rofitnlnfl Dlačana p potovlnl. XV. l«|tnlk. 1937. Juniui 20. 7. numera. Mčsečne verske novine. Vu Imenl prSkmurske avang. llnjorlje reditel I vddavnlk i rLISAR jAtfOS, Murska Sobota. Rokopfsi se morajo v Puconce poiflatl. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni Hst" Puconci. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v ivdnstvo 30 dln., v Amerlko 1 DolM edne numare 2 din. Izhaja edndk na mesec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. duhovnik i vučitel. Dosta ji je pozvžni, ali malo ji je odebr&ni. (Mt. 22, 1-14 i Luk. 14, 16 24.) Naš Oča nebeski nam je veliko ve-sčlje i blajženstvo spravo — gosttivanje nebesko, štero pomeni vživanje duhovni, večen žitek davajoči ddrov. Na to gostu-vanje zovč nas vse. Ali kelko liidi zavrže te zveličanje davajoče dLre za volo zgan-janja zemelski dobrot. Te eden ide na svoje polje, te drugi v svojo trgovino, ali za kakšim šeftom tč, gda bi na gosttivanje, mao mogo idti v hižo Očč nebeskoga. Pa se tč ešče čiidujejo liidjč, da za njig-vim delom, triidom nega blagoslova viditi, nego srmaštvo, nezadovolstvo. Te svetske, vsakdenešnje brige ludem tak goriponficajo pamet, srci, Čtitenje i čas; živlenje vnogim je tak vkfiper zaraščeno z prahom, blatom etoga zemelskoga živlenja, da kak strčti perot ftica, se njim dtiša nemre več gorizdigniti proti n^bi k Oči nebes-komi i ne ve se več vkliper raduvati z onimi, ki posliišajo ešče na Bože zvdnje. Vnogi so postanoli, kak živazen, štera ne pozna ne Boga, ne duhd, samo živč de-nešnjemi dnevl i teli. NesreČni liidje so tč, ki svojmi teli sliižijo, kak robi gospoddri, dUša njim je pa, kak zapiiščeni prelog, na šterom krplive, trnje i vse drugo rastč, samo čfsto, kriih, žitek ddvajoče zrnje ne. Vse jeste v takšoj diiši, samo poštenosti, vernosti, smilenosti i lobčznosti nega. Kak lepše, blajženeše bi bilo živlenje njihovo, či bi posliišali na to Bože poz-vdnje i vživali bi od Očč priprdvlene ve-kivečne dare. Te bi njim spremenili nji-hovo živlenje. Zemelska jestvina i pitvina takša grata, kak smo mi: v krv, v meso se spreobrne, ali blato postane; ta Boža hrana pa nas včini spodobnoga k sebi, nas, našo krv, naše telo spremeni v krv i meso, od Boga posvečeno, Bogi sliižeče. Naš šorš, bodočnost diiše naše je v tom popisana, z kem otLvlamo dušo našo; z člstov vretinov vekivečnosti, z včenjom, evangeliumom Jezušovim, ali pa jo napa-jamo z pokvarjenov vodov zemelski moč-var ? Kelko diiš tragedia, nesreča je t6, da pridejo do edne lagve knige, do ednoga pokvarjenoga prijdtela i napunijo svojo diišo z hudim navukom. I kelko ludi blagoslov-lena sreča je, ka so krotkoga, molččega srca mater, poštenoga očo, ali ednoga dobroga, vorvajočega vučitela meli, ali dobroga prijatela, z kem so mesece, leta preživeli vkiiper. Najbole bldjženi i srečni so pa oni, ki z Jezušom živ^jo vktiper, kim je On te ndjbogši prijdtel, voj i vučitel. Nezavržimo zato zvajoči Boži glas, nego posluhnimo ga i sedimo si k stoli z Jezušom — to je: naj Jezuša včenj^bode naše dOše vsakdenešnji krUh, Njegve misli naj bodejo tiidi naše misli, Njegvo čtitenje naše čtitenje, Njegov cio naj bode tfldi naš cio. T6 šče naš Oča nebeski, ki nds na gostuvanje svojega Sina zove. Stran 74. DOSEVNI LIST juniuš 20. Ne zgovarajmo se vo z tem, ka ne-mamo časa brigati se z tem pozvanjom, ix gospodin Bog vidi i zn&, da je to samo prazen guč, šteri zakrivati ščč nevornost srcš našega. Ndjprvle mi, krščanje, ki smo se na KristuŠovo imč ddli okrstiti, smo po-zva"ni. Ali či ne poslušamo na zvajoči Boži glas, vOpošle svoje sluge na križo-potje , pozove one milion i milion poga-nov i oni se bodo veselili, raduvali v kralestvi Božem, mi pa ne koštamo večerjo Gospodnovo. Na zemli okoli dvejezero milion lfidi žive, od te je samo ešče edna tretina krščanov. Bog lehko gda ščč driige goste pozovč k svojemi stoli. Zdto ne odlašajmo sprejčti Bože pozvanje, ne od-lašajmo se oblečti v vervanja svetešnji gvant, da ne bodemo včvrženi ta", gde bode jokanje i z6bno škripanje; moka, trplčnje, skvarjenje, pekeo. Zamerkajmo si, da ji je dosta pozvani, ali malo ji je odebr&ni. Ali se za odebrdnoga čiitiš ?! Življe-nje ti naj da odgovor na to! Juventus. Bejžati je mogoče pred kimkoli i vuidti, ali pred pravicov i pred diišnov vejstjov je vujdti ino se njej skriti je nemogoče. Nika od zvonešnje missie, ali od povrnenja poganov. Vkiip postavo Flisdr JdnoŠ. 