28. štev. poštnina plačana V Ljubljani, sobota 17. julija 1(.)2(>. izvod mn i-r>o Leto VI. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev. >5 Volitve. Demokracija, ki sc je uveljavila v modernih državah, priznava kot najvišjo oblast narod. To svojo najvišjo oblast izvršuje narod potom svojih voljenih zastopnikov, poslancev, ki v svoji skupnosti tvorijo zakonodajni organ — parlament, pri nas narodno skupščino. Narodna skupščina torej ni prav nič drugega, ali vsaj ne bi smela biti nič drugega, kot izvrševateljica narodove volje, katero ima uzakonjevati. Kadar tega radi kakršnihkoli vzrokov ne more več vršiti, je izgubila smisel svojega obstoja in logična posledica bi morala biti, da odstopi svoje mesto novi, dela zmožni narodni skupščini. Današnja naša narodna skupščina vslcd notranjih zmešnjav v vladnih strankah in vslcd neprestano pojavljajočih se neiskrenosti in izsiljevanj med radičevci in radikali ni več dela zmožna, vslcd česar so jo poslali na dopust in počitnice. Poznavalcu razmer je jasno, da zadeva s tem ni rešena in da narodna skupščina ne bo v jeseni prav nič dclazmož-nejša, nego je bila pred odhodom na prisiljene počitnice. Edini izhod iz sedanje nevzdržne notranjepolitične situacije so volitve in ta klic po novih, svobodnih volitvah ponavljajo kar zaporedoma voditelji skoro vseh opozicijonal-nih strank. Če naj volitve dosežejo svoj namen, če naj torej res izrazijo resnično voljo naroda, morajo biti svobodne. Sicer nimajo prav nobenega pomena in je boljše, če jih ni. Se vsaj diktat pokaže v vsej svoji goloti in se ne skriva za kopreno demokracije. In značilno za naše razmere je, da se v zahtevi po volitvah poudarja, da morajo biti volitve svobodne in še bolj značilno je, da se prav vse stranke trudijo, da bi dobile vodstvo volitev v svoje roke, z drugimi besedami, da bi sodelovale v volilni vladi. V državi, kjer ni beseda demokracija samo teoretičen pojem, temveč kjer najde živ izraz v državni upravi, v taki državi je prav vseeno, kdo da vodi volitve. Narodova volja pride do svojega pravega izraza, pa naj jo vodi kdorkoli in v taki državi se nikdo ne puli za volilni mandat. Drugače je, na žalost, pri nas. Kakor na Madžarskem, tako se tudi pri nas volitve «delajo». Puškino kopito, grožnje požiga, neutemeljene aretacije, persekucije uradnikov — vse to so, posebno v južnih krajih naše države, sredstva, s katerimi se vpliva na volilčevo «prepričanje» in korigira javno mnenje. In če vse to še ne zadostuje, potem Pride na vrsto še presipavanje kroglic iz žare v žaro. in uspehi se nazivljajo narodna volja. Vsa ta sredstva so pa seveda dana le onim, ki se ob času volitev nahajajo na vladi. Opo-zicijonalne stranke so proti takemu počenjanju brez moči in koliko da zaležejo pritožbe, to vemo iz izkušnje. Vladajoče stranke imajo pač večino tudi v razsodiščih in vrana vrani ne izkljuje oči. Iz tega vidika nam postane po- tegovanje za volilni mandat prav jasno. Vsaka stranka bi rada korigirala javno mišljenje in narodovo voljo sebi v prid, ali pa v najboljšem slučaju preprečila vsaj korekturo od ne-prijateljske strani. To stanje ni zdravo. Vsako nasilje rodi odpor in protinasilje, boj. In v boju se tratijo in izčrpavajo narodove sile, ki bi, uporabljene na drug način, nedvomno mogle zelo dvigniti splošno narodovo blagostanje. Zato je klic po svobodnih volitvah utemeljen, prav tako utemeljen, kakor je utemeljen klic po volitvah samih. Država rabi nujno delazmožne in delovne narodne skupščine. To ji morejo danes dati samo nove državnozborske volitve. Da pa bo prišla resnična narodova volja do veljave, je treba, da bodo tc volitve svobodne. Ker volitve so in morajo biti svoboden obračun in na ta obračun narod že težko čaka. Veliki, težki in preštevilni so postali namreč grehi vladajočih! Organizacija dela v Zedinjenih državah. Glavni vzrok bogastva v USA je dobra organizacija dela, ki omogoča visoko produktivnost. Ta posebnost ameriškega življenja se kaže v različnih oblikah. Predvsem prihaja v poštev 1. standartizacija proizvajanja in kon-zuma, 2. temeljito izvedena delitev dela, 3. popolno izkoriščanje delovne sile — posebno odstranitev nepotrebnih presledkov pri delu in 4. gospodarsko popolni ustroj kapitalističnih organizacij. Oglejmo si vsako1 od teh strani ameriškega gospodarskega življenja. Standartizacija smeri k odstranitvi različnih vrst produktov. Standartizacija vodi k poenostavljenju trgovine, k manjšemu številu in večji enoličnosti strojev, ki izdelujejo blago in končno k znatni pocenitvi produkcije in trgovskega obratovanja. Stremljenje po staii7 dartizaciji je izšlo iz zasebne inicijative, toda javno mnenje jo je podpiralo in v zadnjem času stoji na čelu standartizacije uradna pisarna pod vodstvom Mr. Hoovera. Uspehi v tej smeri so zelo veliki. Padlo je število vrst plugov, kosilnih strojev, postelj, lopat, posod za mleko, umivalnikov itd. itd. Kako se je zmanjšalo število modelov posameznih predmetov, kaže sledeča tabela: Vrste preje sedaj Postelje s peresnimi madroci . . 78 4 Bolniške postelje...................48 1 Pregrinjala za postelje (izmera) . 78 12 Razne opeke.........................119 1 Posode za mleko.....................49 9 Kovinski umivalniki .... 1114 72 Teorije sovjetske vlade in njenega gospodarstva «po načrtu», če govore o njegovih prednostih, opozarjajo, da omogoča to gospodarstvo veliko standartizacijo industrijskih proizvodov. Ameriška izkušnja pa kaže, da v tem pogledu komunistično gospodarstvo ne nudi nobene prednosti, ker so ameriški uspehi mnogo večji nego uspehi komunističnega gospodarstva. Tehnična delitev dela je že davno znana in tudi izvajana v Evropi. Toda Amerika je danes v izvajanju delitve dela daleč pred Evropo. V Fordovih avtomobilskih tovarnah, kjer je delitev dela dosegla rekord celo v Ameriki, se vrši 7882 funkcij. Uspehi tako daleč segajoče delitve dela so splošno znani: delo vsakega delavca postaja bolj in bolj enostavno in tehnično popolnejše, ne potrebuje dolge učne dobe in pripravlja pot stroju. Učna doba za posamezne funkcije v Fordovih tovarnah znaša pri 43 odstotkih vseh funkcij 1 dan, pri 3 odstotkih vseh funkcij 1 do 8 dni, pri 6 odstotkih 1 do 14 dni, pri 14 odstotkih 10 do 365 dni in pri 1 odstotku vseh funkcij 1 do 6 let. Delitev dela je eden najvažnejših pogojev za popolno izrabljanje delovne moči in sile. Toda ni edini. Jako važna je odstranitev pre-kinjenja dela, povzročenega po počasnem dodajanju potrebnega materijala, iskanja orodja itd. Ogromno vlogo pri štedenju delavskega časa igra iznajdba stroja, ki se imenuje ken-voyer. To je neskončna, premikajoča se preproga, ki v točno določenih presledkih do-naša delavcem vse potrebno za delo. Delavcu preostane samo napraviti z dodanimi deli nekaj gibov in jih zopet položiti na konvoyer, ki jih odnese zopet naprej drugemu delavcu v roke. Z donašanjem materijala se ne izgublja torej niti časa niti delovne sile. Konvoyera sc danes poslužujejo najrazličnejše stroke v Ameriki in je njegova oblika seveda različna z ozirom na dane razmere. V eni Fordovi tovarni teče najjivečji kon-voyer na svetu: dolg je eno angleško miljo (1-6 km). Konvoyera se pričenjajo posluževati tudi v velikih ameriških trgovinah. Z njegovo pomočjo zakoljeta dva delavca v velikih čikaških klavnicah po 2000 prašičev na uro. Prašič je zaklan, očiščen, razsekan in meso sortirano in vse skupaj ne traja več kot 20 minut. Pri volu trajajo iste operacije 39 minut. Fordove tovarne nudijo še bolj presenetljive primere: tekom 4 ur 45 minut sc izdela cel avtomobil in delo pričenja pri raztopljeni kovini. Ameriški kapital je organiziran v trustih, o katerih pa ne bomo obširneje razpravljali. Končna posledica vseh teh posebnosti amerikanske organizacije dela se kaže v tem, da arnerikansko blago na svetovnem trgu prav lahko vzdrži konkurenco evropskega blaga, ker je izdelano na štirikrat cenejši način. Na tipični ameriški proizvod — Fordov avtomobil — je vpliv teli tehničnih iznajdb vplival sledeče: osebni Fordov avto je stal 1. 