SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVI (50) Štev. (Ne) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 16 de octubre -16. oktobra 1997
NASE STALISCE
Po osvoboditvi in osamosvojitvi Slovenije prihaja k nam na obisk vedno več raznih skupin iz domovine ali zamejstva. Večkrat se zgodi, da za nje izvemo šele ko so že tukaj, ker naši organizirani Skupnosti o svojem prihodu niso ničesar sporočili. Ponavadi so to skupine, ki pridejo pod okriljem Slovenske izseljenske matice (S.I.M.).
Naša skupnost je poznana kot gostoljubna in odprta do vseh dobromislečih obiskovalcev. To potrjuje kar nekaj izred-no uspelih obiskov skupin in posameznikov iz domovine in zamejstva. Zato nam je resnično žal, da ti nenapovedani obiskovalci potem začudeno gledajo na naše prosvetne domove, naše šole in ustanove, s katerimi ne morejo priti v stik, ker organizatorji njihovih potovanj to skupnost še vedno ignorirajo in se nanjo dosledno ne obračajo. Verjetno nismo daleč od resnice, če mislimo, da se to dela namerno, zato da se med nas vnaša zmedo, pred obiskovalci pa se nas prikazuje kot zaprte in nevljudne ljudi.
Ker smo doživeli tudi obiske, ki so nas potem prikazovali v izkrivljeni in negativni podobi, ko so objokovali, da -/Sramota umira počasi", smo upravičeno Postali do nepoznanih in nenajavljenih obiskov previdni. Menimo, da je prav, da °b teh pojavih našim članom, vsej slovenski skupnosti v Argentini in našim Prijateljem v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu pojasnimo svoje stališče.
Slovenska povojna emigracija v Argentini se zaveda, da je za svoj obstoj in dosežke dolžna zahvalo tistim ženam in možem, laikom in duhovnikom, ki so skozi 50 let našega bivanja v tej gostoljubni deželi s svojim delom in pričevanjem izpolnjevali naročilo, ki ga je škof-kegunec dr. Gregorij Rožman naslovil na argentinske Slovence ob poslovilni prireditvi, 14. aprila 1957 v dvorani jezuitskega 2avoda el Salvador v Buenos Airesu: "Držite se skupnosti, za vsako ceno se je držite, da se boste ohranili in si med seboj P°inagali!" Tako imamo danes po 40 letih °d tistega naročila še slovensko dušno Pastirstvo, slovensko osnovno in srednjo šolo, krajevne slovenske domove, slovenske mladinske, kulturne, gospodarske in druge organizacije, z eno besedo, z'vo organizirano slovensko skupnost. V zavesti, da je naši skupnosti treba osrednjega predstavništva so vodstva kraje-Vnih domov že leta 1962 prostovoljno Pri pozna la društvu Zedinjena Slovenija značaj matične in predstavniške organi-zacije in se pod njenim vodstvom povezala v Medorganizacijskem svetu. Ta naša organizirana skupnost je bila vse do osamosvojitve Slovenije trn v peti jugo-
koi
'munistični diktaturi. Zato smo bili
sk°zi vso to temno dobo slovenske polpreteklosti zamolčani, prezirani in napa-ani. Posebej žalostno in podlo vlogo pri em je odigrala Slovenska izseljenska matica (S.I.M.). Skozi 45 let ta ustanova imela dobre besede, pač pa polno itev in sramotenj za slovenske de-izseljence v Argentini, pa
tudi drugod po svetu, ki niso trobili v komunistični rog.
Slovenski povojni emigranti in njihovi potomci v Argentini smo z vsemi močmi delali za osamosvojitev in osvoboditev naše ljube Slovenije. Srčno smo želili navezati stike z matično domovino, saj se zavedamo, da so tam naše korenine in da naše slovenstvo nujno potrebuje živega pretakanja tradicij in kulture med diasporo in domovino. Upali smo, da se bo v ta proces vključila tudi prenovljena in dekomunizirana S.I.M. Izdelali in poslali smo v ta namen predloge za spremembo pravil, po katerih naj bi ta ustanova v bodoče lahko delovala res v blagor vseh slovenskih izseljencev po svetu. Žal nismo naleteli na pričakovano razumevanje. Kot še nekaj drugih je tudi
5.1.M. ostala kot ena preživelih struktur bivšega režima. Čeprav je vsaj uradno izginila njena odlična sodelavka UDBA (naslednica zloglasnih VDV in OZNE), je
5.1.M. uspelo ohraniti svojo organizacijo s skoraj istim vodilnim osebjem. Res skušajo vsaj na zunaj pokazati lepši obraz. V njihovem glasilu Rodna gruda lahko zasledimo kak članek z versko vsebino in tudi sem pa tja vsaj skromno omembo delovanja slovenskih demokratičnih skupnosti v zdomstvu. Njihov izseljenski piknik, ki se je dolga leta vršil pod škofjeloškim gradom kot v posmeh stotinam mučenih in pobitih domobrancev leta 1945 na tistem kraju, se je naenkrat spremenil v Srečanje v moji deželi z mašo za začetek. Tako v Rodni grudi kot na Srečanju, zlasti pa v osebnih izjavah vodilnih članov S.I.M. pa še zasledimo pikre besede na račun okupatorjevih sodelavcev", „ekstremističnih belogardistov" in „farških belih", ki se nočejo sprijazniti z novo stvarnostjo v Sloveniji. To zadržanje traja prav do današnjega dne.
Zato smo se po skupnem dogovoru domov, ustanov in organizacij odločili, da s Slovensko izseljensko matico ne bomo sodelovali, dokler ta temeljito ne spremeni svojih struktur in načina dela in se pošteno opraviči za vso krivico, ki nam jo je skozi 45 let prizadejala. Zavedamo se, da smo si s tem vsaj začasno zaprli mnogo vrat v Sloveniji, pri katerih stoje še vedno isti vratarji iz prejšnjih časov, a naša čast in naš ponos, pa tudi naša neodvisnost so neizmerno več vredne kot morebitne ugodnosti, ki nam jih lahko nudi S.I.M.
Vabimo vse posameznike in skupine, ki žele obiskati Slovence v Argentini in bi radi prišli v stik z našo skupnostjo, s prošnjo, naj se obrnejo naravnost na Društvo Zedinjena Slovenija, ki bo skupno z Medorganizacijskim svetom ter po posvetovanju in sodelovanju z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu v Ljubljani, Rafaelovo družbo prav tam in Državnim tajništvom za Slovence v zamejstvu in po svetu po svojih najboljših močeh skušalo ugoditi njihovim željam. V iskrenem medsebojnem spoštovanju in spoznavanju bomo gradili temelje sožitja v korist
Slovenske volitve
Pretekli teden smo domala na vse kraje, kjer žive rojaki, razposlali obrazce zahtevka za vpis v volilni imenik za volitve predsednika Republike Slovenije. Ta zahtevek je treba izpolnjen in podpisan vrniti najkasneje do vključno nedelje 19 t.m. Lahko ga oddate v slovenskih Domovih (tudi po nedeljski maši), pri odbornikih strank, pa tudi v Slogi (od 10 do 19) in v pisarni Zedinjene Slovenije (dnevno od 10 do 20).
O nadaljevanju postopka za volitve bomo še poročali v našem glasilu.
Ali bo Toplak kandidat?
Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je 10. oktobra podprl rektorja mariborske univerze dr. Ludvika Toplaka kot kandidata SLS za skupnega kandidata strank slovenske pomladi na novembrskih predsedniških volitvah. Izvršilni odbor SLS pričakuje, da se bosta do predloga Zdru-ženih ob lipi sprave čimprej opredelili tudi Socialdemokratska stranka Slovenije in Slovenski krščanski demokrati, ki se bodo v sredo na sestankih vodstev strank odločali o podpori Toplaku.
Slovenski krščanski demokrati niso zavrnili tega predloga, je istega dne potrdila glavna tajnica stranke Hilda Tovšak. Na vprašanje, ali bi krščanski demokrati podprli kandidaturo rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka, je predsednik SKD Lojze Peterle na novinarski konferenci v Ljubljani pritrdil, če bi se o tem pozitivno izrekli tudi drugi dve stranki slovenske pomladi, SDS in Slovenska ljudska stranka. Po sestanku predsednikov pomladnega trojčka, SDS, SLS in SKD, pa je Peterle pojasnil, da bodo o kandidaturi Toplaka odločali organi stranke.
Podobno je o vsebini pogovora pojas-
nil predsednik SDS Janez Janša. Socialdemokratska stranka Slovenije nikoli doslej ni ne potrdila ne zavrnila kandidature Ludvika Toplaka. Predsedstvo SDS o tem predlogu ni in ne bo razpravljalo, dokler ne bo dobilo uradnega predloga SLS, katere član in funkcionar je Toplak.
Na sestanku predsednikov pomladnih strank SLS, SKD in SDS pred dnevi pa je prav predsednik SLS Marjan Podobnik zavrnil vsako možnost, da bi SLS v uradno usklajevanje predlagala Ludvika Toplaka, rekoč, da to nikoli ni bil njihov predlog in da so zanj izvedeli iz medijev. S sestanka pa je prišel z ugotovitvijo, da drugi dve stranki kandidature Toplaka ne podpirata.
SLOVENIJA ČLANICA VS
V New Yorku so v okviru 52. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov 14. oktobra Slovenijo na tajnem glasovanju s 140-imi glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999.