9. Vu kakšoj kmici živčjo poganje? Bergmann, imenfivani mis$Ionar!ui piše: Či med p^pui štoj obetežž najprvle onoga ii-čejo, ki ga je poleg njihovoga kraičnoga ržzuma obajao, pocomprao, vražo, zočaro, zv6rkao(?) Či betežnik neprijžteia ma. tsic brezi vsega na njega povejo, da je on zrok betega, T&kšega hfpa le potvarjeni vu kikšo daleinjo v^s po-begne, gde kakšega znanca, priatela ma Da papuje vu vraženji, vu coaipri verjejo, jako dosta takši betežnikov vmerjč, ki bi se lehko zvračili i ozdravili. Betežnik vu sdbe zosugera, vu glavo vzeme, ka je betežen i more mreti. Zato ni ne jej, ni nepije i ti njegovi gt eiče v-toj misli (fiksaidei) poirdjavajo, ka on more rv.rcti. Vsako namenjš?anje, probanje, ka bi takšemi betežnikf človeča pomdč valšla, je zobstojasko. Satno te liko, k« tcčas nestanoma molijo svojo blodno molitev žojim, dokeč uprav ne vmerjfe. (Morem lii zamerkati, ka je vu dtihovnoj kmici živočira poganom ne čiido, či vu šatringi, vu vdrokaj, bajanji verjejo, da ji prin&s, ki se pa za zevčene, presvetieae držimo, tudi po voli jeste, ki se od blodni vržžk, šatring i Bog ve, čallerov, compernic bojijo i vu nji verjejo; eiče i od ftičov, ka je vkanijo, z iteroga je kv4r do-idgne) Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigtnondova. — Poslovenčo Flisar Janoš, vp. vučitel. (Nadalj&vanje.) 2 Prčcimbnoga dvorišča kaštel je ji dosta začalo gorJ poiskati, i po med zeSžaimi grmiči pelajdčoj beloj pod so se nagosti prlpelali s?ckli hintovje, kočflje, vu šteri so iu!adf, zbšksani gospodičje sedeli. Gda je zelčni grmičov povehnjeno, žuto listje zičalo doli kapati i z visiki g6r, z snfit-niko? so se ftiči začali vu vesničke ograde se liti, - štcro jeteliko znamenU?alo, ka tam zgora jško močna zima bode — teda so se Železnovi lOdi vu giavno mesto prcseliii, da naj ta lepa Hermina to prvo fašensko vremen tam prežive i začne veselic i bžlov vžl?anje. Istina, ka lepa, bogata deklina, kak se ie-go mk govoriti: v posti tudi najde svoj fešenik — ka pa ešče vu tom isttnskoni fašeaki! To so že tak zvana i na/adna imetia, kak p^ldo dencm : Jepotica", mcd lepimi ta nšj-lepša*, bal krailca*. Med timi vd&nimi, kl so se okoli Hermine vrteli, je bio eden od ti ovi drugi maHo sUrČši, elegantneii i dosla \^kie zevčenosti mhdčnec, koga so že vu njegovom varmegy6tri za viciipž-na zebrali. Te mladčaec se je ! ijbole obračao okoli Železen Hermine i nje dvoto, deklina je čfitila vu sebi, ka jo lubi i sžma sebi je vadiGvaSa: toga vzemem, ali pa nikoga ne. MladeriC' se je ttidi dopadnola, dlt ešče je ne bio nateliko v rčdi z svojlm srdcorn: deklina se njemi je vidila, aii ešče se je ne zalubo z-cela v njo, Gori jo poiiče pri nj^nom dumi i či juniuš 20. DUSEVNl LlSf Stršn 75. Papua v-noči, vudnč vu bojazni živč. Ali je na vodt, ali na suhotn, ali vu hiži, ali vu logi- Či vu logi kLkši riim, šom&t začfije, štero-ga zrok nemre včasi zapopadnoti, vu strahoti stojčč obtrdne i neviipa se genoti. Povsčd se od hudoga duha somni. č< z tiiv&rišom na mdrji> mlaki čtiniva, neguči svoj jezik, Jteroga vu v6si gučijo, nego Bog ve kakši čfiden jezik, reJi nosi napre i brboče, od šteroga 16 verje, ka voA6 hfidi dfih, tak zvani Tivud toga ncrazmi. Papua se od Tivuda boji, ka gori zgroža vodo i po-tere njegovo !&djo. Dotna pri hiži tGdi vsefele hude diihč, skašnjive mlsli bidti, šteri ga skva-rijo l zšto nigdar sam nev&pa spati vu svojoj hiži. (Dale.) Stdr' piingrad trebijo. VOtrebijo pOngrgd, Saparyov piingrad. Sekere dfidnjajo, Drevje podčrajo! Tužen rOtn se Cuje: Škoda je! Škcda je! Slat' pungrad, ka si kriv? Ka si pregre^o ti, Ka si osodjeni I na smrt vrženi? Včm si ceio leto Zelčno !isje meo I hiadno senco dao! Ftice so staa mele, V-tebi prebivale: Donok te tržbijo, V6 te prepravijo. Škoda je! Skoda se Glasi na vsc kra]e! Star' indašnje drevjc Je rcrt^o i nemo, Ltži vo spodreto. VkOper je drobijo Na drva i dtuge Cile pripravlajo. Ne mHujo na njem Ni vSja precimbo, Doli je kJestijo, Na ognji žežgejo. Stži* indainje drevje, Vmorijo te vekc. VOstrebleni pfingrad, On precimbnil ograd Je briitiv gratao zda, Pun tiiža: spominov: Kaže vn6go penjov Na drOv tužni mestaj. Mest' stšroga drevja Mladike sadijo, Štere po stotinaj Zrastejo pž nszžj niiterni d€n na vesnici vu njhovom stanovanji potroži, teda vendar tudi zarazmi svojega srdca CUtžnje. V-ranom sprotoietji so se povrnoli Želez novi domo; za krštki čas \c ništerni par mla-dencov obiskaio njč vu vesničkoj kuriji i teda je Hermina eiče bole netrpliva bila ksvojoj rodbini. či je bar ne vupala sploh vopokšzati, ka bi se ji rada rčšila, ali n\& mati je ddnok to vidila. Hermin, raoja či, vu ednom mlddom srdci bi jas rada malo več labčznosti žeiela. Eta nevolna dečica so ti uprav ne napoti, lepi so, dobri so i žlahta so ti, zaka si tak hladna k-njim ? — Mama, či bi jas n« njihovom tnesti bila, bi bihj vu meni teliko previdCnja, ka se ta nebi pritiska?ala, katna sem ne va!6n! - - Zvlšenosti mžš vu sfbi zadosta, ali zato ti je ne potrebno na drflgoga mesti bidti! Z ed-nim ti prepov^m et&kši nepristojni guč! Moje »estre deca se