1908.-09. 900 dolarjev, 1. 1911.-12. 600 dolarjev, 1. 1913.-14. 490 dolarjev, 1. 1918.-19. 525 dolarjev, 1. 1921. 415 dolarjev in 1. 1923. samo še 295 dolarjev. In ta cena se je še nadalje in se še stalno znižuje. H koncu naj še pripomnimo, da se nikjer ne posveča tehničnim iznajdbam toliko pozornosti kot v USA. Samo Ford dobiva tedensko povprečno po 500 ponudb, ki se tičejo izpopolnitve produkcije. Delavske mezde v Nemčiji. Po končani svetovni vojni je nemško delavstvo preživljalo najtežje čase. Vse težke gospodarske posledice vojne in poraza so skušali nemški premožnejši krogi prevaliti na delavstvo. Samo oster odpor, ki se je izražal tudi v revolucijonarnih poskusih, je zastavil še večje osiromašenje delavstva. Delodajalci in vlada so bili prisiljeni skrbeti za vsaj kolikor toliko primerno zaposlenje delavstva in mu zagotoviti potom gibljive tarife minimalno mezdo. Najslabše pa se je godilo delavstvu, pa tudi srednjim vrstam v dobi inflacije. Delavec in uradnik je dobival za svoje delo plačilo v ničvrednem papirnatem denarju, katerega kupna sila je padala od dne do dne. Strašna brezposelnost je poleg tega privedla do prepolnjenja delovnega trga in v splošnem je nemško delavstvo delalo preko osemurnega delovnika in to za mezdo, ki je bila najnižja v celi Evropi in za katero se je mogel delavec komaj do sitega najesti. Z ozdravljenjem gospodarskega življenja Nemčije in s socijalnim pomirjenjem se je polagoma izboljšal tudi položaj delavstva. Strokovne organizacije so lahko zopet pričele s pogajanji v svrho zvišanja mezde in tudi boljša zaposlenost nemške industrije je dopuščala, da se mezde prilagode polagoma cenam. V resnici je koncem inflacijske dobe, ko se je nemška valuta stabilizirala na svetovnem denarnem trgu, nastopila tudi za delavstvo doba boljših plač. Od leta 1924. se mezde nemškega delavstva postopoma približujejo predvojnim razmeram. Po ugotovitvi državnega statističnega urada so se mezde nemškega strokovnega delavstva povišale v zadnjih dveh letih sledeče: (tedenske mezde v zlatih markah 1 zlata Marka = 14 Din.) Aprila mescca 1924. 1925. 1926. rudarji 33'84 44'22 49-02 stavbna industrija . . . 29'66 46-77 55-23 lesna industrija .... 26'47 39-84 46-42 kovinska industrija . . . 3174 40-84 46-24 tekstilna industr. (moški) 25'49 27-46 30-05 tekstilna industr. (ženske) 18-44 2174 24-10 kemična industrija . . . 32-08 36-67 40-90 tiskarska industrija . . . 31/66 40-29 46'05 za pomožno delavstvo: rudarstvo 27-00 3192 34-32 stavbna industrija . . . 25-65 3934 44-69 lesna industrija .... 2376 34'76 40-37 kovinska industrija . . 24-12 27-76 31-16 tekstilna industr. (moški) 20-91 22-75 25-10 tekstilna industr. (ženske) 14-44 16-85 18-62 kemična industrija . . . 28'62 31-25 34-56 tiskarska industrija . . 26-96 35-16 40-16 V teh mezdah so vsebovane tudi rodbin- ske doklade za ženo in dva otroka, katerih doslej v Nemčiji niso poznali. Tedenska mezda se razume za 48urno delo, v kovinski industriji pa za 54urno delo. V nekaterih krajih in nekaterih industrijskih strokah, torej ne 'Splošno, se dela za navedeno mezdo celo po 60 ur na teden, torej celih deset ur na dan. Toda kljub temu, da se v Nemčiji ne drže povsod osemurnega delovnika, sc vendar vidi, da skušajo sedanje delavske mezde doseči predvojno višino. V resnici se je to v nekaterih strokah že zgodilo, posebno pa je pomožno delavstvo boljše plačano kot pred vojno. Najslabše je plačano tekstilno delavstvo, posebno ženske pomožne sile, ki zaslužijo v našem denarju okroglo 260 Din tedensko. Najboljše pa je plačano stavbno delavstvo, pri čemur pa se seveda ne sme pozabiti, da gre tu za sezonsko delo in da je pozimi večina delavstva v tej stroki brez posla in zaslužka. Ne sme se prezreti tudi dejstva, da je pri preobilici delovnih sil na nemškem trgu dela tako plačan samo del (strokovno izobraženej-ši) nemškega delavstva. Večji del delavstva, posebno v manjših industrijskih krajih in manjših podjetjih ne dosega gornjih povprečnih mezd. Toda tudi če priznamo, da dobiva gornje mezde samo manjši del delavstva, je vendar razvidno, da z izboljšanjem gospodar- ic politični situaciji. Sodeč pa sklepih kluba poslancev HSS in po izjavah Štefana Radiča bi morala že zdravnaj izbruhniti vladna kriza. Kot vedno se je pa tudi to pot izkazalo, da HSS absolutno reflektira na sodelovanje v vladi in da ji ni ničesar boli lahkega kot da demontira vsako svojo izjavo in sklep, katerega bi smatrali radikali kot politični ultimatum v tem zmislu, da bi morala demisijonirati vlada. Radič je zahteval, da se takoj sestane narodna skupščina, da se še pred sprejetjem nettunskih konvencij uzakoni agrarni zakon in zakon o izenačenju davkov, da se pokrije stroške za podporo poplavljencem z znižanjem uradniških plač in končno, da ostopita ministra Simonovič in Nikič. Te svoje zahteve je izrazil Radič na dalmatinskih shodih v zelo ostri formi in je te svoje zahteve podkrepil tudi s sklepi poslanskega kluba HSS. Ko so radikali zvedeli za sklepe HSS, so v svojih glasilih izjavili, da Radič operira zopet z demagogijo in da niti govora ne more biti, da bi se sestala narodna skupščina pred jesenskim zasedanjem. Radikali so priporočali Radiču, naj molči, ker drugače bi morali nadomestiti njegovo stranko v vladi z drugimi parlamentarnimi skupinami. V strašilo Radiču so se nato radikali potom tretjih oseb pogajali z davidovičevci. Ko je Radič uvidel, da ne bo pri radikalih uspel s svojimi zahtevami, je takoj izjavil, da je stavil samo predloge, o katerih se da razpravljati in ki niso noben ultimatum sedanji vladi. Tako je prišlo do tega, da se ne sestane ne narodna skupščina in da ne bo odstopil ne Nikič, še manj pa Simonovič. Nikič celo ustanavlja svoj poslanski klub, ki bo pričel borbo proti HSS, to je oni stranki, ki ga je poslala v vlado in ki ga v vladi tudi indirektno vzdržuje. Zaenkrat so radikali še absolutni gospodarji politične situacije in jim je Radič le nekak številčni privesek, s katerim se poigravajo kakor jih je pač volja. Ce ne pride kaj izrednega, o spremembi v vladi do jesenskega zasedanja narodne skupščine ni govora. Pravkar se vrše po Srbiji priprave za občinske volitve. Radikalom je razumljivo veliko ležeče na tem, da izidejo iz volitev zmagoviti. V interesu radikalov je, da se za čas občinskih volitev ne skega položaja Nemčije rastejo tudi delavske mezde in da si nemško delavstvo s pomočjo svojih strokovnih organizacij stalno izboljšuje svoj položaj. Če vzamemo povprek vse stroke industrijskega dela, je bila plačana delovna ura nemškega industrijskega delavca: aprila 1.1924. z 64'9, aprila 1. 