Tudi LDS ima kandidata
Predsednik Liberalne demokratske stranke Janez Drnovšek, je 8. oktobra sporočil, da bo tudi njegova stranka sodelovala na predsedniških volitvah s svojim kandidatom. Še v tem tednu naj bi se odločili,
naše skupnosti in vsega slovenskega naroda, katerega živi udje hočemo ostati.
Kot izvoljeni predstavniki slovenske povojne emigracije v Argentini se obračamo na rojake doma in po svetu v upanju, da bodo razumeli in podprli naše stališče, ki smo ga sprejeli zaradi zvestobe vrednotam krščanstva in slovenstva, ki smo jih prejeli od naših prednikov in katere želimo še naprej ohranjati. Od slovenske države pa pričakujemo, da bo končno le oblikovala do Slovecev po svetu dobronamerno in koristno politiko, prosto vplivov preživelega diktatorskega jugo-komunističnega režima.
Društvo Zedinjena Slovenija Buenos Aires - Argentina
ali bo to Bogomir Kovač, Slavoj Žižek ali Vika Potočnik.
-
£
Verjemi mi, samo dve možnosti sta: ali policija išče pobeglega voznika ali pa pomladniki skupnega predsedniškega kandidata...
STRAN 4:	VESELKA	ŠORLI	PUC
Ob srebrni
iPPfr
fitiii
JIL
m
V soboto, 27. septembra, so slovenske osnovne šole v Argentini priredile v Slovenski hiši Slomškovo proslavo. Po sveti maši za pokojne učitelje in katehete so sedanji in nekdanji učenci Slomškove šole v Ramos Mejia izvajali otroško igro „Rdeča kapica" v režiji Stefana Godca.
V nedeljo, 28. septembra popoldne je bilo v Slovenski hiši srečanje molilk in molilcev živega rožnega venca. Sveto mašo je daroval p. Miha Žužek iz Slovenije, v dvorani dr. Rožman pa je imel zanimivo predavanje prof. France Bergant.
Isti dan je bil v Slovenski vasi 46. mladinski dan, združen s tekmovanji, kulturnim programom in prosto zabavo ob zvokih orkestra „Chalten" Glas Band in D.J.
V sredo, 1. oktobra je na sestanku Zveze slovenskih mater in žrena govoril časnikar Tone Mizerit o „Argentini pred volitvami". Želeti bi bilo, da bi se izredno zanimivega razgovora udeležilo več žena.
V soboto, 4. oktobra, je pod okriljem Slovenske kulturne akcije zbor „Ninos y jovenes cantores de Bariloche" izvajal skladbe Jakoba Petelina Gallusa pod vodstvom dirigenta prof. Andreja Jana. Lepa ubranost glasov je prevzela vse navzoče.
V nedeljo, 5. oktobra, je bilo prvo sveto obhajilo naših otrok. Prvoobhajancev je bilo 48. Sveto mašo in lep nagovor je imel prelat mons. Jože Škerbec.
Isti dan je bila 21. obletnica pri Sveto-gorski kraljici. Po petih litanijah je bila sv. maša, med katero so ostareli in bolehni rojaki lahko prejeli sv. maziljenje. Sledilo je družabno srečanje v farni dvorani.
V četrtek, 9. oktobra, je bila seja upravnega odbora Zedinjena Slovenije. Vodil jo je predsednik ZS Marjan Loboda. Razgovor je bil o pripravah za Slovenski dan, o prihodu metropolita dr. Franca Rodeta, o izjavi Zedinjene Slovenije „Sožitje in neodvisnost", o soudeležbi na razstavišču knjig v letu 1998 ter o finančnem položaju tednika Svobodna Slovenija.
V soboto, 11. oktobra je bila osrednja letošnja misijonska prireditev ob praznovanju misijonske nedelje v Slovenski vasi. V Hladnikovem domu je bil srečolov in igra-recital z naslovom „Vincencij in Lu-dovika - dva svetnika v službi ubogih".
V nedeljo 12. oktobra, je bila 41. obletnica Našega doma v San Justu s celodnevno prireditvijo. Slavnostna govornica je bila gdč. Angelca Klanšek. Sledil je odrski prikaz narodne veseloigre „Ljubezen za bolezen" Tspisal Vinko Korše) v režiji Blaža Mikliča, na novo imenovanem odru „Frido Beznik". Sledila je prosta zabava ob zvokih Rock & Polke.
Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije je izročil nagrade Republike Slovenije za leto 1997 na področju šolstva gdč. Angeli Klanšek, ge. Katici Kovač Dimnik in gdč. Miji Markež za njihovo življensko delo v vzgoji in izobraževanju dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture po svetu.
V Benetkah je bila 47 bienala, t.j. vsako drugo leto prirejena likovna razstava. Razstavišče za argentinske umetnike je v izredno kratkem času pripravil arh. Matjaž Eiletz za kar je žel vsesplošno priznanje.
Tisk. ref. Z.S.
TONE MIZERIT
'(3)
Pred oktobrskimi volitvami
V zadnjih dveh številkah smo si na kratko ogledali predvolilni položaj v Argentini. Res ni bilo pisanje preveč globoko, a to tudi ni mogoče. Najprej zaradi prostora, nato pa, ker je celoten položaj tako zapleten, da bi bilo treba mnogokrat opisovati vsak odtenek, da človek poda vsaj delno stvarno sliko.
Ta ugotovitev pride v poštev, ko govo-i. Se
rimo o strankah. Se težje pa je, kadar gre za kandidate, ker je primes osebnega prepričanja še bolj kočljiva točka. Nekaj pa moramo imeti jasno pred očmi: vsak kandidat ima pravico do osebnega mnenja in prepričanja. Vsak volilec pa ima dolžnost, da to mnenje spoštuje, a pravico in dolžnost, da potem voli po svoji vesti, torej da glasuje tistega kandidata, ki najbolj odgovarja njegovemu prepričanju.
Te besede niso prazne in veljajo tudi za ljudi, ki sicer smatrajo, da so vsaj delno izobraženi. Slovenci temu nismo izjema, saj vemo, da so doma „nunce" volile Kučana, „ker ima tako lepe očke". In tukaj sem tudi že slišal koga, da ne bo „volil Graciele (Fernandez Meijide), ko je tako nesimpatična in zgubana", ali pa izražal svoje navdušenje nad Chiche Duhalde, ko je videl „takp lepe plakate, saj kar izgleda Evita". Tudi ni prilično zavračati Alvare-za, le ker „je dvakrat ločen", podpirati pa Sciolija, katerega osebno življenje je skoraj neznano. Sploh opažamo, da se „z desne" rado kaže na osebne napake, kaj malo pa se govori o ljudeh iz lastnega tabora. Tak način izbiranja kandidatov ni vreden zrelega demokrata.
Zavedati se pa moramo tudi, da zaradi argentinskega sistema volitve poslancev (celotno listo), dejansko ni dobro oddane-
ga glasu. Za prvim ali prvimi kandidati, ki izgledajo pozitivni, je vedno kdo, za katerega ni mogoče podpisati nobene garancije. In v tem gre za tako važne zadeve kot so ideologija, etika, splav, javna morala, vzgoja, razmerje do Cerkve, itd.
Na primer vemo, da je Graciela Fernandez Meijide resna in sposobna oseba, ki so jo izredno blatili zaradi „sina gverilca", kar pa je bilo popolna laž. Vemo pa tudi, da je pretežna večina kandidatov Frepasa ideološko za normalnega slovenskega emigranta nezanesljivih, nekateri pa imajo nesprejemljivo mnenje glede tako perečih točk, kot je splav. Vendar glede tega tudi ni garancije, če analiziramo pero-nistične kandidate, čeprav je Chiche Duhalde v večini temeljnih vprašanj neoporečna. V tem bi bilo seveda treba vedeti, kdo od kandidatov ima sploh kako možnost, da je izvoljen. Morda katere stranke ne volimo zaradi kandidata, ki sploh nima možnosti, da bi bil izvoljen, ostali pa so pozitivni.
Na splošno je bolj zanesljivo voliti manjše stranke, ker smo tako bolj gotovi, komu oddamo svoj glas. Ne da bi hotel na koga vplivati (sovražim to), je laže pregledna na primer Belizova stranka (tudi nanj se človek mirne vesti lahko zanese, ne toliko na Cavalla, ki je z njim), ali pa Bordonov PAIS, katerega kandidaturo v provinci Buenos Aires nosita pošteria in zanesljiva folklorna pevka Julia Elena Da-valos in pa bivši sodnik Llermanos, znan kot nepodkupljiv še izza časa okužene muzarelle. Tudi po provincah so stranke, ki so bolj pregledne kot pa „vsedržavni mamuti". Sploh je v manjših provincah stvar bolj enostavna, ker se voli le nekaj
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pretekli teden je bil res čuden, kar se političnega življenja tiče. Čuden, ker so se neverjetno zanimivo povezovali zunanji in notranji činitelji, in ker lahko zasledimo dogodke in pripetljaje, na katere nismo bili navajeni in ki kažejo drugačnost sedanjega položaja. V to lahko pripišemo tako Menemov obisk pri papežu kot potovanje severnoameriškega predsednika Clintona, pa še položaj osamljenosti, v katerem se nahaja predsednik.