vsigdar lehko doma čutijo pri niojoj hiži i jas to nebodem trpela, ka bi je ti doli gledala i zamefavala; to si zamerkaj, Hermina I Či je nika ne pravik i vu sebi si je mis-lili: dobro bode pred mamov lepi obiaz kazati i vu lagojoj voli;. ar je ešče za zgoje volo nal-dejo eti zdržati, ve bi ji jas nebi otiiirjavala, da bi samo esl nebi hodili i naimre takšega hipa, gda tfi gostje jestcjo i ... tii nje srdcč krepko za-čalo bidti, obraz njoj je pa žerjavi gratso. Od znotra si je pa skrovno tak mislžla, zna pridti i takši, koga pržšestje fontoineše bode od ti drfigi tnladčocov. či oo pride, zagvulno z omurnitn naraenjavanjera pride. Na to je jo pa vžkša odflr-nost obsšla proti rodbinskoj deci: pred onim imenitim miadčncom bi jo uprav sram bilo za t6 rodbine volo. (Dale) Strdn 76. DOSEVNl LIST juniuš 20. I bode pi znova Senca i fličic stan. Oh, staVga pungrada, Meni prijčtnoga Nebode več nigdšr, On je veke tofa\ Kak so njega sta>i Lastniki prešli ta\ ¦ Nika nema prave Na svCti sfa*!nosti, Podvrženo je vse, Vse preminjenosti. — Natura nestojl, Nestanoma stvori. Zida, ifiši, rodi, To sfšro ponovl, Znova preporodl, Prejdti nedopOstl. Nirodje mtačjo I drfigi pridejo. Bode gorstanenje I dale živlenje: Na starom pttngradi PostAvleni zldi Gldiili bodejo Vuzemsko nedelo. F.f. Nedelni zasliižek je retko dobiček. Igra vu ednotn predjanji (ali si pobožno 1 zgevarjanje). (Poslovenčo: Flisar Janoš) Mesto: prostna siromaška biža. Vremen nedelni zvečarek. OSOBE: 1.) Mariška, 4.) Brezposelnik, 2) 2enska, 5.) M6ž. 3.) Sosedktaji, 6,) Pišta(6-71.starpojbJč). I. Pokaz. Ženska: (pri stčli lače krpa) Ka se včiš, Piita? PišU: Otrainjo lekcijo, mama. Ženska: Ka so vam dšli gori na pondelek gosp. vučitel? Plšta: Eden bibllmki veršui k 3 joj sapovedi. Ženska: I že ga zn&š? Pišta: Znam ga, mama. Ženska: Nopa gori mi ga pove. Piita: ,Sedmi den je pa sobota Jehova Bogšt tvojega. Neodpravlaj nikšega deJa, ni ti, ni tvoj sio, ni či tvoja, ni tvoj sluga, ni 8 Gžbenica, ni živinče, ni liihinec tvoj, ki je med vržtami tvojirai." (II. Možeš 20, 10) Ženska: Dobro je moj sin, zda se že leh-ko ideš ztnenjat. Pišta: Rajši dorod ostanem, mama. Ženska: Samo idi, moj sin, jas nemara ča-sa, dosta dela mam ešče. Vidii, ka ti zda tudi šolske lače krpam, ne ka bi v razčesani mogao hoditi. Pista: Bogme bi me sratn bllo, či bi mi v-razčesani trbelo hoditi. Gosp. vučitel tak pravijo, ka samo dgan hodi v razčesanom gvanti. Ženska: Vidiš, moj sin, jas nelčem, ka bi moj sin tak hodo, kak cigan. Ali zda se sarno idi lepo špilat. Veččr bom ti pa fabulo pripove-dšvala. Pišta: Ja, matna, gosp. vučitel so td ttidi pravli, ka v-rčdnom tnesti že v soboto vse delo odpravijo, ar je nedela boži dčn. Ženska: Tvoj vučitel biči nalehci gučijo, oui cajt rošjo, ali s'roraaiki človek ešče i nOč more k dnevi pridati, naj živeti more. To ti eš-če nerazmii, tnoj sinek, li satuo to želern, naj cdnok tebi bdgše bode, kak je nam bilo. No dfinok ncbodeš Š6 se zmenjat ? Ptita: Hja raama, da biblinski veršus, ite-roga smo se včili, tfidi prepove v nedelo delftti. Ženska: T€ veršuš od židovske sobote gu-Či, tni pa nedelo svetimo. Pišta: Da so pa gosp. vučitel tak pravli, ka pod sobotov svetek trbe razmiti i tak je ne-dela tiidi svčtek. Ženska: Perse, ka je, ti raali znšnec, gotp. vučitel dobro včijo, ali ka naj činim, da necnam Časa svetiti. Teliko vnogoga dela mam, ka nem-rem znati, gda je odpr&vim. No li beži, teda dc rni hilrč teklo delo. Piita: Idem že, idem mama. (Ide) II. Pokaz. (Klonckajo po dveraj) Ženska : Slobodao! (Notri stopi sosedkinja.) Sosedkinja: Dober den Bog č&\! Žentka : Bog daj, sosedkinja. Poj bllže i doli si sedi eti primeni. juniuš 20. DOŠEVNI LIST Stran 77. SosedkinSa : Zah>;a!Lms že sedi?is (doli zčde) tak stm s\ misliia, da je nedefoi zvešarek, bora prek M?: k-tebi si raaio zgo?arj«tt. Ženska: Dobro si včiniia, saoi?. seai doina prav ml spždne, či si z kini kaj spogcvorim, bar tttmjtm pk'^.vjf.1, ka bi se navolUa. So^edkinja: Vidim, ka sivai. alJ nezasreri nsi, či ti pofčm, lca se td vr?h'zavsti, siš vsaln hvšli \a]no pa$č!ivost. Žensfea: Istfnis, ks se skrbirno, de!:-;mo, ali jaco fflalo ji zfsa, ka snno aa hiž* eSče dužni, štero inoremo plačfi?a$i. Sdsedkinja: No ve z Boga pomoč|6v to tQdi dol! spuaite. Žens*ia: T6 bt radf, kak najprtle, viš zato srao pris.