1925. z 84'4 in aprila I. 1926. z 94'1 zlatimi pfenigi. Brezposelnost v Nemčiji pa je stalno zelo velika in prenapolnjeni trg dela zavaja del delavstva, da dela pod slabšimi delovnimi pogoji, nego jih določajo kolektivne pogodbe. Na 100 izpraznjenih mest je odpadlo aprila 1. 1925. 199 prosilcev, leto dni pozneje, aprila 1. 1926. pa že 628 prosilcev. To število kaže najbolj jasno strašno brezposelnost nemškega delavstva, ki ne more izboljšati svojega položaja z izseljevanjem v tujino. Zakoni proti naseljevanju in pa zaščita domačega delavstva proti konkurenci tujih priseljencev, katero so uvedle po vojni vse države, zabranjujejo nemškemu delavstvu, da bi si poiskalo dela na inozemskem trsiu. Posebno velika industrijska središča in velika mesta izkazujejo znano število brezposelnih, ki živijo v zelo siromašnih razmerah. Tudi če se bo gospodarski položaj Nemčije še nadalje izboljšava!, bo ostala najtežji problem Nemčije naraščajoča preobilica delovnih sil in množeče se število brezposelnih. radikalnimi masami pojavljajo struje, ki ogrožajo radikalno moč. Tudi za ohranitev discipline v lastnih vrstah potrebujejo radikali trdno vladno moč in bi eventualne vladne krize le še bolj razdvojile radikalne organizacije. Za Beogradom' — Skoplje. Komaj se jo poleglo razburjenje med radikali zaradi pretepa med Pa-šičeviin in Maksimovičevimi pristaši v Beogradu, že prihajajo vesti, da so se tudi v Skoplju na z.Imi-rovanju za občinsko volitve stepli radikali mod seboj. V Beogradu je padlo tudi nekaj revolverskih strelov, (ločim so se v Skoplju zadovoljili radikali s palicami in stoli. Poziv k slogi. Vodstvo narodno-radikalne stranke je naslovilo na svoje pristaše apel, da naj ohranijo slogo. Pri občinskih volitvah v Srbiji morajo nastopati enotno, ker bi bila za radikalno stranko velika škoda, če bi zmagale radikalom nasprotne stranke. Vprašanje jo, če bo apel kaj prida zalegel ... V anketnem odboru se nadaljuje zasliševanje prič v raznih korupcijskih aferah. V zadevi češkoslovaške tvrdke v Adamovem, ki je iaplačala Rade Pašicu milijonsko provizijo, da je prišla do svojega denarja, se je dognalo, da je bila tvrdka tekom pogajanj za izplačilo pripravljena popustiti 30 odstotkov v korist državi. Za državo se bi na ta način zmanjšal račun 7,a približno 20 milijonov češkoslovaških kron. Vsled intervencije Rade Pa-šiča se pa država ni poslužila ugodne ponudbe tvrdke v Adamovem, ampak je izplačala celo fakturno vsoto. Država je bila na la način oškodovana za okrog 40 milijonov dinarjev. Med koga se je ta ogromna vsota potem razdelila, mora preiskava še dognati. V tistem času, ko »o bile poravnane fakture tvrdki v Adamovem, j<‘ bil finančni minister dr. Kosta Kumanudi. Besedni boj zn avtonomijo ljubljanske občine. Kar je napredne javnosti, si je menda soglasna v tem, da je bila svoječasna klerikalna, socijalno-demokratična in komunistična koalicija brezobzirno absolutistična večina, ki ju prezirljivo bagatelizirala vse predloge, ki so izšli iz vrst opozicije, ki je predstavljala številčno večino ljubljanskih volilcev. V občinskem gospodarstvu so posebno vsled odločilnega klerikalnega vpliva nastale nevzdržne otvarjajo parlamentarne krize. Volilstvo mora s sigurnostjo čutiti, da so radikali na vladi in da tudi ostanejo na vladi. To tembolj, ker se med razmere. Navzlic tem razmeram smo bili proti Politični pregled. razpustu občinskega sveta, tembolj pa sino bili prepričani, da se bo heterogena večina sama med seboj zgrizla in onemogočila. Po gerentstvu doktorja Krejčija je prišel na magistrat kot gerent bivži župan dr. Perič. Takrat so imeli v Beogradu v svojih rokah klerikalci platno in škarje. Klerikalci so se ob razpustu občinskega sveta zelo zgražali nad kršitvijo mestne avtonomije. Vse je pričakovalo, da bodo z imenovanjem svojega gerenta takoj razpisali tudi volitve. Ko so se s svojim ge-rentskim svetom vselili na magistrat, so pozabili na avtonomistične principe in z volitvami se jim ni nikamor mudilo. Danes klerikalci zopet kriče o avtonomiji, ko so izven vlade in magistrata. Zakaj niso uveljavili avtonomije takrat, ko so imeli moč za to. Prav tako se zgražajo zaradi kršitve avtonomnih pravic v Ljubljani radičevci in del radikalov. Cemu zgražanje. Radičevci In radikali so na Redukcija ministrstva za socijalno politiko. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je poslalo dopis vladi, zakonodajnemu odboru skupščine in vsem poslanskim klubom, kjer pravi med drugim: Po novem zakonu o centralni upravi, s katerim se predvideva redukcija ministrstev od 18 na 14, reducirano je tudi ministrstvo za socijalno politiko, katerega delo bo prenešeno na druga ministrstva. Zaščita o zavarovanju delavcev, posredovanje pri preskrbi dela, posredovanje o vprašanju delavskih plač in drugo je prenešeno v delokrog ministrstva za trgovino in industrijo. Na. ta način se enemu izmed zelo važnih socijalmh vprašanj, kot je vprašanje zakonite zaščite in zavarovanje delavstva, daje popolnoma podrejen značaj. Skrb za dobro in zdravje delavstva bi morala biti prva dolžnost države, kajti brez dobro Izučenega, zdravega in za delo sposobnega delavskega razreda ne more biti gospodarskega napredka in blagostanja v državi. Zdravo in za delo sposobno delavstvo se pa ne more vzgajati, ako država takoj v začetku ne prevzame potrebne mere za vsestransko zakonsko zaščito, za zavarovanje delavstva in za podkrepitev njegovega ekonomskega in socijalnega položaja. Ing. Jan Flora: SociJalitaciia industrijskih podietii. (Konec.) Podržavljenje vsega podjetništva in vse proizvodnje je škodljivo in radi tega nepravilno. To dokazuje že to, da je dobrobit delavca naravnost in v največji meri odvisen od prospevanja socializiranega podjetja. Dobiček je njegov dobiček, izguba njegova izguba. In izkušnja kakor tudi razmišljanje kažeta, da se podjetij, pri katerih je potrebna velika gibkost in hitro odločevanje vodstva, ne da brez škode upravljati s počasnim državnim birokratizmom, da jih torej tudi ni mogoče z uspehom podržaviti. Primer: Veliki predilnici se nudi priložnost za velik stalni izvoz v tujino. Nevarnost obstoji edino v tem, da je ne prehiti tuja konkurenca. Predilnica je sicer popolnoma zaposlena in za prevzetje teh novih, zelo ugodnih dobav je treba podjetje razširiti. Pri tein postopa vodstvo sledeče: 1.) Pri zasebnem podjetju: Ravnatelj na osnovi približnih načrtov in proračunov zahteva od hitro sklicanega upravnega sveta dovoljenje za razširjenje in ta mu po presoji slučaja dovoli izdatke. Novi stroji se kar naj- vladi, radikali imajo notranjega ministra, zakaj ne razpišejo volitev. Dobro nam je pa znano, da radi-čevcem in radikalom ni toliko do volitev (pri katerih bi slabo odrezali), ampak predvsem za izmenjavo gerentov. Ni pa za varstvo avtonomije toliko važno, da se izmenjajo gerenti, ampak mnogo važnejše je, da se razpišejo volitve. Vse stranke v Ljubljani so ponovno javno izjavile, da zahtevajo takojšnji razpis občinskih volitev. Opozicijonalne stranke lahko samo zahtevajo, dočim vladne stranke lahko izvedejo volitve. Zato, gospodje radikali in radičevci, ne govorite samo in ne protestirajte samo, ampak razpišite volitve, če vam je res pri srcu avtonomija ljubljanskega mesta. Ali ste res prav taki kot klerikalci, ki so bili za avtonomijo samo toliko