DOBIČEK ALI ZGUBA
Pretekli teden je Menem odpotoval v Vatikan, ker je imel načrtovan sprejem pri papežu. To se je vedelo že precej časa in je povzročilo tudi že mnogo debate, celo v samih cerkvenih krogih. Tudi najbolj umirjeni so bili mnenja, da ni priličen tak obisk komaj dva tedna pred ključnimi volitvami, ker so smatrali, da bo vlada sprejem uporabila v propagandne namene. Obisk je organiziral in avdienco dosegel sedanji argentinski poslanik pri Svetem sedežu Esteban Caselli, ki je tudi v cerkvenih krogih precej osporavan. Bilo je 'celo nekaj škofov, ki so javno nasprotovali takemu diplomatskemu postopanju.
A nič se ni dalo storiti, rrtedtem ko je vlada vneto trdila, da nima obisk nikakršnih propagandnih namenov, a ji nihče ni verjel. Menem je tako res odšel na obisk v Rim, se tam mudil tri dni, vodil diplomatske sestanke, odlikoval dostojanstvenike in iz daljave vodil polemiko z domačo opozicijo.
Končno je prišel čas sestanka s svetim očetom. Sestanek je bil izredno prisrčen in je potekel po predvidenem protokolu. A nekaj stvari je bilo narobe in je pognalo po vodi vso vladno strategijo: sprejem je trajal komaj 13 minut (to samo po sebi ni nič slabega, slabost je v tem, da so v vladi že prej napovedali, da bo trajal 50 minut); predsednik je upal doseči več političnih sadov kot oseben papežev poseg v zadnji argentinsko-čilski spor, priznanje za njegov poseg v verske razmere na Kubi ter obljubo beatifikacije treh argentinskih svetniških kandidatov - a nič tega ni bilo; za konec pa je bila smola še s predsednikovo hčerko. Odkar je predsednik ločen, Zulemita nastopa ha teh potovanjih kot „prva dama" in je bila prisotna že pri prejšnjem sprejemu pri papežu. To pot pa se ni udeležila niti splošnega pozdrava petdesetih argentinskih osebnosti papežu. Odšla je namreč najprej po nakupovanju, nato si še ogledala neko avtomobilsko tekmo in tako avdienco - zamudila.
Odmev na vse to pa je bil takšen, da se v vladi resno sprašujejo, če ni izid negativen. In ker hoče Menem danes biti osrednja osebnost volilne kampanje, že računajo, koliko je to vladi tudi na tem področju škodilo. Je že tako, da zlasti v politiki rada kaka malenkost podre veliko in močno zgradbo. Sedaj seveda iščejo krivca, ki je obisk slikal preveč visoko, ne da bi prej
kandidatov, ki jih vsi lahko poznajo; težje pa je v provinci Buenos Aires, ki bo v kongres poslala kar 35 poslancev. Kdo jih lahko nadzira?
Včasih je kaj več svetovanja prišlo tudi s strani Cerkve. Danes tam zasledimo korporativni molk. Le delno je zaznati nezaupanje do Povezave, a to ni bila zapreka, da so nekateri škofje (n.pr. msgr. Laguna) jasno izražali svoje simpatije do Povezave.
Če naj končam to pisanje z nekoliko humorja, svetujem bralcem, naj zmolijo očenaš, predno stopijo v „temno sobico"; ko pridejo ven, pa „kesanje", ker danes vsaj v Argentini ni „svetega" kandidata.
vprašal v Vatikanu, kako bo in kaj bo Menem sploh lahko odnesel. A to se v argentinski politiki rado dogodi, nevšečno je le, če se dogodi dva tedna pred volitvami.
VELIKI BRAT NA OBISKU
Tudi obisk severnoameriškega predsednika Clintona, ki se od te srede pa do petka mudi v Argentini, spada v dogodke, ki jih vlada skuša volilno izrabiti. Dogodek res ni vsakdanji in Menemu je treba priznati, da je dokončno ugladil stike med Buenos Airesom in Washingtonom. Seveda, raje ne sprašujmo po ceni.
V tem mu je priznati večjo drznost in tudi boljši nos kot pa njegovemu predniku Alfonsinu. Oba hočeta aktivno posegati v svetovno politiko. Alfonsin je to delal iz socialdemokratskega zornega kota, in so bile zato njegove geste in njegovi uspehi bolj levičarsko pobarvani. Menem pa se je tako trdno naslonil na ZDA, da imamo sedaj z Washingtonom po besedah zunanjega ministra Di Telle „mesene" (po slovarju „telesne" ali „spolne") stike. A to je izpeljal v trenutku, ko je severna Amerika krepko na čelu sveta in je skupnost „neuvrščenih", ki je bila končni cilj levičarske politike, dejansko na svetovnem odru izgubila vso moč. No pač, Menem lahko kaže na mednarodnem področju res lepe uspehe. Izreden odsežek je, da je bila Argentina od ZDA priznana kot zaveznik „izven NATO", kar ni doslej še nobena južnoameriška država. Saj je to povzročilo tudi nekaj nezadovoljstva v Braziliji, ki jo je Clinton tudi obiskal na tem potovanju.
Seveda tudi niso vse samo rožice. V Buenos Airesu morajo od severnoameriških krogov slišati precej graje na račun korupcije in podobnih zadev, pa tudi zaradi ponesrečenega raziskovanja atentatov na judovsko poslaništvo marca 1992 in na AMIA julija 1994.
Gotovo pa je v veliki meri treba priznati Menemu, da je dokončno zvodenil protisevernoameriško čutenje, ki je bilo tako razpaseno v desetletjih '60 in '70. Če izvzamemo res skrajne levičarske skupine, ki še vedno sanjajo o „protiimperialistični fronti", nikomur sploh na misel ne pride kak „go home", ki je bil simbol tistih let.
KAMPANJA SE PA NADALJUJE
Prej smo omenili, da hoče Menem nenehno zasedati osredje volilne kampanje. Ta težnja sega tako globoko, da se v nekaterih krogih govori, da hoče osebno doseči zmago ali pa potegniti za sabo v poraz celotno stranko.
To je seveda dramatično gledanje. Res pa je, da v stranki sami ni edinosti glede kampanje in kako jo izvajati. Prišlo je celo do spopadov med predsednikom in ministri, ki niso zadovoljni, kako se celoten postopek razvija. Menem je zadnje dni zašel v hudo polemiko z Alfonsinom, kateremu je očital hudo korupcijo v njegovi vladi. To pa ni posrečeno, ker je znano, da so na splošno radikalni funkcionarji manj zapadali temu zlu kot pa sedanji peronis-tični. Za Menemom niso potegnili niti ministri, še manj pa guverner Duhalde, ki se je o bivšem predsedniku celo pohvalno izrazil. Menem je tako v tem boju ostal zelo osamljen.
Medtem ko se spopadata Menem in Alfonsin, tako Duhalde kot člani Povezave nemoteno vodijo naprej lastno kampanjo-Duhalde se je nekoliko umiril, ker mu zadnje ankete zagotavljajo zmago na provinci. Ta bo sicer res komaj za nekaj
Nad. na 6. str.
Buenos Aires, 16. oktobra 1997
■——— rrtniMMiir n    ir im
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Ji $3838 ^ ' JS' 'Vi*
Pedro Opeka, el sacerdote futbolista de Madagascar
Zgodilo se je v Sloveniji
iEl padre Pedro? Se lo presento, le agrada y me promete defender su causa.
Una mutation inesperada traslada a •ni cura empresario a Antananarivo. Ape-nas liegado se le mete en la cabeza reinserts a una poblacion totalmente excluida: Jas cuatro Mi" (las cuatro miserias). Esta Poblacion vive sobre el monton de basura de la cuidad y se alimenta de ella. El desamparo es tan absoluto que puede suceder que un recien nacido sea abando-nado en medio de las inmundicias y se lo devoren los comedores de carrona.
//Les hace falta un techo", nos escribe. //Los instalare en un terreno de ciento cua-renta hectareas que he invadido, a unos cuantos kilometros, sobre las colinas de los alrededores, para sacar de aquf a una freintena de familias. ^Me ayudara?: nece-sitare setenta mil francos. Dos mil francos Por familia para construir una casa".
Eštoy perpleja. Le tengo confianza, pero ire a ver.
He visto... No puedo ocultar mi decep-c>6n a la vista de los cajones de madera. El puede sentirla sin que hayamos intercam-biado una palabra.
- No se entristezca... Es provisorio, vuelva dentro de un ano, tomaremos champan en una de las casas individuates que usted nos ayudara de nuevo a construir.
Era necesario que los sacara de la cloaca en que chapoteaban asi que continue apoyando a este optimista.
Efectivamente. En mi siguiente visita, habfa todo un pueblo, construido para ochenta familias: cada una habita una casa de dos o tres piezas, con techo de paja y un pequeno jardfn. Las tierras de los alrededores estan cultivadas, el ganado tira del arado y da leche. El gallinero produce, huevos. Existe el proyecto de hacer una guarderia. £Por que no?
Todo esta tan bien organizado, que pienso en el milagro que puede ocurrir cuando se encuentran un hombre anima-do por una feroz voluntad y una situation por mas deplorable que parezca.
- Bravo, padre Pedro.
- Si, pero...
Extracto de: Danielle Mitterrrand, Memorias de una primera dama (Edit. Aguilar, 1996)
Podkomisiji za gozdove
V prostorih vlade sta se 13. oktobra Pod vodstvom Andreja Pagona in Janeza Grila na prvem srečanju sestali podkomi-S1ji za gozdove z namenom, da bi dosegli Predlog dogovora o obsegu in načinu vračanja gozdov katoliški Cerkvi.