^eat delat?.. Sosedkžnja: Jas doiok tak mislin:, ka bi koga nega, šte> bi ssi dela dao, Žerska: T6 je sarao fškše prazno odpove-davanje. Vsaki tak guU, ki po petli hodi. Brezpes.: Naj oi verjejo, ka so me rodf-telje ne na petfarstvo zhršnUi gorf. I zda tiidi delo iščem. Vu iskanji dela se m\ je obieka raz-trgals, cbutel preiukn-aJa, dostakrdt g!ad?ni. Li samo ediao me krepj, ka mam eŠSe vero i troSt, ka sem od rr*oje s?rote »-nater^ 3rokuvao. Či bi t6 nebi meos zagtušno bi že ta vrgao svoj ne-volen žltek. Ženska: Tak gučl, kak pop z-predgance. Ali da ste vi vsi'fLkš!, gufite, gučite, dokeč z- Stran 78. DOSEVNI LIST juniuš 20. čioveka žebke ništerni pit fillerov vo neščalite ali delati neščete. Brezpos. : Jako hudo si mislijo cd fučne, gospa, naj nii dajo de!o, zsrdca" je odpraviim, Ženska: No dobro je. Idte doli na dro-rišče, tam Jcste eden kJs-fter dr?, žagajte žnji i razkalajte je. Brezposelnlk: T6 pa donok naj aeželejo v-nedelo ? Ženska: Zaka ne? Či jas v-nedelo živams zaka bi vl tiidi nebi lehko delali? Siia železje tere. Sfikešina pravdo larnle, pri nLs je pa za~ dosta velka stikežina; potrebno vam je cden tanjer žnpe, falačec krfiha, nočni salaš i. t v. U primte za delo i nakeliko je od etakiega siro-maitva mogoče, vam dam ! Brezpos.: Ni jesti, ni sirčhe neman), a!i v-nedeio zato dflnok nemo drv sekao. Naj mi ver-jejo, na nedelnom deli ncga blagoslova. Naj do Otra počdkajo, teda z-radostjov gori zosekam, či de potrebno, celi meter kiafter. Ženska: Brezi dela pri raeni nega podpore. Probajte indri srečo, lehko se štoj n&ide, ki de podperao dela se ogšbajoče vitdze. Tara so dveri, spucajte se i nezadrža«?a]te rne v-dtVu Brezpos.: OdpiišSenje prosim, ka sem ji zadržžvao. Naj niim Bog nevzerne za greh, ka so me probali na nj^ vzštt, da prestopira nedele posvetJenjd Božo zapoved. Ženska: No zda že *6, kak najhitre. Ečče takie vupa praviti eden dela se ogibajoči klan-toš. Kelko ne trbe človekj poslflhšatt, či v-ne deJo z-vkiip nedenjenlnii rokami nezvadlžri td zaman dn6?a. Takši fe vezdšinji svetl Tožljo $e, ka nega siuža, velka je dača, raalo je penez, ali ka bi gori ponOcali vremen ino bi kaj delali, od togi neščeja nika znati. Ali vadlariti, na ve-aelice, fotbal hoditi, žporte zganjati, celi tjeden zaslužene fillžre zapravfti; v-mozi, v-komedie, v-cirkuse hoditi, tO za nedužna, navadna dela dr-žljo. I nad takšimi ludmi se naj človek sraiifije? — NS jas! Nad menov se tiidi nišče ntsmiluje. Nišče tni nepravi: poraorern ti to pa to odpra-viti, datn (i peneze k-etomi, ali ovomi, ne bog-me. S&ma si morem zdesetimi mojimi prstami potrebčino vkOp zgrenoti i neda se tajiti, ka ti-če po nedelaj tiidi delatn. Tak me je razdrasto, nervozno naredo i€ vandrarski dečko, ka sem lač ešče itak ne spozakrpala i popraviti mogla. I že je tak morem ta nihdti, ar za živazen mo-retn poglednoti, tfi je že krmlenja vremen. IV. Pokžz Mož: (Drapajoč vdere v-hižo, vu rokž bič drži, obraz njemi je kr?avi) . . . Žena, gde si ? Nikoga nega domo ? . . . No vvčdi smo! Jas ešče i vu nedelaj hodira po vesnicaj, naj morem potrebne peneze priskrbeti, ona pa pri nšilernoj sosedkkiji tračka i vsc odprčto, nasteže povrže ! (iaičl) Žena . . . žena . . . gde si ? hodi napre ! Ženska : (Notri pride) H^, pa si že domo prišao, saroo stm te na vččair čLkaia ! Ali gde so pa k63a i konji? Ne sem čflla kčl rogžtanja! M6Ž: Gde sos gde (nervozno) Že so sa-mo biii. Ženska: Ne razmim (sdhšitša se) Guči odkrito! Mož: Bole odkrito nemrcm povedati. Biii so, cneli smo kola, zda ji pa nega, tot^ so konji 1 kdla iudi. Ženska: (v-strahoti doli s^de) Za Božo volo, pove že, ka se je zgodiio ? Tak si raz-burjeni, obraz ti je tudi krvavi. Vendar so te ne napadnoli vu logt ? Doli si sedi! Mož : Primi se za sto, ar omedleti znaš. Nova kola v-orsačke ceste šanci ykup spo-trete ležijo, konja smo pa nsogli bujti, Ar so nje-mi noge potreic. Ženska: (Med njega vseče) Bog moj, Bog moj, neostavi me. Jaj, jaj (joče se) kadeznami! Mož: Vidis, to smo dosčgcoli, ks smo se teliko trli za peacze, ešSe srao i po nedeiaj de-laii. Kak bi bogJe bilo doma ostdnoti i v-cer-kev idti! Ženska: (od skuz z oberd^čcaim obršzom ripajočs, čeraerno) No celi den edno isto noto raorem poslfihšati, ešče nora marn gratAi i vu satringi vervati. Popoldn^^i je sin od nedelnoga dela počinka pripovedavac, sosedkinja me je tiidi z tčm čeracrila, eden brezposelni mi je tudi od tcga davao lekcijo i zda ti tiidi 16 noto za-činjaš (JoSe), Tak da bi jas bila zrok vsemi! Mož: Jas sem tudi kriv, morem vadiiivati. Ženska; Perse, ka ti i li jedino ti, ar ste zagvušno notri &li na eden napitek vina ii zza-pojenov gla?o? se je zgodila ta grozna nesreča. Mdž; Dobro znai, ka sem nigdar ne bio pijen, cfigle tiidi z-krepkov rokovdržim. Od ed-noga auloja so se zosagaii konji. Žena : Bog moj! Bog moj! Zda pa znova moremo vse začnoti. Mož : Znova začnemo, ali zda že se z-Boga tiidi nesmimo spozabiti i po nedelaj njetni hvalo juniuš 20. DOEŠVNI LIST Strdn 79. dati. Donok je istsnaa, ka je: »Nedelni zaslužek retki dofoiček'1. Od toga smo se ssa svojem kvdri ogvušali, ali oblublm, ka po ttoiv. pobožneši Člcvek bodera. Žcnska: I z tebom vrčd jas tudi. (Ešče Itak fotiple.) V. Pokkz, Pišts: (Dveri se nanagli odpiejo i z ra?.