časa, da so dobili gerentski svet. Dokler ne preidete od besed k dejanjem, prav nič ne damo na vaše jeremijade o avtonomiji! i vestnik. Taka delavska, taka socijaina politika se lahko uspešno vodi samo, če obstoji posebno ministrstvo, katero vsa vprašanja strokovnjaško proučava in stavi potem tudi zakonske predloge. Nikakor pa ne sme biti socijaina politika skrb ministrstva, katerega delokrog je povsem drugi in v katerem prevladujejo vplivi baš onih družabnih krogov, pred katerimi je delavstvo ščititi. Centralno tajništvo delavskih zbornic za to opozarja vse merodajne kroge, kakšna škoda bi bila za delavstvo in za narodno gospodarstvo, če se reducira ministrstvo za socijalno politiko. Prav brez škode bi se lahko priključilo ministrstvo ver ministrstvu pravde, kot je to primer v drugih državah, a ministrstvo socijalne politike bi še nadalje ostalo. V skrajnem slučaju naj se ministrstvo za socijalno politiko združi z ministrstvom za narodno zdravje, kar bo vsekakor boljše, kot pa da se popolnoma ukine in posle izroči ministrstvu, katerega naloga Je čisto druga. Centralno tajništvo delavskih zbornic pričakuje, da se bo načrt zakona o centralni upravi spremenil tako, da še nadalje ostane ministrstvo za socijalno politiko, da vrši svojo važno nalogo, ki je že sedaj velika, a ki bo v bodočnosti vedno važnejša in večja, v kolikor se bo gospodarstvo države vedno bolj razvijalo. ★ hitreje postavijo in dobave se resnično in z uspehom izvedejo. 2.) Pri podržavljenem podjetju: Ravnateljstvo predloži po dolgem instančnem potu predpostavljenemu uradu podrobne načrte in proračune. Dolgotrajne preizkušnje slede, načrti se morda celo vrnejo, da se kaj v njih popravi; končno se privoli v razširjenje; zahtevano vsoto mora sedaj dovoliti finančni minister, eventualno se jo uvrsti v državni proračun za bodoče leto. V najboljšem primeru se dovoli takoj del potrebne vsote za pripravljalna dela. Preden so stroji postavljeni, preteče najmanj eno leto (navadno dve do tri). Medtem pa je kupčijo sklenila že tuja, gibka konkurenca in podjetje je s svojimi novimi stroji brez dela. Nova brezplodna investicija obteži zavod in zniža deleže delavcu na dobičku. Ker podržavljenje podjetij danes že ni več nikaka nova misel in ker nam tukaj ne gre za ugotovitev točnega besedila zakona, temveč samo za njegove osnove, se ne bomo s po-državljenjem podjetij — ki je, kot smo videli, z uspehom možno samo pri čisto dobičkarskih, naravna bogastva izkoriščajočih podjetjih — nadalje pečali. Mnogo važnejša je ugotovitev osnov soci-jalizacije pri onih podjetjih, katere smo nazvali čisto delavna podjetja, in to vsled tega, ker so'osnovana na delu in ne na izkoriščanju pri- Jeseniee. V nedeljo 25. t. m. ob 9. uri dopoldne se vrši v lokalu Bratstva pri g. Kobalu članski sestanek NSSZ. Z ozirom na važnost tega sestanka se poživljajo vsi člani, da se istega polnoštevilno udeležijo. Vsi člani se naprošajo, da prijavijo svojo spremembo stanovanja tajniku, kateri posluje redno vsak torek, sredo in četrtek od 16. do 18., petek in soboto od pol 14. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure v lokalu NSSZ pri g. Kobalu na Savi. Ker smo vpeljali redno poslovanje tajnika, naj se člani v vseh zadevah obračajo nanj za pojasnila. Člani, ki še niso poravnali svojih prispevkov, naj to v kratkem store, da more blagajnik redno obračunavati osrednjemu vodstvu, kakor se to od njega zahteva. Senovo. Članski sestanek NSZ se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob štirih popoldne v rudniški restavraciji. Na sestanku poroča delegat osrednjega vodstva. Dolžnost vseh članov je, da se važnega sestanka polnoštevilno udeleže. Narodnostrokovna Zveza Vič—Glince Rožna dolina. Naša organizacija je dobila lokal v gostilni Oblak (Tone) na Glincah, kjer se vrši vse delo organizacije. Začeli smo z intenzivnejšim delom, ki se bo v najkrajšem času pokazalo tudi na zunaj. Tovariš režiser Železnik je začel s pouča-vanjem na dramatičnem polju in bodemo v sezoni ]926-/27. priredili več iger tu,* kakor tudi drugje. Tovariše in tovarišice obveščamo tem potom, da se vrši vsako prvo soboto v mesecu članski sestanek točno ob 8. uri zvečer v lokalu. Vsako soboto od 8. do 9. ure zvečer je pa na razpolago po en član odbora, ki bo dajal članstvu zahtevana pojasnila. Iste sobote se tudi vpisuje novo članstvo. Centrali smo poslali prošnjo, da nam pomaga ma-terijelno, da si nabavimo tamburaška glazbila, ter nam bo izv. odbor centrale po zagotovilu tov. Juvana šel na roko. Zanimanje za tamburaški odsek je zelo veliko. S tem zaključujem in se bodemo kmalu zopet javili. — Zavarovanje clnevničarjev, kontraktiinlnih uradnikov in delavcev, zaposlenih v državnih napravah in ustanovah. Ker je člen 290 fin. zakona glede obveznega plačevanja zavarovalnine po zakonu o zavarovanju delavcev z dne 22. maja 1922. za osebe, zaposlene pri državnih uradih in napravah po svoji redakciji nejasen, je predložil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ministru za socijalno politiko tozadevno predstav^ ko, na kar je minister izdal z dopisom ministrstva rodnih bogastev. Pri teh bi bilo podržavljenje vzrok gotovega in stalnega propadanja. Navesti hočemo osnove Socijalizacije pri teh podjetjih, ki na eni strani ohranjajo gibkost in podjetnost uprave, ki je danes lastna zasebni upravi in ki se na drugi strani ozirajo na vse pravice in pravične zahteve delavcev. 1.) Cisto delavna podjetja hočemo razlastiti proti odškodnini, ki se izplača v obrokih. Letni obroki se izplačajo iz dobička podjetja samega. V letih, v katerih bi dobiček v to svrho ne zadostoval, se bo krila amortizacijska vsota iz osrednjega rezervnega strokovnega (zavarovalnega) fonda; toda tako kritje se mora smatrati samo kot posojilo, ki ga mora podjetje pozneje vrniti. Za pravilno plačevanje obrokov bi v zadnji vrsti garantirala država, ki postane po izvršenem odplačilu formalna lastnica socijaliziranega podjetja. 2.) Da ostane uprava podjetja gibka, mora imeti pravico, samostojno izvajati razne tehnične izpremembe v podjetju do gotove vsote, katere višina pa ne sme biti odmerjena prenizko. Izpremembe in investicije, ki so posebne važnosti in ki presegajo določeno vsoto, dovoljuje strokovni svet (njegov izvrševalni odbor). 