Obe pogajalski strani sta predstavili 'zhodišča za pogajanja. Cerkvena stran je Predložila stališče, v katerem poleg vračila v naravi predlaga tudi možnost delnega odkupa. Vztraja pri vračanju velikih gozdih posestev v naravi, bi pa pristala, da del teh gozdov država, če jih želi, odkupi, ^lada pa je ponudila rešitev, da bi oblikovali poseben sklad, v katerega bi se stekali vsi dobički od spornih gozdov, namenjeni Pa bi bili financiranju cerkvene dejavnosti na podoben način, kot je bilo pred vojno.
Poslanci v parlamentu pa so 14. oktobra začeli razpravo o spreminjanju zakona 0 denacionalizaciji. Zadnje tedne so jo že dvakrat preložili, ker se največji koalicijski franki nista uskladili, kakšno bi bilo vračanje cerkvenih gozdov.
Za obravnavo zakona o spremembah o denacionalizaciji je vlada že pripravila
FAZ o Frlecu
Nemški časnik Frankfurter Allgemeitte eitung je 10. okt. objavil članek o sloven-em zunanjem ministru Borisu Frlecu. Kot piše FAZ, se je Frlec v konfliktu j^ed Beogradom in Ljubljano v vojni srbs-°'jugoslovanske vojske najprej postavil Proti svoji domovini, nato pa zapustil •fiesto jugoslovanskega veleposlanika in Prešel na pravo stran, stran zmagovalca.
Razlogi za menjavo zunanjih ministrov ostajajo. Slovenski zunanji minister ne Velja več kot šef ljubljanske diplomacije, ‘gar predstavniki poleg tega potrebujejo odobritev predsednika Kučana. Par-^ ment odloča o zunanjih zadevah, za vsa-0 namero je potrebna njegova odobritev. udi premier Janez Drnovšek po stari na-^*di zahteva oblast nad vsem, zaradi česar Iqq6 nle8ovega prevzema dolžnosti leta ^ zaradi majhnega manevrskega prosta pritoževal vsak Frlecev predhodnik in e Počutil le kot „pomagač".
seznam amandmajev. Ker liberalni demokraciji in ljudski stranki ni uspelo uskladiti spremembe 27. člena zakona o denacionalizaciji (ki naj bi določil vračanje tudi cerkvenih gozdov), vladnega dopolnila k temu členu ni med njimi. Tako naj bi LDS poskusila dobiti dovolj glasov za svoj predlog o vračanju (da se ti ne vračajo v naravi, če ležijo v kompleksih kmetijskih zemljišč in gozdov). SLS svojega predloga vsebine 27. člena nima. Po pričakovanju bodo glasovali proti predlogu LDS poslanci SKD in SDS, pa tudi Združena lista. Kaj pa bodo naredili poslanci SLS?
MINISTER ZA MALO
GOSPODARSTVO IN TURIZEM
Predsednik vlade dr. Drnovšek je 9. oktobra predložil za imenovanje ministra za malo gospodarstvo in turizem v skladu s koalicijskim sporazumom kandidata Slovenske ljudske stranke Janka Razgorška. Državni zbor ga mora še odobriti.
BO RAZPADLA KOALICIJA?
Vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je 8. oktobra na razpravi Kluba Nove revije o denacionalizaciji dejal, da bi neuspešna pogajanja SLS in Drnovškove LDS o spremembah zakona o denacionalizaciji pomenila razpad. vladne koalicije: Zagožen, ki je glavni pogajalec SLS o vprašanjih denacionalizacije, je še pojasnil, da si SLS prizadeva za dosledno izvajanje zakona in za ustanovitev Urada za denacionalizacijo.
Kot gostje so še sodelovali dr. France Bučar, dr. Rajko Pirnat in dr. Ljubo Sire. Strinjali so se, da denacionalizacija poteka prepočasi, da se zakon zaradi pomanjkanja politične volje ne izvaja ter da ga ni potrebno popraviti, ampak le dopolniti.
ODKRILI PISCE ŽALJIVIH GRAFITOV
Policistom koprske postaje se je posrečilo odkriti pisce grafitov, ki so se v noči na 4. oktober pojavili na vhodu in ob pročelju cerkve Matere božje od zdravja v Semedeli, zvoniku koprske stolnice in na zidu pred vhodom v škofijski ordinariat. Na podlagi zbranih podatkov so policisti prijeli tri najstnike, ki so ta poslopja popisali iz objestnosti. Z omenjenih objektov so žaljive napise sicer že odstranili.
PREDAVANJI V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je 6. oktobra predavala Adelina Pusineri, antropologinja in ravnateljica Et-
Konec vrha Sveta Evrope
V Strasbourgu se je 11. oktobra s sprejetjem sklepne izjave in delovnega načrta za demokratično stabilnost v Evropi končal drugi vrh Sveta Evrope - SE.
V sklepni izjavi so predsedniki držav in vlad 40 evropskih držav potrdili svojo zavezanost načelom SE - pluralistični demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in pravni državi. Zavzeli so se za tesnejše sodelovanje med.članicami, ki naj privede do bolj strpne, odprte in pravične evropske družbe.
Voditelji so se zavzeli za čimprejšnjo odpravo smrtne kazni v vseh članicah SE, pozvali k okrepitvi boja proti rasizmu in nestrpnosti in poudarili nujnost enakopravnega obravnavanja obeh splov ter zaščite manjšin.
Poseben poudarek so namenili Evropski socialni listini na pravnem in Skladu za socialni razvoj na finančnem področju, ki naj preprečita vse pogostejše socialno izključevanje. Evropska socialna listina določa minimalne standarde pri pravicah zaposlenih - kot so pravica do dela in izobraževanja, do urejenih delovnih pogojev ter dopusta in enakega plačila za enako delo. Nadalje govori o pravici do zdravstvenega in socialnega zavrovanja ter opredeluje nujno zaščito delavcev na začasnem delu.	'
Sklepna izjava obsega poziv k razvoju izobraževanja za demokratično državljanstvo in zaščiti kulturne dediščine.
Predsedniki držav in vlad 40 članic SE so sprejeli še delovni načrt, v katerem so opredili osrednje naloge za obdobje do leta 1999, ko bo SE praznoval petdesetletnico obstoja. Kot glavni cilj je v delovnem načrtu zapisana krepitev demokratične stabilnosti v Evropi.
Že prihodnje leto naj bi začelo delovati Evropsko sodišče za človekove pravice, imenovali naj bi tudi posebnega komisarja SE za človekove pravice. Predsedniki držav in vlad so podprli izvajanje bolj učinkovitega nadzora nad tem, kako posamezne članice SE izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz članstva.
Voditelji so podprli tudi predlog o sklenitvi dodatnega protokola h Konvenciji o človekovih pravicah in biomedicini, s katerim bi prepovedali kloniranje človeka.
Ministrskemu svetu SE so naložili, naj pripravi novo strategijo za socialno kohezijo in izvede ustrezne sturkturne reforme znotraj SE, da se bo ta sposoben hitro in učinkovit«? odzivati.
Na področju varnosti državljanov si bo SE prizadeval za učinkovitejši boj proti terorizmu, korupciji in organiziranemu kriminalu ter zlorabam otrok. Ponovno bodo preučili zakonodajo v svojih državah s ciljem preprečiti vse oblike izkoriščanja otrok.
V imenu Slovenije se je srečanja udeležil premier dr. Janez Drnovšek in novi zunanji minister dr. Boris Frlec.
nografskega muzeja Andres Barbero iz Asunciona v Paragvaju. Pusinerijeva je sodelavka in naslednica dr. Branislave Sušnik, slovenske znanstvenice - zgodovinske in kulturne antropologinje in ravnateljice omenjenega pargavajskega muzeja v obdobju od 1955 do 1996. Imela je dve predavanji/ obogateni z diapozitivi, in sicer o paragvajskih domorodcih in o življenju in delu dr. Branislave Sušnik.
ITALIJANSKI SENAT ODOBRIL . RATIFIKACIJO
Italijanski senat je 7. oktobra odobril ratifikacijski zakon pridružitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko zvezo. Proti zakonu so glasovali senatorji Nacionalnega zavezništva, ki pa so zatrdili, da ne nameravajo z obstrukcijo ovirati njegove odobritve. Sicer pa se je vprašanje na dnevni red uvrstilo nepredvidoma, saj so v zunanjepolitičnem odboru senata besedilo odobrili šele minuli teden. Senat je tako z večino glasov odobril zakon; zdaj ga mora odobriti še poslanska zbornica, vendar pa še ni znano kdaj.
DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV SLOVENIJE
Predsednik DZ Janez Podobnik je 8. oktobra sprejel delegacijo Društva katoliških pedagogov Slovenije, ki so predstavili etični kodeks učiteljev. Z njim želijo poglobiti .identiteto učiteljskega poklica. Predsednika DZ so opozorili tudi na najbolj očitne pomanjkljivosti pred kratkim izdanih brošur Šolska pravila. Predsednik DZ Janez Podobnik je poudaril nujnost enakopravnejšega upoštevanja njihovih strokovnih argumentov v vseh institucijah, ki pokrivajo šolstvo.
VERA JE LJUBEZEN
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je bil 11. oktobra dobrodelni koncert z naslovom Vera je ljubezen z namenom zbiranja sredstev za obnovo Kulturnega in verskega središča Slovencev v New Yor-ku. Koncert, na katerem so nastopili priznani slovenski umetniki, ki so že uživali gostoljubje slovenskega središča, sta pripravila Cankarjev d6m ter Kulturno in versko središče Slovencev v New Yorku.