-češnjensmi iačami ptestraieno kriččč nctri pnbeži) Mansa ! Ajta! na rciene je skoča mesara pes. Eti (kžže nogo) me je popadco, Ženslra : (Goriskoči) Jaj meni 1 Vjo te ]e ? Gde te boli? Naj je samo ne besen. (K-može) Bežj hitro po dokiora. Jaj, jaj! zda eiče eto k coj k cvomi. Razpoči se mi srdcč. Bog moj, Bog rooj, zadosta de nara že z leckije. Pišta: Msma, nika me neboJi, samo rni ie lačo včesao. Ne me je vj j te velki Tolpaš, šr ga je eden vandrsrski dečko z-pa!icov dobro po-Jegno po hrbti i pflsto rae je. Ženska: No hvšla Bogi, lačo že zakrpam. Mož : Ali pove rnž, raoj sin, gde je te vamd-rarski dečko? Piita: Spre^odo me je do vržt, potom se je obrso i dale je šo. Mož: Beži za njim, mojsin, zezov! ga notris ka njemi zahvžlimo pomoč (Pišta beži). Žena: Zda mi je že žao, ka sem tcga vandrara tak rsesmneno odposIiU i ne sern nje rrr. ni^a daia. Mož: T6 je ežče mogoče pcravnati. VI. Pokšz, Pišta: (Za roko notripela brezposelnoga) Eti so on bači, ki so kraj stirali Toipaša. Mož : Hv&iimo Vam, prijatel, ka ste na po-moč h'-tiii pojbari. Ženska: (Med njega vsečž) Jas vam ttidi zahvdlim. Nezaraerte, ka sem vas malo prvle odposlala. Rada bi poravnala prveše moje djanje, oitante zžio dnes na večar prinas i bojdite naš gdst. Brezpos.: Ka bi vara zamero. T6 mi je dužnost blla, ne je vredno hvž!e, ka sem činio. Ženska: Kak je to dober človek i kak sem jas ne&milena bila k-njemi. No, vem tne je tiidi pokaštigao Bog (Jdče). Brezp.: Ne jočte se, gospa, nika se je ne sgodilo pojbari. Ženska: Dosčgnola nds je i druga nesre- ča> preižla sta nam i oba konja i kola so se spoirla. Brezpos.: Zagfftišno vas je velka nesreča dosegnola^ a!i nevc&g»]tQ zdto, samo nezgubte hoMa, viite rnoja siL\& je ce!6 drfiga, nemgfii ničesa, ešče i dela nS i doaok nepfistlm ta sploj trošta i yu Bo^i vflpanja. Ženslfa: Tola je z~telkim talora spr&vleno naie sprdvišče. VII. Pokaz. (Klonckanje.) Mož : Siobodno. Zemelsti gospod: Od veškoga ritara sem zvedo, ka so se vaši konp zosagali od aut6ja i vse so vkup spotrli, ko!a i sebe. Neščem vam kvšra, ve je rnoj aut6 i iofor zrok, zato sera prišao, da se vozgliham za kva"r i neva pred birovijov hodiSa. Celo odkrito mi povete, kelko je ?ašega kvara, da vam ga povrnčm ? Mož: Ne trbe meni, plemenlti gospdd pe-nez. sarao mi naj da"jo edaa ko!a i ednoga konja. Neraaram, či iavno nede tak dober, kak je moj bio, samo naj niorem žnjim voziti, ar je to moj jedini slfiž. Gospodin : V-rždi je! Hodte viitro vo z-menotu na pusto i tam se poravna^a. Nebojdife čemerni, moj šofor ]e bio zrok vsemi. (Gosp. odide.) VIII Pokaz, Brezp,: Vidite, te dober Gcspodin Bog vsigdar v-pripravaom vreraen! pomore. Samo se nam viipsti trbfi ?u njem. M6ž: Pravico mate, prijšte!. Ešče sem niti vo ne povedao i že se je zgodila čiida. Tak da b! se z vami naza povrnola k aašoj hiži sreča. Brezp.: Ne z-meaom je prišla, nego po veri, štera se je vu vaia srdca naza povrnola. Ženska : Do etoga mao setn nevervana bila. ne sem dosta dšla na Boga i na njegovo volo. Ali poetom de vse nači, ar sera spoznala ino se og?Qšala, ka je njegva roka pri ravna~či i ne raoja. Mož : Jas več tudi nebodem hodo v-nedelo po foriogaj, eta lekcia me na celi moj žitek na-včila. (k-brezposelniki) Vi pa, prijštel; tu ostž-nete. Že bomo vidiii, zemclski gospdd zagviižno vam tudi na pomoč bodejo. IX. Pokaz. Sosedkinja: (Paiči se) Zda sem čula, kak-ša nesreča vas je dosčgaoia. Kak se k-sosedi Strdn 80. DUSEVNI LIST juniuš 20. pristaja, sem prf&s vana napornSČ, č?. vaic vu kcm pomoč trbe, al! vu pčnezaj. a!i vu drflgoro, srdca vum dam. Žensfc« : Zatstino si dobroga srdca" (z? |6če se). vu ntvoH sl r?K tiidš veraa ost&la, pa sem te ma!o prvie n?-ieliko zbanttivala. Jel? rai od~ pustiš ? SSsedkinja: Vu nevoH se sfeaže, šio je te pršvi prijatel s poitent s6s«d. Jas pa tLkša ščem bidil Ka se;n zbantfivanje pczžbHs, fo je g?fišno, ar bi te nebi prilla ese. Ženska : Zahtatitn th jeseroL*?žt t< zahv&litD. Mož : Jako nam dobrc sp&dne, ka aam prij&tejje oe sanao z-rdami, aego z*ro^ami lfidi hitijo na pomč^ i šle\o nara poo:'dg?tf. Jdkc lepo van? hvilim. Bogi h'va;a3 že smo toga tež-k§iegs prek. Pišta: Od zemelskoga gcspod^ dobljo oča kola I kcnis tfidii. Sosedkinja: Perse, ve so ze vl gospod tfldi dober kričecfe, HepOsitjo držmo v-nedelo delatl Mož: Mi tMl iakli boderBo po etora fogiS, jeli bar, žena? Žena: Takli bcdesio, je mro edan čio?ek, za štercg» bej'b je edoa velka tožba nss?