3.) Da ne bi bilo poslovanje podjetniških in strokovnih svetov predolgotrajno, mora imeti za socijalno politiko od 11. junija 1926. broj 193/IV sledečo avtentično interpretacijo: 1.) Dnevničarji, honorarni in kontraktualni uradniki, kakor tudi delavci, zaposleni pri državnih uradih in ustanovah, niso oproščeni obveznega zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, marveč so oproščeni le od plačevanja prispevkov za to zavarovanje. — 2.) Ker gori navedene osebe niso torej oproščene obveznega zavarovanja, mora plačati država kot njihov delodajalec v smislu S 35. ZZD vse prispevke za njihovo zavarovanje. — 3.) Prispevki za delavsko zbornico in borzo dela se morajo pobirati na dosedanji način. — Z ozirom na gornji odloV: in po sklepu predsedništva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se upostavlja glede zavarovanja gori navedenih oseb stanje, ki je veljalo pred 1. aprilom 1926. Okrožni urad naproša vse državne urade in ustanove, da predlože s 1. aprilom 1926. ponovne prijave za vse, zavarovanju zavezane osebe. — Pravilnik za tobačno delavstvo. Monopolska uprava je predložila v podpis tobačnemu delavstvu nov pravilnik, ki urejuje delovni čas in druge delovne pogoje. Pravilnik je skrajno neugoden za delavstvo. Povsod je tobačno delavstvo odklonilo podpis pravilnika. — Občni zbor Trboveljske premogokopne družbe je sklenil, da se izplača za leto 1925. delničarjem ista dividenda kot prejšnje leto. Kadar apelira delavstvo na Trboveljsko, da naj ne reducira delavskih moči in mezd, takrat se vedno oglase gospodje ravnatelji, da je družba utrpela ogromne izgube. Svoje «izgube* znajo gospodje ravnatelji tako točno navesti, da prepričajo celo razne vladne komisije, da se nahaja Trboveljska v resni finančni krizi. Delavski zastopniki, ki tudi poznajo razmere pri Trboveljski, so upravičeno zatrjevali, da je sicer za Trboveljsko v sedanjih razmerah nekoliko težavnejši gospodarski položaj, vendar pa o izgubah niti govora ne more biti. Trboveljska bi prav lahko iz svojih bogatih rezerv nekoliko žrtvovala za uboge rudarje in bi ji ne bilo treba metati družinske očete na cesto, da so izpostavljeni z nedolžnimi otročiči vred največji bedi in pomanjkanju. Zatrdilo delavskih zaupnikov, da Trboveljska lahko pomaga rudarjem, se je izkazalo kot resnično. Če bi bila Trboveljska res v tako veliki finančni krizi kol zagotavljajo njeni ravnatelji, potem ne bi mogel skleniti občni zbor Trboveljske, da izplača za leto 1925. isto dividendo kot za prejš- vsako podjetje polnomočnega ravnatelja (voli naj ga podjetniški svet in potrdi strokovni svet), strokovni svet pa naj ima veččlanski, stalno poslujoči izvrševalni odbor, ki naj ima neomejeno polnomoč v okvirju gospodarstva dotične stroke. V posebno: važnih vprašanjih ima izvrševalni odbor pravico, sklicati strokovni svet. 4.) Izvrševalni odbor strokovnega sveta razpolaga po potrebi tudi trenutno z denarnimi sredstvi centralnega strokovnega fonda (rezervnega in zavarovalnega). Vsote, ki se nakažejo posameznim podjetjem iz centralnega strokovnega fonda, se smatrajo za posojila, ki imajo po obročnih svotah prednost pred vsemi ostalimi tirjatvami, ki obremenjujejo do-tično podjetje, to se pravi, da imajo na ta način nastale tirjatve centralnega strokovnega fonda prednost pred deleži na dobičku. 5.) O sestavi zavodnih svetov, ki naj zagotove delavstvu in uradništvu vpliv na upravo podjetja, ne bomo na široko govorili, ker imamo v tem pogledu že žive vzglede (Avstrija). Podčrtavamo samo potrebo, da je nujno, da čuva vsak zavodni svet polnomočnega ravnatelja, ki izvaja njegove sklepe, da zavodni sveti ne smejo imeti pravic, določevati višine mezde, in da mora imeti izvrševalni odbor strokovnega sveta pravico, odkloniti kakršnekoli sklepe zavodnega sveta, katere spozna za nepravilne ali celo škodljive.. Zavodni svet se nje leto. Za bogate delničarje ima Trboveljska dovolj denarja, za ubogo delavsko paro pa nič. — Redukcije železničarjev? Proračun ljubljanske direkcije je tako skrčen, da je po izjavi strokovnjakov nemogoče vzdrževati proge v tem obsegu, kakor do sedaj. Nezadostni krediti baje tudi ne zadostujejo za kritje dosedanjih osebnih izdatkov. Ce se ne preskrbe naknadni krediti, bo ljubljanska železniška direkcija primorana odpustiti okrog 2000 provizoričnih uslužbencev, oziroma delavcev. Ta katastrofalna redukcija bi ne upro-pastila samo številne družine in povečala brezposelnost, ampak bi zadala tudi železniškemu prometu najtežji udarec. Upamo, da se bodo krediti za železniški personal našli in da pri prometnem ministrstvu ne bodo ostali gluhi za odpomoč neznosnim razmeram pri ljubljanski železniški direkciji. Zdravljenje invalidov v kopališčih. Za Slovenijo je ministrstvo za narodno zdravje dalo na razpolago kredit 100.000 dinarjev, ki se porabi za podpore pri zdravljenju invalidov v raznih kopališčih. S podeljevanjem podpor se prične takoj. — Štrajk pekov v Sarajevu. Na intervencijo Delavske zbornice je bil dosežen sporazum med peki delojemalci in delodajalci v Sarajevu v po- v takem primeru lahko pritoži na plenum strokovnega sveta. 6.) Pri udeležbi delavcev in uradnikov na dobičku se je treba ozirati na čas, koliko delavec dela in pa na izdatnost njegovega dela, ki se mora izražati tudi v višini njegove mezde. Tak sistem (ki je že z uspehom uveden v nekaterih podjetjih) je popolnoma pravičen. Kdor dela več in dela boljše, dobi tudi večji delež. Stremljenje pridnih delavcev po večjem deležu na dobičku bo povzročilo, da bodo lenuhi, ki bi sc hoteli zanašati samo na število delovnih ur, iz zavoda ali iztisnjeni ali pa od udeležbe na dobičku sploh izključeni. Socijalizaciji v tej obliki, da bi nameščenci podjetja za svoj delež na dobičku kupovali delnice podjetja, se mora oporekati, ker kupovanje takih delnic ne bo nikdar enakomerno in bi na ta način med nameščenci istega podjetja nastal zopet nekak razred «kapitalistov», ki bi imeli na prospevanju zavoda, to je večji dobičkanosnosti svojih deležev, večji interes kot ostali in bi si seveda prilaščali tudi večje pravice. To bi bil pričetek nove delitve na razrede, katere se morajo iz socijalističnega stališča ščititi. v» S temi izvajanji smo prišli do gotove splošne slike socijalizacije industrijskih podjetij, sliki, ki .ie dovolj jasna v obrisih, ki pa je bolj j gledu delovnega časa, nedeljskega počitka in učne dobe. Pekovski pomočniki so zato sklenili, da prenehajo s štrajkom in se vrnejo na delo. Kakor hitro so pa pekovski pomočniki pričeli z delom, so delodajalci sklenili, da dogovora ne izvedejo. Pomočniki so zaradi besedolomstva delodajalcev zopet stopili v štrajk. Pojavilo se je sicer manjše število stavkokazov, vendar je upati, da bo navzlic temu štrajk ugodno zaključen za delojemalce. — Boj brezposelnosti v Nemčiji. V finančnem ministrstvu v Berlinu je bil po zaslišanju strokovnjakov sprejet Širokopotezni program za pobijanje brezposelnosti. Sklenjeno je bilo, da se izvedejo obsežna dela pri železnicah in poštnih zvezah, da se pospešujejo dela pri vodnih prekopih in v stavbni stroki. Zaščita francoskih delavcev. V zaščito francoskih delavcev pred inozemskimi delavci je francoski parlament sprejel zakon, ki določa, da bodo smeli odslej inozemski delavci tekom prvega leta po priselitvi v Francijo izvrševati le oni poklic, ki ga navajajo njihove listine. — Belgijski pomorski delavci so uspeli s stavko in so brodolastniki sprejeli vse njihove mezdno pogoje. Vsi stavkujoči delavci so bili zopet sprejeti v službo. meglena v podrobnostih. Ne sre podcenjevati podrobnosti, od katerih velikokrat zavisi uspeh celega podjetja. Toda važno je, da smo dobili gotove smernice v najvažnejših vprašanjih socijalizacije podjetij. Sedaj vemo: 1.) Da moremo brez nevarnosti podržaviti samo podjetja, ki izkoriščajo naravno bogastvo (rudnike itd.). 2.) Da je treba taka monopolistična podjetja razlastiti brez odškodnine. 3.) Da je podržavljcnje čisto delovnih podjetij nevarno, če ne naravnost nemogoče in da moramo zanje uporabiti obliko omiljene socijalizacije. 4.) Da je treba čisto delovna podjetja razlastiti na osnovi odškodnine. 5.) Da se mora ta odškodnina v obrokih odplačati od dotičnega podjetjja samega, da se država ne obremeni z ogromnimi odkupninami neštevilnih podjetij. 6.) Da se naj vloga države glede odkupnine podjetij omeji le na poroštvo. 