PODOBNIK O KOROŠCIH
Med koroškimi Slovenci in tudi v Sloveniji so presenečeni in zaskrbljeni zaradi nekaterih izjav oziroma zahtev Koroškega deželnega glavarja Krištofa Zematta glede priznanja staroavstrijcev v Sloveniji ter vračanja njihovega premoženja ob 77. obletnici koroškega plebiscita. Omenjene izjave namreč napovedujejo odmik od dogovornega razreševanja odprtih državnih vprašanj, je v izjavi za javnost zapisal podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Slovenija vzorno skrbi za ustavno priznani italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji, koroški Slovenci pa še nimajo zagotovljenih vseh pravic, ki jim jih zagotavlja avstrijska državna pogodba.
TEKMOVANJA V OSNOVNI ŠOLI
V novem šolskem letu 1997/98 so vpeljana za osnovne šole tekmovanja, ki bodo prinašala po pet točk (največ jih lahko posameznik od tekmovanj uveljavlja deset) pri vpisu v nadaljnje šolanje. Zlatemu Cankarjevemu (iz literature) in Vegovemu (iz matematike) priznanju se letos pridružujejo še zlato priznanje v znanju angleškega oziroma nemškega jezika, zlato Stefanovo iz fizike in Preglovo iz kemije.
Pomembna prisotnost slovenskih umetnikov na mednarodnem festivalu v Buenos Airesu
$ GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
V Buenos Airesu se je končal prvi mednarodni festival, umetniški in kulturni dogodek, ki se je vršil med 2. in 12. oktobrom. V njem so sodelovale gledališke, plesne, glasbene in druge umetniške skupine, tukajšnje in inozemske iz Anglije, Belgije, Bolivije, Brazilije, Francije, Italije, Izraela, Japonske, Kolumbije, Nemčije, Poljske, Španije, Zdručenih držav, Tunizije, Urugvaja ter iz Slovenije.
Tu so se predstavili slavni Berlinski ansambel, ki ga je ustanovil Bertold Brecht leta 1949, nemška igralka in tudi pevka Hanna Schygulla, Kvartet Kronos iz ZDA in italijanska pevka Milva, če naj omenimo samo nekatere.
V okviru tega vačnega festivala je Slovenija sodelovala s skupino Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z delom Plešasta pevka, ki ga je napisal Evge-nio Ionesco ter režiral Vito Taufer. Člani tega gledališča so nam nudili umetniški prizor visoke vrednosti, ki ga je pohvalila vsa tukajšnja profesionalna gledališka kritika.
Plešasta pevka učinkuje kot farsa v brezsmislu in praznoti ustaljenih in konformističnih stavkov, trivialnosti in konvencionalnosti raznih dialogov in položajev, ki kot rutinami in ponavljajoči še nimajo nobenega smisla. Vse to nam kaže na nesporazumevanje in samoto, ki prevladata nad besedo in gesto med praznimi ljudmi.
Igralci v tem delu, ki so jih predstavljali odlični Janez Starina, Ivo Barišič, Ra-doš Bolčina, Iztok Mlakar, Stane Leban in Peter Musevski, tako v moških kot v ženskih vlogah, se gibljejo s preračunano na-ta-nčnostjo v majhni sceni, prazni in brezčasni, ki poudarja še bolj ekspresivnost njihovih gest in izrazov.
Namen, ki ga je Ionecso položil v to
»—msan VESELKA ŠORLI PUC - Celovški Zvon
dramo, je bil sintetiziran v grotesknem zadnjem prizoru, kjer igralci delujejo kot avtomati ter se križajo besede in gibi v vzdušju nerazumljivega absurda.
Čeprav so bile obleke v istem stilu in v monotonem belem in sivem, so bile prizadevno zamišljene in v brezhibni izdelavi.
Prevod Srečka Fišerja v slovenščino je bil gibčen in tekoč. Skratka, teatrsko delo, odlična režija in interpretacije ter skrbna izdelava v vseh detajlih.
Slovenskim umetnikom je navdušena publika, ki je napolnila Teatro Liceo in med katerimi je bilo veliko igralcev, režiserjev in ljubiteljev igralske umetnosti, z viharnim ploskanjem izrazila pohvalo oba dneva igranja.
Lučka Potočnik
NELIKVIDNOST - NEZMOZNOST stalno narašča. Junija so zaprli žiro račune 7.619 podjetjem. Celotni znesek je bil 74.413 milijonov SIT (450 milijonov dol.).
SLOVENIJA se bo tudi letos pri Svetovni banki zadolžila do 100 milijonov dolarjev, dobila pa bo po 10 milijonov dolarjev tehnične pomoči na leto.
660 MILIJONOV TOLARJEV dolgoročnih posojil je razpisal sklad za razvoj malega gospodarstva. Lani so podjetniki in obrtniki dobili 2,9 milijarde tolarjev posojil, kar naj bi zadostovalo za 800 novih delovnih mest. Največje pomoči so bili deležni proizvodni podjetniki in podjetja z do petimi zaposlenimi.
6,8 MILIJARD IZGUBE so si lani ustvarili slovenski železničarji. Kaj slaba tolažba je, če so predhodne napovedi kazale še slabše rezultate.
AVSTRIJSKE PIJAČE NA SLOVENSKIH POLICAH. Avstrijski proizvajalci sad-
SSK javno vprašuje vlado
Svetovni slovenski kongres je 8. oktobra slovenski vladi in njenim organom postavlja javna vprašanja v zvezi z izvedbo predsedniških volitev v zamejstvu in po svetu, ki jih je 29. septembra poslal Republiški volilni komisiji (RVK), vendar ta narije doslej še ni odgovorila.
SSK je Republiško volilno komisijo zaprosil za naslednje informacije:
- kje in kdaj bodo na razpolago formularji za zahtevek za vpis v posebni volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega bivališča v Republiki Sloveniji;
- kakšne formalnosti mora izpolniti volil ec, da bo volilna karta pravilno izpolnjena;
- v katerem roku mora biti volilna karta vrnjena;
- kam in na kakšen način naj volilec v državah, kjer je za enosmerno pot po pošti potrebno od sedem do deset dni ali več, poslati volilno karto, da pride do RVK v predpisanem roku;
- kakšna navodila so ali bodo dobila slovenska diplomatska predstavništva v tujini, da se omogoči izvrševanje ustavne volilne pravice vsem državljanom Slovenije v tujini ne glede na oddaljenost od Slovenije;
- kakšne spremembe je RVK naredila v volilnem postopku za volilce po svetu, da bi preprečila zmedo pri lanskih volitvah v državni zbor, ko je bilo zaradi časovnih in drugih težav številnim slovenskim državljanom po svetu onemogočeno izvrševanje njihove ustavne volilne pravice.
11
(1)
Ob srebrni reki sem sedela
Ni mi še povsem uspelo otresti argentinskega prahu s popotnih čevljev, ko se mi je nanje že začela lepiti mrzla brozga s slovenskih ulic (in seveda kuloarjev). Medtem ko sem se zavedala, da se v Buenos Airesu vsako adventno nedeljo živo srebro pomakne nekoliko bliže 40 stopinjam Celzija, je mene po vrnitvi v Ljubljano vsak dan bolj zeblo. Sivi oblok nad ljubljansko kotlino človeku resda leže na dušo, a bolj od tega me je potrlo spoznanje, da se med ljudi pri nas doma plazi hlad, da njihovi pogledi postajajo vse bolj ledeni in da besede zmrzujejo, še preden so dodobra izgovorjene...
Premražena sem se vse bolj zavijala v topla oblačila in roke potiskala globoko v žepe. Vsakič pa, ko sem to storila, je moja premrla dlan začutila na dnu žepa droben kovinski predmet. Nič posebnega, le obesek za ključe je bil, pa vendar me je ta dotik, tudi ko sem bila sredi prerivajoče se množice na sivih in mokrih ljubljanskih ulicah, pripravil do tega, da sem se nasmehnila. Ključe naše hiše namreč nosim pripete nas obroček, s katerega visi drobno srce iz rumenkaste kovine. V eno plos-lev so vgravirane začetnice mojega imena, v drugo pa črke ZSM in Ž. Priznam, da razne kratice organizacij (tudi ali še zlasti ženskih) v meni budijo kaj neprijetne aso-
ciacije, a ta, ki pomeni Zvezo slovenskih mater in žena v Argentini, ne sodijo zraven. Uradnost naslova je namreč v hipu pozabljena, ko mi pred oči stopijo konkretne osebe, njihova obličja in imena, toplina njihovega glasu in nasmeha ter njihova neuničljiva življenska volja. Na drobno kovinsko srce - darilce, ki so mi ga slovenske gospe, skupaj z ogromnim šopkom nageljnov podarile ob našem poslednjem srečanju v Slovenski hiši v Buenos Airesu, niso pripeti le ključi naše hiše. Držijo se ga tudi spomini na doživetja v ogromni daljni deželi, v velemestju ob Srebrni reki, zlasti pa spomini na številna srečanja z ljudmi in njihovimi življenskimi zgodbami. Prav ob mislih nanje mi, vsem ledenim sapam navkljub, v trenutku postane toplo pri srcu.
