko sinonimno vrsto pri geslu betrügen navaja M. Cigale (Deutsch-slovenisches Wörterbuch I , str. 242): ogoljufati, goljufati, ukaniti, okaniti, prekaniti, kaniti, ukanjati koga , auch prevariti, speljati, speljevati, ganiti, oskspariti, slepariti, ociganiti, ciganiti, oplcsti, opehariti, premotiti, motiti, ...; er betrog mich um zehn Dukaten, ganil, krenil me je za deset cekinov; ... einen um etwas betrügen, po goljufii koga pripraviti ob kaj, oejaziti, nach Jan. podlosti; ... Zadnji glagol po Cigaletu navaja tudi M. Pleteršnik (Slovensko-nemški slovar II, str. 85) v pomenu 'betrügen, über vortheilen'. Glagol ganiti 'ogoljufati' razlaga M. Pleteršnik iz italijanskega ingannare 'betrügen', medtem ko F. Bezlaj (Etimološki slovar I, str. 138) meni, da je treba izhajati iz slovanskega *gabnoti, iz katerega naj bi prek *gabtičen izhajal slovenski narečni izraz gajtičen 'pridobiten'.
38 Narečni izraz spariti se nanaša na par 'skupina dveh oseb' - torej 'spraviti dva v par, narediti, da sta kot par'. Razvoj v pomen 'prevarati, ukaniti' je torej podoben kot pri narečnem oženiti v enakem pomenu.
39 Izraz je znan tudi v srbohrvaščini: prevesti koga žedna preko vode 'spretno ogoljufati, prevarati koga (da to ne občuti), preslepiti, ukaniti'.
J. Keber: (O)pehariti '(o)goljufati, (pre)varati' ... in sinonimi
111
Zusammenfassung
SLOWENISCH (O)PEHARITI 'BETRÜGEN, TÄUSCHEN (MIT DEM KORB)'
UND SYNONYME
Der Ursprung des Verbs (o)pehariti (betrügen) wird so erklärt: Xo)goljufati, (pre)-varati s peharjem* (betrügen, täuschen mit dem Korb), und zwar bei Heirat und/oder beim Würfelspiel. Die Erklärung stützt sich auf das handschriftliche Wörterbuch des Hippolit (Anfang des 18. Jahrhunderts), auf Glonar (1936), das handschriftliche Mundartenwörterbuch von Debeljak und auf Angaben slowenischer Dialekte.