7.) Da je treba za kritje začasnih iz£ub in zagotovitev minimalne mezde vsaKemu nameščencu ustanoviti velik osrednji s ro ovni fond (rezervni in zavarovalni). Iz tega osrednjega fonda bo mogoče posojati podjetjem hitro potrebne svote za večje investicije. Po drugih driavah. Liga za zaščito narodnih manjšin zboruje septembra meseca v Ženevi. Kakor poročajo, bo na letošnjem kongresu lige za zaščito narodnih manjšin izvoljen za predsednika dr. VVilfan, slovenski poslanec v rimskem parlamentu. Vojni materijal v Avstriji. Konferenca veleposlanikov v Parizu je odločila, da se mora takoj uničiti ves vojni materijal, ki se nahaja na avstrijskem ozemlju. Avstrija sedaj prosi, da sme vojni materijal prodati v inozemstvo. Poroča se, da tej avstrijski prošnji ne bo ustreženo. Ameriška posojila inozemstvu. Uradno se ugotavlja, da so Zedinjene države dovolile v prvem četrtletju 1926. inozemskim vladam 433 milijonov dolarjev posojila, od katerega je samo Nemčija prejela 150 milijonov dolarjev. Spor med Mehiko in Vatikanom. Papež je izdal okrožnico, v kateri protestira proti preganjanju katoličanov v Mehiki in poziva svoje vernike, da opravijo 1. avgusta javne molitve za ogrožene katoličane v Mehiki. Papež navaja v svoji okrožnici, da je mehikanska vlada izgnala papeževega nuncija in večje število nun-in menihov. — K papeževi protestni okrožnici jo podalo mehikansko poslaništvo v Kirnu pojasnila, iz katerih izhaja, da se v Mehiki izvajajo samo zakoni, ki so v veljavi že od leta 1859. Kajti že leta 1859. je Mehika prekinila vse diplomatske stike z Vatikanom in od leta 1859. ho v Mehiki vpe cerkve državna last. Država daje v najem cerkve duhovnikom1, da izvršujejo v lijih dušno pastirstvo. Nova mehikanska ustava iz leta 1917. potrjuje in izpopolnjuje zakon iz leta 1859. v tem zmislu, da je inozemskim duhovnikom strogo zabranjeno izvrševanje duhovniškega poklica v mehikanskih državnih mejah. V Mehiki so •spoznali, da je vmešavanje duhovščine v politiko kvarno interesu nacijonalne države in da se mora strogo ločiti politiko od vere. Vsem mehikansldm duhovnikom vseh veroizpovedanj je zato strogo prepovedano udejstvovati se v politiki. Zadnji čas je prišlo v Mehiko večje .število inozemskih rimsko-katoliških duhovnikov. Vlada v Mehiki je samo postopala v zmislu zakona, 6e je inozemskim duhovnikom prepovedala bivanje v državi. Angleška liberalna stranka. Na letnem zborovanju angleške liberalne stranke je bil za predsednika stranke zopet izvoljen Lloyd George. Izžvižgan španski ministrski predsednik. V Pariz je dopotoval španski diktator Plimo de Rivera, da podpiše pogodbo o Rifu. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica socijalističnega delavstva, ki je sprejela Plimo de Rivera z žvižgi in glasnimi protesti. 01) prihodu Primo de Rivera v Pariz so delavske organizacije izdale več letakov, v katerih označujejo prihod španskega diktatorja v francosko prestolico kot grdo žalitev za francosko delavstvo. Francoska oblastva so se zelo prizadejala, da bi preprečila demonstracije proti španskemu gostu, vendar so bile vse odredbe brezuspešne in niso preprečile, da francosko delavstvo ne bi izrazilo svojega gneva proti španskemu diktatorju. Sovjetski denar. «Izvestja» poročajo, da bo sovjetska vlada dala Mongoliji posojilo 10 milijonov zlatih rubljev, da bo lahko opremila svojo vojsko z municijo in orožjem. Dalje je sovjetska vlada potrošila velike vsote za podporo štrajkujočim angleškim rudarjem. Do sedaj so dobili angleški rudarji od sovjetske vlade preko dva milijona dolarjev podpore. Anglija na strani Italije. Poluradni list angleške vlade «Westminster Gazzette* prinaša članek, kjer med drugim piše, da vodi Italija v Srednji Evropi pacifistično politiko in da lahko računa na podporo Anglije. Italija se je sporazumela z vsemi nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske monarhije s ciljem, da zagotovi v Srednji Evropi mir. Neopravičena je trditev nekaterih jugoslovenskih listov, da je Italija zato forsirala prijateljski pakt mod Grško in Rumunijo. da žkoduje jugosloven-skim interesom. Angleški poluradni list je mnenja, da je lahko jugoslovenska vlada brez skrbi, da bi ji bila italijanska politika nevarna. — Vse to piše poluradni angleški list zato, ker so se Italijani sporazumeli z Anglijo glede tangerskega vprašanja. Nemški parlament na počitnicah. Nemški parlament je nastopil poletne počitnice, ne da bi rešil i najbolj pereče vprašanje o odškodnini za razlaščena premoženja bivšim nemškim knezom. Pri formiranju svoje vlade je Marx izjavil, da je njegova najvažnejša naloga, da reši odškodninsko vprašanje. Po neuspelem plebiscitu je hotel Marx rešiti odškodninsko vprašanje s kompromisom, ki naj bi potolažil razburkane duhove socijalnih demokratov in nemških nacijonalistov. Nemogoče je pa bilo Marxovi vladi uveljaviti kompromisni predlog v parlamentu. Nevarnost je bila, da dobi Marxova vlada v parlamentu nezaupnico. Da se izogne nezaupnici, je poslal Marx parlament na počitnice. Vlada Marxa si je s tem podaljšala svoje življenje do jesenskega parlamentarnega zasedanja. Priključitev Avstrije k Nemčiji. Fašistovski «Popolo d’ Italia» se bavi z govorom predsednika nemškega parlamenta Loebeja na Dunaju, ki je agitiral za priključitev Avstrije k Nemčiji. Fašistovski list pravi, da je Loebe večji fanatik kot politik. Loebe naj si zapomni, da je sedanji zemljevid Evrope določen z dogovori, kateri so podpisani od Nemčije in deponirani pri sekretarijatu Zveze narodov. Dogovori se lahko spremene samo s spo- razumom ali s silo. Evropa, ki teži za mirom, ne lto dovolila, da se menjajo rezultati svetovne vojne enostransko in v korist naroda, ki je to vojno povzročil. Italija ni naklonjena temu, da izpolni v pogledu Avstrije želje nemškega nacijonalizma. Propaganda Loebeja se naslanja na netočno predpostavko, da Avstrija ni sposobna, da živi sama. Dokazano je, da so življenski pogoji Avstrije izvrstni. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi pomenila za Avstrijo škodo, ne pa prednost. Državni prevrat na Portugalskem. General * 'arin o na je prisilil dosedanjega predsednika da Costo k odstopu. Nova vlada je sestavljena iz samih generalov. Spor med Švico in Italijo. Nekaj švicarskih Nemcev se je zadnji čas naselilo v tičinskem kan tonu ob italijanski meji. Fašistovski listi so zaradi tega pričeli srdito napadati bernsko vlado, da germanizira italijanske kraje. Proti pisavi fašistovskili listov je izdala bernska vlada noto, v kateri zavrača lažnivost fašistovskili glasil in poudarja. >ia tudi Italiji ne dopušča, da bi se vmešavala v ni-tranje zadeve Švice. Tedenske vesti. — Katastrofalne poplave. Že več kot mesec dni skoraj neprestano dežuje. Ni čuda, če je neprestani dež vplival na naraščanje voda in da imamo v Baranji in Bački poplave, kakršnih že ni bilo več desetletij. Da so imele poplave tako katastrofalni učinek, je veliko zakrivila naša državna uprava, ki ni dovolj skrbela zato, da se obrežni nasipi obnove. oziroma močneje zgrade. Že po službenih podatkih je škoda, ki so jo provzročile poplave — ogromna in nepopravljiva. Samo na teritoriju Baranje je v batinskem srezu uničila voda okoli štiri-tisoč jutrov najrodovitnejšega sveta. Sodi se, da je na tem teritoriju uničenih 400 vagonov pšenice, kar predstavlja vrednost 11 