O Argentini Slovenci premalo vemo. V šali bi lahko dejali, da nam je španska vas in bili bi precej blizu resnici. Področje, ki danes pripada Argentini, natančneje ustje reke Rio de la Plata, je po uradnih argentinskih virih leta 1516 odkril Juan de Soliš. Argentina je bila dolgo časa nepomembna, redko naseljena španska kolonija. Vse dotlej, dokler niso pred kakimi sto leti nove tehnične iznajdbe (zlasti možnost zmrzovanja) omogočile, da je postala pomemben izvoznik hrane. Zdaj šele se je spremenila
nih sokov se radi pohvalijo, da so med prvimi tremi podjetji sadnih napitkov v Sloveniji. Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo ti sokovi srednji kakovostni razred, pa precej ustrezno ceno. „Povsod po svetu cenijo tisto, kar je domače in kar se tiče živil, uvažajo samo tisto, česar nimajo doma. A Slovenci smo čudni. Najraje kupimo živila, ki so tuja. Ob tem pa pozabljamo, da je živilska industrija najboljša ravno domača" pravi ravnateljica Fruktala Cvetka Rijavec.
NI VEC SLOVENSKA ŽITNICA. Raz; mere v poljedelstvu so se tudi v pomurski pokrajini nenehno slabšajo, saj čedalje več podjetij posluje z izgubo, število zaposlenih pa je čedalje manjše.
USPEŠEN TEČAJ ZA UREJANJE IZLOŽB. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Trstu je izvedel 120 urni tečaj za urejanje izložb. Vsaka izložba naj bi bila ogledalo mesta, kjer bodo razstavljeni predmeti razporejeni v harmoniji/ z velikim lepotnim čutom. Tečaj je bil kronan s poučnim izletom v Ljubljano-Udeležencem je poleg strokovnega znanja posredoval zavest, da je vsakdo izmed nas neizčrpen vir raznih izvirnih idej, ki so za poklic trgovca neizmerne vrednosti.
NAJSODOBNEJŠA RAČUNALNIŠKA UČILNICA je na slovenski obali v Kopru-Odprli so jo 20. jtmija na visoki trgovski šoli. Predstavitvi Microsoft Office 97 ter ogledu najsodobnejših sistemov in novih programih usposabljanja, so botrovali izvedenci tehničnih ustanov iz Ljubljane.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 14. oktobra 1997	
1 dolar	165,02 SIT tolarjev
1 marka	94,03 SIT tolarjev
100 lir	9,57 SIT tolarjev
m&m
v zlato jamo. (Pravega zlata, razen v manjših količinah, predvsem pa srebra, čeprav se po njem imenuje, v Argentini nikoli ni bilo). Že leta 1536 je ob ustju Rio de la Plata španski pustolovec, ki mu je bilo ime Pedro de Mendoza, ustanovil kraj Santa Maria de los Buenos Aires (Sveta Marija dobrih vetrov) in s tem postavil temelje kasnejši prestolnici argentinske države, mestu, v katerem se je imelo v zadnjih stoletjih, potem, ko so severnejše province izgubile na pomenu, kopičiti vse, kar je bilo v deželi dobrega ali slabega, predvsem pa bogastvo, oblast, pa tudi kultura, in v katerem se danes gnete trinajst milijonov ljudi, kar je nič več in nič manj ko dobra tretjina argentinskega naroda. Medtem ko se krog in krog širi brezkončna ravnina argentinske pampe in so prvi gozdovi in gore po en ali dva dni vožnje oddaljeni od prestolnice, se v Buenos Airesu odvija življenje zaprto samo vase. Porteiio preživi ogromno časa na cesti, vklenjen v pločevino in z mobitelom na ušesu, v mislih med poslom in družinskimi obveznostmi.
* V dveh letih, ki smo jih spričo moževih službenih dolžnosti preživeli v argentinskem glavnem mestu, je v naši knjižnici nabralo kar lepo število knjig o Argentini in njeni zgodovini. Veliko zanimivega je v njih ih, če bereš dovolj pozorno, ugotoviš, da skupna točka med Argentino in Slovenijo niso le naši izseljenci. Ti pomenijo vez med obema deželoma šele v zadnjem stoletju. Malokomu pa je znano, da smo Slovenci in Argentinci nekoč že imeli skupno poglavje v zgodovini. V drugi
polovici 16. stoletja - tedaj je bila sedanja Argentina še španska kolonija, sta oba naroda nekaj časa živela pod isto krono -pod vladavino Habsburžana Karla V. namreč.
* Ob besedi Argentina marsikdo v Sloveniji zagotovo najprej pomisli na tamkaj živečo povojno generacijo naših tako imenovanih političnih emigrantov. Že o njih se bore malo ve ali pa ve napak in na osnovi teh zmot tudi presoja (da ne rečerrt obsoja). Še manj pa je znano dejstvo, da se je iz Dravske banovine in pokrajine Venezia Julia okoli štirideset tisoč Slovencev v južnoameriško deželo izselilo že med obema vojnama. Kakih pet tisoč (točne številke ni moč zaslediti) pa jih je tja odšlo že iz Avstroogrske.
* Tudi predvojnim emigrantom ni mogoče povsem odvzeti pridevnika politični/ saj tisti, ki so prihajali s Primorske, niso le iskali zaslužka, ampak so bežali pred naraščajočim fašizmom. Oboji, tako predvojni kot povojni izseljenci so težko zapustili svojo domovino, oboji so prestajali nepopisne muke ločenosti in tujosti, vendar pa obstajajo med predvojnimi in pO" vojnimi bistvene razlike.
Dr. Rado Genorio v svoji doktorski dizertaciji z naslovom Slovenci v Argentini (1991) o značilnostih naselitve slovenskih izseljencev med drugim takole piše:
„Tik pred vojno je bila najštevilnejša skupnost priseljencev v Villi Devoto (del Buenos Airesa, op. V. Š.), ki je nastala na skromnih prihrankih slovenskega delavstva v Buenos Airesu.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA - Režiser Mile Korun, ki v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) dokončuje režijo Molierovega Tartufi, je Pred sobotno premiero priznal, da je -dako kot mi vsi, pokvarjeni od sodobnosti >n senzacij časa" - tudi sam do neke mere Nezaupljiv do gledališke klasike. V predstavi nastopa devet članov MGL in kar pet gostov. Po Korunovih besedah naj bi bil Tartuffe delo, ki na sodoben način lahko govori tudi o današnjem svetu.
LJUBLJANA - Tone Peršak je predstavil svojo novo knjigo z naslovom Slovenija cez dvajset let?, ki je izšla pri založbi L*evana. V njej Peršak razmišlja o možnih scenarijih razvoja Slovenije in o možnostih, da Slovenija obstane in se uveljavi kot 'Suverena država predvsem, ker potekajo Prizadevanja za vključitev Slovenije v EZ m NATO. Tone Peršak tačas nastopa kot možni predsedniški kandidat Demokratske stranke Slovenije.
GROSUPLJE - Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je obiskal občino Grosuplje, kjer so jih grosupeljski župan Rudolf Rome in drugi predstavniki občine sezna-mli s problemi na tem območju. Med drugim so poudarili infrastrukturno problematiko, denacionalizacijska vprašanja, problematiko Romov (Ciganov), pomanjkanje zazidalnih površin, seznanili pa so jih tudi s težavami pri naložbah v šolstvu m zdravstvu. Zagotovil jim je podporo pri reševanju omenjenih problemov, župana Rometa pa je podprl tudi v boju proti izsiljevanju in nelegalnemu oz. kfiminal-Nemu dejanju posameznikov v občini.
LJUBLJANA - Slovenijo je obiskala skupina približno 150 članov mednarodne Nevladne Organizacije mladih predsed-' mkov (YPO). Center za promocijo turizma Slovenije in mestna občina Ljubljana sta dopoldne za skupino pripravila sprejem na ljubljanskem gradu in ogled mesta, Popoldne pa še izlet na Bled, Bohinj in Pokljuko. Organizacija YPO deluje po vsem svetu, šteje pa približno 8500 članov ' generalnih direktorjev ter predsednikov Npravnih odborov podjetij v pomembnih gospodarskih panogah, katerim skupna jistnost je ta, da so mlajši od 44 let in so čimbolj izobraženi ter vplivni.
Ljubljana - od 1. do 10. oktobra se,
J^zvija bralna turneja Andreja Blatnika, raga Jančarja, Braneta Mozetiča, Borisa 'k- Novaka in Tomaža Šalamuna v štirih Velemestih po ZDA. Literati bodo brali v tako uglednih ustanovah, kot so newyor-ka Hiša poezije (Poet's House), Kongreš-na knjižnica v VVashingtonu, Umetnostni 'Nštitut (Arts Institute) v Chicagu ter na Ved univerzah.
LEŠNICA - Pod budnim očesom geo-eM, ki je s posebnim instrumentom spremljal natančnost smeri gibanja konice nosilca cestišča, so 28. septembra na viaduk-(l1 čez dolino in potok Lešnica pri Ormožu Za 28 metrov premaknili proti nasprotni jdfani pet tisoč ton težko in 326 metrov °lgo preklado tega viadukta (glej sliko). ° je četrti tak monolitni most, ki so ga na
močju Slovenije zgradili strokovnjaki estnega podjetja Celje. Odlika tega nači-na gradnje mostov v primerjavi z drugimi le' ^a je tak most pravzaprav „večen", ^zdrževanje pa minimalno.
 ^ 'pr'.r
SLOVENCI V ARGENTINI
CELJE - S večurno slovesnostjo 10. oktobra so pred poslopjem celjskega Narodnega doma in kasneje v njegovi osveženi notranjosti prireditve, posvečene stoletnici Narodnega doma v mestu ob Savinji, dosegle svoj vrhunec. Ker sokolskega društva ni več, so k sodelovanju povabili mladino; ki je pokazala svojo spretnosti.