šnoio. Kak čfidno ]e bšlo njegovo ceio živlemje, ravno tak ffidna je bila njegovs smrt. Ednoj -svojojsestra-nici js dao ta celo svoje mianje.. z šterov je vedao v nemirov^ml živo vu ceiora žitki svojei}i, 5r se je cna ne štela ravnati po njegcvi srnežnt O2kan6nji i voli. Donek je s|e gor? ponfido ^se, ka je njeo, L1 njensi oirta sain? edno ^o'6 spuni. Vse, ka je meot bode njeno, či ona ?so njegovo bogastvo vu cdnoj i-ečl vOpo',6. Eta pocQdba je od osetn svedokov, k^ so navzoči bili, potrdjena bila i se je od ioga protckcl gorfczčo. Ta mla da deklina s- je edea č:s pre»riš:a?ai3, i t€ jez rokdsi oapršvila d& bi zagrndii štfila i erčč: ^Moje*. Te betežnik je postano sašer«?, se je za-smehao i rokd svoje je tavno tafe \0 trfž: MTycje". Se zna, difigi herbaš! so iteli te t napadaoti I za nepr^vomofnGga činiti, «1/ ii s?e-doki so potrdili, ka je !e inčrajdči pri pravoj pameti bio. Tak je U vu sitomnškoj s*i'vi žj-voča dekiina herbaš postanola velkoga bogastva. i roi si zmislimo m eden tešiamaHš. Eden ieltatnaiiš, Steroga vnčgi za ffidnoga i za smefnoga najdejo, šr ga oo! s svojov paKetjov j razniiti. Neraziiji.jo, ka |e osfšlenje v: i Ndvoga Zakc-.ia,'5 šteri je ?4.»no zda fak cOlden l se ne^re pvdifiti, ns? irsi po sjen: bo-gati poslžnenio »u; ,vsakšem dfičevnoffi biagos-lovl i nebeski dobrotaj." All ete herb je tQdi k ednomi pogoji ziezE.nL Ttidi eti moreš zarazisiii to b:ga?t?o v edoo reč vkup^zeti. To rr;ores vu veri okoli ogrnoti i pr^.vitt: BMoje". I On, te S^eti, te Veklveien ti darOje i potrdi tvcj herb z ednov vesžiot;' rečj6v: ^Tvcije*1, caj vsigdžv z radostjo? svedočiš I vadtuješ: wTi si -.r-ioj.. jas sem Tvoj, nigdšr drugcga ae bom." ..Kebzujfe donoft na io, isi se spozdbifB z Bogd, nij vds fti ne unesem i nede oam osloboditEla!" (Žoltar 50, v. 22) V cti teCaj žcliara se gospodin Bog fc tim csvernim obrcč. G?fišn? ne njJsIi eti na cn«, ki Božo bivost sploj tajijo, nej na oae grozno divje ladl, ksk ns peldo: ki dncsdčn v Rusfj? 4 Spa-niji nastd?la|o &rrvž?e kdpeli i racsšrje, rcgo aasprdtno «a one, ki nt tajijo Bcžo bJvost, ki znšjo pobožno gucaži, ali njihova pobožncsi je skazllvost, hamiSna; ar mrzfjo Boze zapo?edis njfgovo vzg&janje i či je Bog oreci ne pokašiiga, njegovo potrpisvost i dobrOto za slabcst štinsa-jo. i fflžslijo JSca n^.m Bog ni.^a n^fflre, a»i oil za:Tž na ojiho?o h!3^iš!]os pokvarjeno t. Ddnok Bog je ostro opomtaa i se straino prot;!: oNa zsrcfidjeao tniiolčo pride sddba i t& vsm usde osioboditeia.* Dajruo se za'o cpotnlnaH, mi se ne Stimamo za p&božoe I ne drž.imo za pr&vične, cd hfidogii se pa logiti neščemo. Samo SLista odkrltc z flašim ^zaotržinjeni", z nsšov sk^zaš-vostjov! Ka pa hudoga, necdkritoga nšjdemo vu uaiem srdci, to pr^nesmo k Kristuia fcriži i ga prosmo: »Gospodse, vardevaj, pog'!edns vse inoje ndsli i nakangsjr. i k^ hfidoga najdeš i vso SL&zli?o;t strejbi \6 zttiene a Te neraškj pesnik Max Dauthendey |e za časa sveto^ne bojne na Java otoki bic\ Kritko pred koncoic bojne jc vu (Daiar!ji mro. Vu ce-Ioib žitki svojem |e od Boga nfgddr nz] šteo čii!! i zaati. Alil 30. junija 1917 ]e na zadnjo stran svoie Bibiije sledčče n&pisao: MDnes gojd> juniuŠ 20. DOEŠVNI LlSf Štnin 81. no, gda sem Davida 50. i 60. Žoltšr čtfeo, mi se patnet presvetila, ka jeste eden živoči Bog. Tri kedne pred 50. Ištaj mojega žitka se mi je oz-nanila eta pravica, nad šterov sem že treseti let dvojio. Kak dično zagvušanje mojega žitka je (6, itero mi je dnes napunilo trdcč i dtišo! Bog živč i je tak osebni, kak vse drOgo je po njem. Tak se občntim, kak oslobodjeni od dugoga žitkaboja. Treseti letna borba se je skončala vu meri dnes vu celoj bivosti mojoj. Prvle sem se za vseznanoga mislo i d6nok mi je vse vu raračnom bilo, kak vsi zevčeni modri, ki se vu vsakšem neznanom za najčednešega štimajo. A)i zdaj vtrjetn vu živom Bogi, od iteroga mi niiče nemre posvedočiti, ka ga ncga." Ra nam je sse Gospod Jezuž ? (Po evang. sv. Janola.) I) Reč - Jan. 1, 14 — ... ali jo že poznaš; prebiva pri tebi; si že vido nj6 dlko ? 2.) Agnec Boži — Jan. 1, 29 36 — si nje mi že predao svoj greh? 3) Sin Boži — Jaa. 1, 50; 3, 18 - ali si ga že pripoznao; verjei v njega ? 4) Prorok - Jan. 4 19 — verjel li v nje-govo rLč? 5.) Meššijai - Jan. 4 26 - je že tOdi tvoj »Meššija« ali Odreienik? 6.) KrOh žltka - Jan 6, 35. 48 - ... ješ li od toga krflha, da bi ineo življenje? 7) Svetlost sveta — Jan. 8, 12 ... si se že dao od njega razsvetliti, živei v njegovoj svetlosti? 8) Vrata k ovcam — Jan. 10, 7 9 ... si že $6 skoz njč v občinstvo njegovih sv&h ? 9.) Dober pastčr — Jan. 10, 14 ... pripa" dai tQdi ti k čredi njegove paie? 10) Goristanenjč i žitek — . . . Jan. 11, 25 . . . verjei H, da pride večnost za tčbe, gde boš v večnosti? II) Pot, istina i žltek - Jan 14,6 — idei za njiin ; mLš ojegovo reč, hrepenii po Njem ? 12) Vučitel — Jan. 13, 13 - poznaš nje gove navuke, i se ravnai po njih? 13) Gospod — Jan. 13, 13 — ali je že Gospodar tvojega živlenja, ali že poznai volo njegovo, živčš po njej ? 