milijonov dinarjev. V istem srezu je v Zmajevcu vsled poplav zrušenih 83 hiš in uničeni vsi vinogradi, V dardjanskem* srezu je uničenega 12 tisoč jutrov obdelanega polja, kar predstavlja efektivne škode na pridelkih -i milijonov dinarjev. Popolnoma je poplavljeno in uničeno državno veleposestvo Belje, kjer je pod vodo 20 tisoč jutrov zemlje. V apatinskem srezu je pod vodo štiri tisoč jutrov zemlje, zrušenih je več hiš. škode 15 milijonov dinarjev. Po uradni cenitvi znaša skupna škoda v Baranji in Bački okrog 71 in pol milijona dinarjev. Po izjavi ministra za kmetijstvo je poplavljenega 120.000 hektarjev zemlje. Sedanja vlada ni storila svoje dolžnosti, da bi vsaj nekoliko preprečila učinek grozne vodne katastrofe. Ko so prišla prva poročila o poplavah v Beograd, se nihče še zmenil ni, da bi priskočil na pomoč. Ko so videli, da je nevarnost vedno večja, so pričeli iskati kredite za popravo nasipov. Toda predno so našli kredite, je bilo že vse poplavljeno. Na tisoče vagonov žita je uničenega. Upravičena je bojazen, da bodo katastrofalne poplave zelo vplivale na draginjo. Udarjen je producent in udarjen bo tudi konsument. — Sprejem1 otrok v zdravilišče v Rogaško Slatino. Uprava zdravilišča v Rogaški Slatini sprejme 40 otrok na okrevanje proti plačilu 40 Din dnevno za vsakega otroka. Otroci ne smejo biti starejši od 12 let in ne mlajši od C let. Otroci bodo v zdravilišču pod posebnim nadzorstvom. — Reorganizacija invalidskih organizacij. Ministrstvo za socijalno politiko je pozvalo vsa Udru- 8.) Da moramo ohraniti gibkost uprav podjetij in strokovnih svetov s tem, da jih napravimo kar najbolj samostojne in neodvisne od počasnega birokratičnega instančnega poslovanja. 9.) Da moramo podpirati podjetnost nameščencev s tem, da napravimo delež na dobičku odvisen od množine in kakovosti izvršenega dela. Večina demagošktfi voditeljev, ki slepo mlati okoli sebe z geslom socijalizacije, nima o njenem ix>menu in učinku niti najmanjšega pojma. Nekateri se ne potrudijo niti toliko, da bi o njej razmišljali. Toda socijalizacija je že sama na sebi, kakor vsak eksperiment sploh, kočljiva zadeva, tem bolj nevarna je šablonsko izpeljana socijalizacija (podržavlje-nje), kot se je izvedla v Rusiji. Znano je, da je Ljenin sam uvidel fiasko take socijalizacije in da je bil primoran uvesti v tovarne akordni sistem dela, prisilno delo, prepovedati stav-e itd. iz pričakovane in zaželjcne svobode je nastalo tlačanstvo. In vendar je socijalizacija mogoča in vendar je na pohodu. Za pravilno rešitev —■ in od te je odvisen njen uspeh — pa je treba težkega dela vseli ljudi dobre volje. Vzemite kakršnokoli brošuro o socijalizaciji in videli boste, da jo je napisal človek kapitalističnega mišljenja, ki zametava možnost socijalizacije, ali pa jo je napisal socijalist-dogmatik, ki slepo prezira vse težave in ugovore v prepričanju, da so to samo kapitalistične spletke. Resnica je — kot navadno — v sredini. Glavna nevarnost, kateri se je treba pri socijalizaciji izogniti, je pavšalno zametavanje gotovih do sedaj preizkušenih metod samo iz tega vzroka, ker se jih je posluževal kapitalistični sistem. Tu imamo na primer Taylorov delovni sistem; ki olajšuje delavcu delo z največjo izurjenostjo in najdovršenejšim orodjem in ki zahteva od njega strogo omejeno nalogo, odgovarjajočo popolnemu izrabljanju časa. Zakaj nasprotuje delavstvo temu sistemu? Zato, ker ?a Je. kapitalizem enostransko zlorabljal za izkoriščanje delavstva. In vendar se bo moral raylorov^ sistem uvesti v vsa socijalizirana podjetja, če naj prospevajo. Noben misleči delavec ne more zanikati pravičnosti zahteve, da je treba za gotovo mezdo tudi nekaj gotovega'napraviti. Obrtnik, trgovec itd., vsakdo mora točno povedati, kakšno in koliko blaga da za gotovo ceno. Samo delavec, ki dela za dnevno mezdo, pravi: «P!ačaj mi toliko in toliko in delal bom, dokler bom mogel.» Ta «dokler bom mogel* je v resnici samo «dokler /°,n' '10}eI»-. mar so v resnici vsi delavci tako Pošteni, da bi se mogli zanesti na njihovo besedo S Kdo je porok zato. da delavci ne bodo mesto dela vzeli karte v roke? . Resnica je grenka iti nesimpatična: toda brez uvedbe Taylorovega sistema, brez uvedbe akordnega sistema ni misliti na posrečeno socijalizacijo, ni misliti na obstanek v svetovni konkurenci. Toda nekaj je gotovo: nad vršivijo dela ne bo stal kapitalistični valpet s korobačem v roki, pač pa bo delavca priganjala k pridnosti težnja po večjem zaslužku, po večjem blagostanju, morda tudi plemenito stremljenje po ojačenju domovine. Vidimo težkoče in vidimo tudi neprijetnosti, ki so zvezane z izvedbo socijalizacije podjetij za delavce. Kaj je njih vzrok? Nič drugega kot to, da mora delavstvo, kadar zagospodari nad podjetji, prevzeti nase tudi težave odgovornosti in dolžnosti. V zmagi nad temi protivji se bo pokazala vsa notranja vrednost socijalizma, prav za prav družabnega razreda, ki je njegov nositelj: Ali je ustvarjajoč razred, ki preporodi človeštvo s pravičnim delom, ne strašeč se niti težkih gmotnih žrtev, ali pa je vse skupaj strašna zmota. Človeška skladišča, napolnjena z delom stoletja, se bodo izpraznila in razbila in na pustem polju razvalin se bo pričelo novo delo silnih poedinccv — izkoriščevate-Ijev: posledice socijalne revolucije razpadejo v nič. Ogrožajo jo pa najbolj nepošteni in površni ljudje, ki groze z nasilnimi in nepremišljenimi metodami uničiti to, kar ima tvoriti pogoj obstanka nas vseh. ženja invalidskih organizacij, da se reorganizirajo v zmislu novega invalidskega zakona. — V Zagorju imamo gerenta že približno pol leta, nam piše tovariš. Ta nedemokratična institucija, ki nikjer v zakonih ni utemeljena, bi mogla trajati le malo časa, če bi se občinske volitve razpisale tekom dveh mesecev po razpustitvi občinskega odbora, kakor določa zakon. Zakaj se čaka? Kdo zavlačuje nove volitve? :— Med našim delavstvom vlada velikanska kriza, brezposelnost in beda. Rudnik odpušča delavce kar naprej, ljudje tavajo sem in tja brez upa na pomoč. Pravijo, da se bo pričel graditi vodovod, ampak kdaj? Kdor nima beliča v žepu, ne more čakati, prazen želodec zahteva svoje pravice. Vpričo te velike nesreče je vlada popolnoma brezbrižna in ne stori prav nič v olajšavo delavske bede.. Nesreča tlači vsakega delavca brez razlike na stranko. Ali se bo delavstvo iz tega kaj naučilo? — Nov sanatorij za tuberkulozne otvori ministrstvo za narodno zdravje v Boki Kotorski. Obrestna mera v zastavljalnicah. V vseh javnih zastavljalnicah v državi se po odredbi ministrstva za trgovino in industrijo v tekočem letu ne sme zaračunati za zastavljene predmete preko 20 % obresti. V tej obrestni meri so všteti vsi upravni stroški zastavljalnic. V pokritje licitacijskih stroškov se lahko zaračuna še 5 %. —- Učiteljski kongres. Jugoslovansko učiteljstvo ho zborovalo v dneh od 8. do 10. avgusta v Beogradu. Upokojitev učiteljev in profesorjev. V ministrstvu za prosveto je pripravljen ukaz, s katerim se upokojijo učitelji osnovnih šol in profesorji, ki so doslužili vsa službena leta. Ministri protestirajo proti carinskemu pregledu. Ministri, ki so se vračali iz sokolskih slavnosti v Pragi, so v Mariboru protestirali proti temu, da bi jim cariniki pregledali prtljago. Sklicevali so se pri tem. da so bili na češki in avstrijski meji oproščeni