BRUSELJ, Belgija - V Gentu so se začeli dnevi plesa, ki niso festival, temveč prikaz plesnih dejavnosti. V okviru prireditve, ki je trajala do 4. oktobra, je nastopila tudi slovenska plesna skupina En-Knap. Predstavila se je s predstavo Zakonitosti Kobre koreografa Iztoka Kovača.
SLOVENCI IN ŠPORT
TRES COROAS, Brazilija - Slovenska ekipa v raftu je na prvih olimpijskih igrah ekstremnih športov zmagala v prvi disciplini, Sprintu. Jani Plestenjak, Borut Holly, Robi Malovrh, Lenart Skok in Benjamin Jernejčič so zmagali v vseh treh vožnjah. Druga je bila Nemčija, tretja pa Brazilija.
TRST - 12. oktobra se je končala največja sredozemska regata športnih jadnic -in druga na svetu - imenovana 39. jesenski pokal Barkolana. Na njej je sodelovalo 1492 jadrnic iz evropskih držav, že tretjič zapored sta zmagala Dušan Puh in Mitja Kosmina iz Slovenije. Drugo in tretje mesto sta zasedli jadrnici iz Italije, na četrto mesto pa sta se uvrstila Matjaž Antonaz ter Ivan Štraus iz Slovenije. Slovenci so že tretjič zapored premagali Italijo.
LJUBLJANA - Eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Jure Zdovc je moral zaradi poškodbe hrbtenice končati igralsko kariero. Kot je sam dejal, bi bila operacija živca na hrbtu preveč nevarna, zato se namerava v prihodnosti s parketa preseliti na trenersko klop. Zdovc, ki ima že nekaj časa težave s hrbtenico, je bil do te svoje odločitve član turškega Tofasa.
LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca je zaključila svoje tekmovanje v prvi evropski skupini za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Franciji 1998 s porazom. V osmih tekmah je pridobila le eno točko ter seveda izpadla.
EREVAN, Armenija - Članica šahovskega društva Nova Gorica Jana Krivec je zasedla*6. do 10. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v Armeniji. Krivčeva je v zadnjem krogu premagala Grkinjo Kovacsu in tako zbrala skupaj, sedem točk. Darja Kapš iz Ljubljane pa je s 6,5 točke svetovno prvenstvo končala na 10. do 15. mestu. - Žiga Žvan in Matej Guid sta na koncu zbrala le tri točke in pol, s čimer sta uvrščena na rep razpredelnice.
PLESI: Najboljša na svetu v kombinaciji desetih plesov, slovenska plesalca Katarina Venturini in Andrej Škufca, sta na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Goeteborgu med 77 pari osvojila peto mesto.- Na plesnem tekmovanju International Championship v Royal Albert Hallu v Londonu pa sta zasedla četrto mesto v latinskoameriških plesih in s tem za mesto izboljšala lansko uvrstitev. Slovenski plesalci so bili bolj uspešni v drugih plesih, saj so dosegli tri finalne in šest polfinalnih uvrstitev. Najbolj sta se izkazala Bojan Fesel in Gordana Grandošek, ki sta v konkurenci plesalcev zasedla drugo mesto.
NOVO VODSTVO
V mesecu avgustu je bil sklican redni letni občni zbor društva Slovenska pristava, na katerem so odborniki predstavili članom društva poročila o svojem delovanju v pretekli dobi.
Po poročilih so prisotni člani bili mnenja, da je odbor dobro opravil delo in mu z aplavzom dali razrešnico.
Letos je potekla doba dosedanjemu odboru, zato so bile na vrsti tudi volitve. Na občnem zboru ni bila predstavljena nobena lista, odboru je pa tudi ni uspelo pripraviti. Predsednik Janez Jelenc je izpolnil že štiri poslovne dveletne dobe, zato je želel, da bi kdo drug z novimi močmi prijel za krmilo Pristave. Po daljšem razpravljanju in iskanju rešitev, je občni zbor pooblastil odbor, da v teku dveh mesecev poišče naslednika in sestavi novi odbor.
In res je bil 14. septembra sklican izredni občni zbor. Predsednik Jelenc se je najprej spomnil v času med obema občnima zboroma preminulega člana Rajmunda Kinkla, za katerega so vsi zmolili očenaš,
nato pa prešel k volitvam. Odboru je uspelo sestaviti listo, ki naj dve leti vodi življenje na Pristavi. V njem so: predsednik inž. agr. Franci Schiffrer, prof. France Bergant, Marija Čeč, Matjaž Čeč, Nande Češarek, Helena Dolinšek, Polde Golob st., Polde Golob ml., Zorka Gris, Rudi Gričar, inž. Marko Keš, Janez Jelenc, France Jčrov-šek, Kristina Jerovšek, Edvard Kenda, Frenk Klemenčič, arh. Ivan Kogovšek, Marjan Kopač, Tomaž Maček, Dominik Oblak, Marko Petek, Cvetka Tomaževič in Ani Zarnik.
Člani so listo potrdili in tako je Pristava dobila novo vodstvo. Janez Jelenc se je še zahvalil vsem za Sodelovanje pri delu v teh osmih letih, posebej še odbornikom, ki so delali z njim od vsega začetka. Za morebitne napake in žalitve je vse prosil, da mu oprostijo. Z močnim aplavzom so prisotni izrazili zahvalo tudi njegovi ženi in otrokom za podporo v vseh teh letih.
’ Novi predsednik Schiffrer ni izgubljal časa in takoj napovedal prvo akcijo odbora: preureditev pobiralca članarine na štiri cone ter poterjanje zaostale članarine.
GB
sQ©w©GQ3lM[ta GCDatec? ijiij Sc
mm
31. dan Zveze smo praznovale skupaj z mnogimi rojaki v soboto, 6. septembra v Slovenski hiši.
n Ob 17.30 uri so sveto bogoslužje opravili prelat Jože Škerbec z bratoma Kržišnik v cerkvi Marije Pomagaj. Prelat Škerbec je v svojem nagovoru združil evangelijske besede'z našim delom, saj se poleg drugih dejavnostih posvetimo tudi dobrodelnosti, zveste geslu: „Vera brez ljubezni in dobrih del, je mrtva!". Berili sta posredovali predsednica in odbornica centralnega odbora, tajnica je vodila sv. mašo, darove pa so prinesle zastopnice okrajnih domov. Da se je ljudsko petje povzdignilo v lepšo molitev in sodelovanje je poskrbela Mirjam Klemenc s spremljavo orgel.
V dvorani Slovenske hiše smo pripravile slovensko večerjo, kjer je predsednica Pavlina Dobovšek pozdravila vse navzoče, se zahvalila ob tej priložnosti ža nesebično delo številnim materam in ženam, dobrotnikom, prijateljem - rojakom, za zvestobo pod Andi, ob Atlantskem oceanu, in po širni pampi, posebno v Buenos Airesu in okrajnih Domovih. Asistent Zveze prelat dr. Jure Rode je povedal nekaj misli za naš 31. jubilej. Res, mnogim smo dolžne hvaležnost, a tudi v prvi vrsti njemu kot dolgoletnemu asistentu Zveze!
Za „posladek" je lic. Stanko Jerebič v svojem šaljivem in duhovitem tonu povedal nekaj jezikovnih spodrsljajev ob prvih stikih z domačini, bodisi v trgovini, na sejmu, pri delu, itd., saj je letos 50 let, ko se je začelo naseljevanje v „špansko vas" -v Argentino. Vse napotke Zvezi pa bo v bodoče upoštevala...
Za zaključek so bile izklicane številke srečolova s štirimi darovanimi dobitki; dva vezena prtička, videokaseta o papeže-vam potovanju in obisku v Sloveniji ter vokvirjena umetniška slika Andreja Make-ka. „Rože na oknu brunarice" je vse osvojila po izbrani kompoziciji barv, motiva in veselega'sporočila, ki ga je bilo čutiti ob pogledu na sliko. Velikokrat smo bile že deležne velikodušnosti naših slovenskih ustvarjalcev! To pot se prisrčno zahvaljujemo Andreju Makeku, ostalim pa se pripo-
ročamo za naslednje leto... Še enkrat: Bog povrni!
Zelo smo tudi hvaležne gospema Marti Jeločnik in Pavli Škraba, ki sta prevzeli vse odgovornosti kuhinje, in mnogim, ki so na kakršen koli način pomagale k uspelemu praznovanju 31 let obstoja.
Da bo naša kronika popolna, moramo zapisati tudi obisk Rezi Marinšek na srečanju z nami v avgustu. Poživila ga je z zanimivimi nasveti, katere naj bi upoštevali v modernem svetu, tako rekoč -posodobi. Času primerna prilagoditev, ki zahteva veliko pozornosti, odprtosti za sodobni svet, a obenem ohranjati vso ženskost z dostojanstvom božjega lika žene in matere.
V oktobru 1. sredo pa je bil časnikar Tone Mizerit in nas seznanil o predvolilnem političnem položaju v Argentini. Vedno beremo njegove članke v Svobodni Sloveniji, a kadar pove v razgovoru je učinkovitejši, tako smo zelo rade prisluhnile njegovi govorjeni besedi.
Oba smo nagradile z aplavzom. Hvala lepa!
Zveza
Osebne
Rojstvo: V družini Andreja Rodeta in Monike roj. Bukovec se je 25. septembra v Ljubljani rodil sinček Ksaver. Čestitamo!
Krst: V soboto, 11. oktobra, je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Marko Gabrijel Cepeda, sin Carlosa Cepeda in Helene roj. Miklavc. Botra sta bila Julio Cepeda in Mari Miklavc Kavčič. Krstil pa je delegat Jože Škerbec. Čestitamo!
Poroka: V cerkvi sv. Roka v Tucumanu sta se 10. oktobra poročila Olga Žakelj in Fabian Dominguez. Čestitamo!
Smrt: Umrl je v ZDA upokojeni župnik Jožef Cvelbar (85). Naj počiva v miru!
Pagina 6
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 16 de octubre de 1997 — Na 41
MALI OGLASI
I ATA
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva ' hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12" - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 CD PLOŠČE
Marko Fink (basbariton) in Nataša Valant (klavir) Schubertovi samospevi v slovenščini. Naročila sprejema Andrej Žnidar 766-6861 VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcvi’	77 -
(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tf ' :'Fax: (■
Kreditna Zadruga SLOGA—Vtrhe. Mitre 9?	■
Ramos Mejia - Tel ' ;WjS-6574/654-6438. Ou ponedeljka do petka Ol. 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Esiovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nad. z 2. str.
procentov, a trenutno je prepričan, da mu ne uide. Kaj drugače je pa z Menemom, ki mora računati po vsej državi- Tu pa stvari niso jasne. Marsikdo se v peronističnem taboru boji, da bo Povezava zmagala za nekaj stotink ali pa bo vsaj prišlo do ;,tehničnega" remija. Procentualno se provladni glasovi sučejo tam okoli 40 odstotkov, kar pa pomeni, da se bo 60 odstotkov izreklo proti vladi. To bi pa bilo kaj kočljivo, ker ima predsednik pred sabo še dve leti vladanja in v kongresu ne bo imel več lastne večine.
Končno omenimo še, da je pretekli teden umrl brigadir Orlando Ramon Agosti. Bil je glavni poveljnik letalske sile za časa vojaškega udara 24. marca 1976, ko je zadnji vojaški puč strmoglavil Peronovo vdovo in jo nadomestil z hunto, ki so jo sestavljali general Videla, admiral Massera in on. Vendar je Agosti vedno ostajal bolj v ozadju in se letalstvo tudi ni tako aktivno udeleževalo protigverilske vojne in terorja v prvih letih režima. Tako odhajajo drug za drugim priče polpretekle argentinske zgodovine, zlasti dobe, ki bi jo mnogi hoteli pozabiti.
Mladinski pevski zbor San Justo
KONCERT
Slovenske in argentinske narodne pesmi; Miša Criolla. Sobota, 25. oktobra ob 20.30 - Naš dom San Justo
n <
esS O
< o
O -J CSS
£ g
S o
Nikoli prezgodaj...
...da, za varčevanje in dobro naložbo ni nikoli prezgodaj! Nad 3000 naših članov jo dobro razume. Pridružite se jim še vi!
BUE-LJU-BUE
Ne odlašajte! Vse informacije:
658-6574 / 654-6438 / 656-6244 / 656-6565 E-mail: sloga@impsatl.com.ar
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
Sekte in kultura Satana
Pri sanmartinski Zvezi žena - mati je govoril msgr. Jože Guštin, Izbral si je temo o satanizmu. Leto 1997 je v triletju priprave na Sveto leto, posvečeno Kristusu. On je druga oseba Svete Trojice. Kristus sam v evangelijih velikokrat omenja Satana. V bivanje Satana moramo verovati.
L/Osservatore Romano v španščini objavlja več člankov o satanizmu. Danes je kult Satana zelo razširjen. Satanski obredi se vršijo večinoma ponoči. Na splošno Dri krito, tudi na pokopališčih ali celo v . rkvah.
Slw^enska
medveda
GORENJSKI MEDVED - Ministrstvo za kmetijstvo je soriškim lovcem izdalo dovoljenje za odstrel kočevskega medveda, ki je letos napravil precej škode med ovcami na njihovem območju v Škofjeloškem hribovju, vendar imajo od tedaj na tamkajšnjih pašnikih mir pred živaljo, ki se je verjetno odselila. Podobno se je zgodilo pred dvema letoma, ko je isti medved pobijaj domače živali v Karavankah, od tam pa se je odselil takoj, ko so lovci dobili dovoljenje za njegov odstrel.
PIRINEJI, ŠPANIJA - Melbo, slovensko medvedko, ki so jo v pirenejske gozdove pripeljali junija lani, je 27. septembra ubil neki francoski lovec. Po prvih podatkih naj bi lovec streljal v samoobrambi, policija pa dogodek podrobno preučuje. Melbo, drugo od treh medvedov, ki so jih pripeljali v Pireneje v okviru evropskega programa za obnovo favne, so zadnje čase večkrat opazili v družbi treh mladičev. Te zdaj iščejo, saj so še premladi, da bi preživeli sami. Melba je bila stara štiri leta in je tehtala 98 kilogramov. Pred njo so iz Slovenije v Pireneje pripeljali šestletno Živo, letos maja pa še 235 kilogramov težkega medveda Pirosa.
MODNO OBLIKOVANJE
Od 15. do 30. novembra se bo v Buenos Airesu odvijal projekt Argentina, ki ga študentke 4. letnika modnega oblikovanja pripravljajo z namenom predstaviti in uveljaviti mlado generacijo slovenskih modnih oblikovalcev in mode v Argentini* Vodja projekta je absolventka oblikovanja tekstilij in oblačil Marcela Okretič, ki živi v Argentini. Modna revija v Buenos Airesu bo rezultat sodelovanja študentk in študentov ljubljanske in tamkajšnje univerze, eden od ciljev projekta pa je tudi spodbujanje gospodarskega sodelovanja tekstilne industrije obeh držav. (STA)
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: N.N. Hurling-
ham za pomoč potrebnim $ 100.-; Ga. Pavlina Dobovšek ob zlati poroki Rožanec $ 50.-; N.N. U$S 500.-; N.N. Chicago U$S 50.- v spomin pok. Ančke Belič. Bog plačaj!
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Esiovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N1-’ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N“ 85.462 -—	
Osrednji obred satanskih grup ali sekt je tkim. „črna maša". Obredu predseduje mašnik, rabijo pa sveče, kelih vina ali likerja, zvonček, kak spačeni križ, rabijo pa prave posvečene hostije. Posnema se katoliška maša, namesto imena Bog se imenuje Satan.
Popolnoma preobrnejo vse vrednote. Kar je za nas slabo, je za njih dobro, nemoralno - moralno. Zakon je: Delaj, kar hočeš.
Ni še dolgo, kar smo brali v La Nacio-nu iz Claypole: „La casa de horror" (Hiša groze). Tam so uprizarjali „magio negro" in spolno zlorabljali mladoletne osebe. Sosedje pričajo, da se tam gode čudne reči.
Kristjani moramo vedeti, da se mora vsak obred usmerjati v Jezusa Kristusa in po Svetem Duhu. Čarovništvo se obrača na pomoč zlih duhovnih sil.
Hudobni duh ima na nas velik vpliv.
Katoliški katekizem pravi, da so se hudobni duhovi sami spridili. Vendar pa satanova moč ni neskončna.
Satanovo delo je zapeljevati ljudi, posameznika in družbo. V prvih časih krščanstva so cerkveni očetje opozarjali na satanske obrede. Verouk pravi: prva zapoved prepoveduje češčenje drugih bogov. -Satanski obredi so dvojni smrtni greh: češčenje hudobnega duha in sakrilegična dejanja, zlasti Evharistije.
Za obsedenost ima Cerkev posebne molitve.
Pri očenašu molimo: ne vpelji nas v skušnjavo. Imejmo popolno zaupanje v Boga. Kristus je edini in resnični Rešenik človeka in sveta.
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre" ^
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-W44 (1101) Buenos Aires - Argentina
OBVESTILA
Ep v E 211 I m Sm
PETEK, 17. oktobra:
Seja upravnega sveta SSK-KA ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 19. oktobra;
Materinska proslava na Pristavi p° maši, nato družinsko kosilo. PONEDELJEK, 20. oktobra:
Maša za režiserja Frida Bernika v cerkvi Marije Pomagaj ob 19. uri. SOBOTA, 25. oktobra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
Izlet slovenskih osnovnih šol na Pristavo Baragovega misijonišča v Glew. SREDA, 29. oktobra:
Šolska seja ZS ob 20. v Slovenski hiši’ SREDA, 5. novembra:
Razgovor z inž. Jernejem Dobovškom pri ZSMŽ ob 17. uri.
SOBOTA, 8. novembra:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. uri.
SOBOTA, 15. novembra:
Sklepna seja Srednješolskega tečaja. NEDELJA, 16. novembra:
42. Slovenski dan v Hladnikovem domu v Lanusu, s celodnevnim programom. Kartice za kosilo v prodaji po slovenskih domovih, v Slogi in pisarni Zedinjene Slovenije.
V 63. letu starosti nas je zapustila
Lidija Kadivec roj. Antonič
Iskreno se zahvaljujemo prelatu Jožetu Škerbcu za pogrebno sveto mašo in poslovilne besede, vsem prijateljem in rojakom, ki so jo prišli kropit in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivan
sin Marjan z družino
hči Lili z družino
sestri Alma in Jelka z družinama
in drugo sorodstvo
Buenos Aires; Tržič, Italija; Hrastje pri Kranju