carinskega pregleda. Na protest ministrov potem naši cariniki niso pregledali prtljage. Zakaj ta izjema? Ali niso ministri prav tako podvrženi carinskemu pregledu kot drugi potniki? Zakon naj bo za vse enak! - Prodan Delavski dom. V Vukovaru je bil prodan na javni dražbi Delavski dom za 746.000 di narjev. Kupila ga je Hrvatska delniška hranilnica Kupna cena je po izjavi strokovnjakov bagatema. — Maturanti na naših srednjih šolah. V ljubljanski oblasti se je v celem priglasilo 203 maturantov. med temi 184 moških in 19 žensk. Zrelostni izpit je napravilo 173 kandidatov, 28 jih ima pa ponavljalni izpit. — Zaloge trboveljskega premoga. Trboveljska, premogokopna družba lansira v časopisje vesli, da ima na zalogi 2800 vagonov premoga in da Fe zaloga še povečava vsak dan za 50 vagonov, m vidno ima Trboveljska zopet namen, nastopit! z redukcijami delavstva. Grobnica v Olomucu. L veliko svečanostjo je bila posvečena grobnica v Olomucu, katero je zgradila Češkoslovaška v spomin jugoslo.venskim vojakom in beguncem, ki so umrli v Olomucu. Slavnosti so se udeležili tudi ministri, ki so zastopali našo državo na sokolskih slavnostih v Pragi. V času, ko se je vršila posvetitev grobnice, je nastala nevihta. Dvajset metrov od prostora, kjer so stali naši ministri, je udarila strela. ,—- Tržaški «Piccolo» postane službeni list tržaških fašistov. Umrl je sloviti češki romanopisec Karl Rais. Najbolj znani so romani «Roditelji in otroci*, «Mcd ljudmi*, Zapad* in drugi. — Iz katoliške cerkve je izstopil duhovnik g. dr. Izidor Cankar, bivši urednik »Slovenca*, sedaj izredni profesor na ljubljanski univerzi. — Umrl je slovenski pisatelj dr. Fran Detela. Pokojnik je predvsem sodeloval pri Mohorjevi družbi. Slovenski Matici in Dom in Svetu. Vojna mornariška šola v Dubrovniku sprejme v tekoči šolski dobi 40 učencev. Pričetek šolo je 1. oktobra. — Nova postaja. Med postajama Medvode-Škofja Loka je bilo otvorjeno novo postajališče Gorenja vas - Reteče. — Dva tisoč poginulih jelenov. Zaradi ogrom nih poplav v Baranji je končalo v vodah nad dva tisoč jelenov. V nekaterih krajih je od poginulih jelenov zaradi razkrajanja zrak tako okužen, da se prebivalstvo boji epidemij. — Angleška sredozemska flotilja je obiskala naše luke v Dalmaciji. V vseh lukah je bila a n gl e ška mornarica najsimpatičnejše pozdravljena od domačega prebivalstva. Zračni promet preko Atlantskega oceana. V državnem oddelku za avijatiko v Zedinjenih državah se proučuje načrt inženjerja Arnstronga, po katerem bi se na Atlantskem oceanu med Ameriko in Evropo zgradili umetni otoki, ki hi služili za aeroplanska in hidroplanska pristanišča. Nadalje hi se na teh umetnih otokih zgradili razkošni hoteli za potnike. Inozemski kapital v Nemčiji. Po statističnih podatkih je dobila Nemčija v prvi polovici tekočega leta 893 milijonov mark inozemskega kapitala. Preteklo loto je znašal obrat tujega kapitala v Nemčiji vsoto 1466 milijonov mark. — Poneverba. V novosadski hipotekarni banki je poneveril blagajnik Šalih Smajilovič nad 150.000 dinarjev. — Eksplozija municije. Strela je povzročila v Lake-Denmarku (Združene države ameriške) veliko eksplozijo municije ameriške vojske in mornarico. Škodo cenijo na 100 milijonov dolarjev. Za časa eksplozije se je nahajala v neposrednji bližini objektov samo vojaška straža 80 mož, kateri so bili vsi ubiti. V municijskih skladiščih je bilo na zalogi več kot ena desetina celokupne municije Zedinjenih držav. — Rahimlranat Tagor, največji sodobni indijski pesnik, je prispel s svojim sinom na Dunaj. Z Dunaja se odpelje Rabindranat TagtJr v Prago. — Katastrofalni potresi na Sumatri. Na velikem otoku Sumatri so trajali več dni potresi. Ognjenik Merapi je pričel bruhati lavo z vso intenzivnostjo. Katastrofalni potresi na Sumatri so povzročili nad tisoč človeških žrtev. Velika vročina v Ameriki. V Chicagi je taka vročina, da je več ljudi umrlo za solnčarieo. - Sto tovarn pogorelo. V japonskem pristanišču Aomori je izbruhnil požar, ki je vpepelil 100 velikih tovarn, med njimi 20 parnih žag in večje število tovarn za vžigalice in obleke. Posuroveli sin. V Adi pri Subotici je imel posestnik Andrej La tale zaprto deset let svojo mater v mali sobici brez oken. Laika je policija aretirala. Pri zasliševanju je izjavil, da je mater imel zaprto zato, ker je zblaznela. Osemdesetletno starko so dobili v skrajno zanemarjenem stanju. — Kuga v Aziji. Na Filipinskih otokih, v Si-jamu in v Indokini je izbruhnila kuga. Epidemija je doslej zahtevala 43.000 smrtnih slučajev. — Umor železniškega uradnika. Umorjen je bil od neznanega morilca blagajnik osiješke železniške postaje Rieclierer. Morilec je izropal železniško blagajno. v kateri je bilo 300.000 dinarjev. Draginja v Franciji. Vsled finančne krize narašča, v Franciji draginja življenskih potrebščin. Najbolj so narasle cene rastlinski hrani. V aprilu je znašal indeks 583 točk, dočim je v juniju narasel na 731 točk. V veletrgovini je znašal indeks koncem aprila 644 ločk, meseca maja se je pa dvignil na 702 in junija na 754 točk. Pogovor o tem in onem. Haremska afera v Budimpešti. Sin bivšega sultana Abdula Hamida živi že celo vrsto let v Budimpešti, kjer starruje v luksurijozno opravljeni vili in kjer so njegove ljubavne afere že večkrat vzbudile javno zanimanje. Pred kratkim pa je ušla prinčeva zakonska žena z njegovim tajnikom, toda kmalu se je vrnila in princ jo je brez jeze zopet sprejel na svoj dom. Poleg te zakonite žene pa ima princ, veren običajem svoje domovine, še drugo «ženo», rodom Madžarko, s katero se ie seznanil na neki plesni zabavi. Ta druga prinčeva «žena» se imenuje Lulu, je zelo veselega značaja in je tudi v svojem «zakonu» ostala v živahnih stikih s svojimi prejšnjimi znanci. Te dni je favoritinjo turškega princa obiskal mlad študent Meleg.v, katerega je predstavila princu kot svojega bratranca in s katerim se je Lulu pri šampanjcu zabavala v gornjem nadstropju vile pozno v noč. Ker princ vsled hrupne zabave nad seboj ni mogel zaspati, je vstal ter šel pogledat v veselo družbo. Toda vrata so bila zaklenjena in Lulu ni hotela odpreti. Ljubosumni princ pa je dal vrata odpreti po ključavničarju in prepričal se je o nezvestobi tudi svoje druge žene. Pozval je gosta, naj se takoj odstrani, čemur pa se ta ni odzval. In ker je bil študent Melegy še močnejši od princa, je nastal gorak pretep, pri katerem je princ odnesel številne poškodbe. Princ je Melegyja, ki je slušatelj na budimpe-štanski tehniki, naznanil sodišču in javnost sedaj z zanimanjem čaka, kako se bo končala «ta afera. Posebno radovedno je občinstvo, kako se bo po-! našal sultanov sin, ki zaenkrat še leži v postelji, napram svoji neverni ženi-1 jnbici. j« zavod naš najboljši domači iufoi inacijski ima v vseh krajih zanesljive zastopnike. obvešča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb. ARGUSov- *nformac*jc so ve^n° *°^ne >*^rPnc se nahaja v Beogradu, Vuka Karadiiča ulica br. tl. v telefon je 6—25, njegov brzojavni, naslov Argns. ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS ARGUS' «Brezalkoho!na Produkcija. Ljubljana, Poljanski nasip 10/36. pošlje vsakemu naročniku «Nove Pravde» zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ua takoj, ne bo Vam žal! za premog D. D. V LJUBLJANI prodaja premog iz slovenskih prein°9own*l