14) Utinski trs - Jan. 15, 1. 5. - Mai li že tal z njim ? 15) Kršl - Jan. 18, 37 — ali že kraiuje v tvojem srci, si se njemi že predao ? Oospod naj ti da tnilost, da bi lehko pra-vilno odgovoro na vga pitanja i da ti Kristus postane vse. Vekoslav /. Korošec, mlsljonar. R6zlo*ni Radosti g\ks. .Gospod g?čda z neb^s na zemlo, da bi slišac zdflhavanje voznikov i reio otroke smrtl." (Žoit. 102, 20-21.) Senioratno spr&višče. Prekmurska ev. šinjorija svcje letno redno spravišče junljt 29 ga bode roela v Gornjl Petrovci vu cčrkvi. Spriviš-ic se začne po osvetnosti i gjiileii prekmursko-ga Gustav Adolfa filialncga dr&itva. Podroben redovčk senforatnoga spraviiCa so vse fare spre-J61e v posebnom pozvšoji. NaSe šinjorije dubovnicke i drOgi čeitniki so ffiAja 27 ga v M. Soboti meli svojo iproto-lešnjo spoved, po iteroj so Kovšts Štefan ilnjor voobslužavali Kristuiovo sv. ve?črjo. Potom je konferenca držana, na iteroj so rarptavlana bila r&zločna tekoča dugovanja. Razpis. Evang. dijaški dom v Murski So-boti r a z p i s u j e zidarsko in tesarsko delo za zgradbo drvarnice. Načrt je pri voditelstvu za vpogled. PJsmene ponudbe je vJožili do 26 ju-nija t 1. pri Vodltelstvu v Scboti. Andreci. Pri nžs je z«da letnoga časa, ysaki mescc enkržt bila Boža slflžba, itero sta naš puconski diihovnik i Jonai Štefan katebet spunjAvala; nai vreli šolski upravitel RAtkai Čdčn so pa z velkov navdflšenostjov vodili popevanja. Majuia 30 ga je bila Kristušova sv. veČ6rja iudi vOobsliižavana; 53 osčb je Jlvelo žnjov. Polana. Pri nas se je že 1894. 1. naitavilo ogengasilno drtištvo. Lansko leto smo si z vno-gimi triidi i a;dovi, ali z ednim z velkov Iflbez nostjov i jedinstvom snažen gasilski dom gori-postavili. Maja 30 ga smo ga pr^kdšli njegovomi zrende!Gvanji, z pozdigojenov oivetnostjov, pri iteroj je nazoči bilo 8 sdsedni gasilski Cet, vno-žino narcda i l$pi račun cdlični gdstov, med njimi Benko J6žcf nšrodni posišnec z gospov, župni stareiina, nadale Kiihar Štefan občinskl predsednik, šteriva sta obadva pri našoj osvet-nosti iepi govor mcla. Blagoslovitev doma so opravili nai piiconski dOhovnik, pri šteroj prlliki je dugovaoje njihovoga govora bilo zidanje i branenje douia. Prekmursko Gustav Adolfa i lialno drQi-tvo svoje letno spravišče v G. Petrovci bode raelo junuša 29 ga, poleg nasledajočega redo-včka: 1) ob 8 vttri vu cčrkvi Gsvetnost, štera se začne z občnov peiraov .Prebfidte se Ino čflte' (1, 2. v.); 2) Božo sv. ref bodo glasili KQhar Strdn 82. DUSEVNI LiSt juniuš 20.' Franc moržviki n. dChovnik; 3) Občna pesem »Prebfidte se ino čfijte« (4. v.); 4) Deklamaclje (.Na pom6C|verebratom"; »Švedski kamen*; wVu cčrkvi«; ,31. okt. 1917*); 5) ,Hodi k-nam.boži dOh svčti" (popevle šolska mladina); 6) Odprt-ni govor društvenoga predsednika; 7) odobritev Ietnoga račiina; 8) določltev podpor; 9) volitvi; 10) določitev mcsta i časa za sprSvišče priiest noga leta; 11) ,Trdi grad ..." (popevle iolska raladina.) Po zaklfičitvi spravišča se bode pri cerkveni dveraj offertorium naberao za cile Gus-tav Adolfa društva. Ob po 8 vdri bode seja predstojnikstva drOštva. Na osvetnost in sprav?š-če se po etoj pOti pozL?ajo vse kotrige i pri-j&telje društva. Pojedine fare se pa prosijo, da odpošlejo svoje pisraeno legitimiranc zastopnike. Predstojnlštvo. Turobni glasi iz Gor. Slavečke ev. fare. Odselili so se v za"dnjero meseci vu večnost: vd. Huber Ana, roj. Huber, iz Kuzme vu 77 1. it.; Huber Mikloi, vdovec, iz Gor. Siaveč vu 74 1. st.; vd. Škodnik Trejza, roj Krenos, iz Oor. Slaveč, vu 75 1. st.; Knaus Ana, roj. Felkar, omožena, iz Kuzme, vu 37 1. st. i 2 otroka. — Naj majo sladtek grobski sen i blajženo gori-stančnje! Gustav Adolfa drflštvo. V bodonskoj fari so v tek. leti nasledttjoči dari vkOper priili za clle Gustav Adolfa drtištva: nabčranje po hižaj 806 D 50 p, nabčranje konfirmanduiov 312 D, offertorium 350 D, naberanje pri iolskoj ded 201, vkOp 1669 D 50 p, tak eiče nikaj malo ?cč, kak v pretečenom leti. — V Lendavskoj diaš-poralnoj fari je na isti cio nabrano 708 dinarov; na viiko dflšo pride tO 2 21 Din. Razpi8. Predsedništvo Prekmurske evang. šinjorlje razpiše 8 tem volitve za — po smrti Hima Aleksandra izpraznjeno dOhovniiko sl&žbo v Moravci. Po ikof. uradi odobreni pozvani list zagvOša dOhovniki po zakoni predpisane do-hodke. Siažbeni jezik je slovenski. Kandidati naj vložijo svoje prošnje po zahtevaj § 6. štafuta od dfihovniiki volitev do 31. julija 1937 pri iinjor-skom uradi v Murski Soboti. — Murska Sobota, 2O.junija 1937. Kovati Š.tef an 1. r., šinjor, Benko Josip 1. r. šinjor. inšpektor. Turobnl g1a8i. Zšdnji mesec so se z Pu-conske fare odielili vu večnost: Hašaj Ilona, roj. Berke v Šalamenci, stara 69 let; Krančič Janoi v Puconci, itar 69 ].; Lipič Adam v An-drcci, st. 72 1.; Vratir J6žcf v Andreci, st. 891.; Koloža Franc v Andreci, st. 63 1.; Pčcšk Adam v Sebeborci, st. 83 J. — V Čakovci je z niglov smrtjov v 63 1. preminola vd. Sočič Irma, roj. Šagi, hči bivžega puconskoga imenitnoga kan-torvučitels, našega Ifsta verna čtitelka. — Naj roajo sladtek grobni s6n i blaženo goristantnje! Razpis. Evang. Dijaiki dom v Murski So-boti ražpiie dobavo 6 klafrov trdi drv. PcnUdbe se naj pošiejo na Voditelstvo v Soboti. Dijački Dom. Dijaki, ki ičejo za iolsko leto 1937/38 stopiti v evang Dijaški dom v M. Sobcti, naj vložijo svoje proinje osebno, ali po pošti pri Voditelstvi Dijaškoga doma v Soboti do 25 junija 1937. Dari na D. Dotn : Zclko Peter Moščanec 10 Din. — Na Dačevni List: Kerčmar Petcr Pu žav7ci 5 Din. Ka novoga ? Frankova vojska v Španiji pomali, toda gviišnc ide naprej; raočni boji idejo okoli Bilbaoa. Komunisti so z aeroplana 2 bombi vrgii na neroški ruiilec NDeutschland* v Sredozemskora morji; 30 mornarov sta bombi bujli. Kak odgovor na to je nemika moroarica včasi portišila cdno prlstsnišče z artilerijskim skladiičem i potopila 4 ladje. Potem so pa po-slali španskim komunistam diplomatsko phtno (noto), v iterotn pravijo, ka je z njihove str&ni wračun porstvnan" ! — Zunanjl rainistcr Nc.nčije von Neurath je te dni obiskovao Beigrad, Sofijo i BuJapešt. — Bivii anglcški kralj Edvard, zdaj poimeni vojvoda Windsorski, se je zJao z gospo Simpsonovo v Franciji; zdaj se nahšja na Ko roiketn v Avstriji v ednom grždi. Iz kržlevske civilne iiite so ga zbrisali, dobiva pa vseedno plačo od zdajinjega kraU. ~ V Rusiji je dikta-tor Stalin zdivjso i }e dao spostrelati osem ge-neralov; nied bttjtftoi je tudi znarneniti niaršal Tuhačevski, ki je znano vojtško zvezo z Fran-cijov skleno. Ljiidje pač, ki imajo zamazano ivojo dOšnovest, se vsake tenje ligajo, ix znajo ka strahovladanje tQdi ne trpi na veke. Njcgovo brezsrčno i brezbožno činenje ndjbole ilustrira dogodek, ka je svojo lastno maier poslao v pre-gnanstvo v Sibirijo, Ar je 1000 rublfov dariivala na cerkevne clle! Vsegaveč to jasno kaže, ka tisti, ki od Boga* odstopi, niti 4. zapovedi ne more zdržati. — Naš bivši diktator general Petar Živkov/č je te dni hodo po Sloveoiji, samo v Prekmurje ne prišao. »Jutro* piie, ka so ga povsod sijajno sprejeli, »Slovcnec* pa, ka so ga s poloikami Jučali, ^Vreme" pa, ka je iz Celja z reiilnim avtotnobilom komaj vujšao 1 Šterim bi naj človek vervao ? — Ljubljanske novine pišcjo, ka je v Avstriji v zadnji letaj 30^000 katoličano? prestopilo v našo vero. juniuš 20. DOSEVNI LIST Stiin 83. Reformdciia na AngleSkom. Naprejdava: SILVANUS. : (Nadaljavanje.) Tak le je zdaj edno preganjanje začnolo. Dfihovniki so hujskd?ali. Krivi, hiidi glasi so bili razifirja?ani, ka Methodlsti z Anglije nepri-jateli držijo. Eden zrok spa"ke je bio tGdi Metho dsstov karanje proti pijančivanji, bikoborbi, vc-selicaj, kžrtanji itd. Ta kmica mrzi svekloščo i ti prdsti so vedno veseli, či s« do bitja pride Zito njihove Bože slfižbe so dostakrat od nad-raščencga prostoga liidstva razplodjene bilfc, predgari pa z kamgnjora, ali z blatotn ziučani, sii pa na sodaijo odvlcčeni. Doilakrdt so v sfflrtno nevarnost prišli. Ednok je eden z napu-njenov žepkov kamfenja i cdnoga vu rokaj drž6 či prišo Whttef>elda predgo posifihšat, ka bl ga pri najprvoj priliki v glavo Iučo, ali za malo je ie kamen z rdk piisto i gda je predga k konci bila, te k Whitefieldi stopi i njemi txU: ,Gos-pod, jas sem z ttm nakanenjem priio ese, ka vam glavu prebijem, ali Bog je po važoj predgi moje srcč razbio." Vsa eta pregšnjanja, proti-vanje, zmešlinge U podkupleni pjjancov i prus-takov je n$ potrlo batrivaost ti predgarov, ki so svoj žitek vu Bože rokž jpoložlli. I Wesley jc ravno to zapovcdo, naj se tomi pokvarjenomi, pijanomi prdstomi narod; predga i njihova hfl-doba vu oč' pokažs. On je pa največe predgto vu sredini Londona v ednoj kapeli, itera je nig-da posodna fabrikfca bila i on jo je dao za kapšlo predelati. Wcsley je vu svojcm \?čenjL prevcč na stš rcga zškona pravdi viso. Tak je pravo, ka eden povrnjeni krščenik z zahvdlnosti prčti Bogi rnore spunUi prdvdo. Dosta je dao vu pojvečiivauje i ka spraviCanje samno ne pomaga, či se človek ne csnžvla vu svetom pobožaom živlenji. On je eden predgar pokore bio, predgo je Božo sodbo i na povrnenje opomino. T6 se ndjboie vidi nad decov onoga dečkoga ddma, šteroga je on na stavo v Kingivvoodi. Tam so toj deci tak pred-gal', kak starim zagriženim grCinikom, na itero so deca vu tLkši strah spadnoli, ka so cele noči kričali i nL mogli spati. Povrnenje je bože delo i se nemre s silov na nikoga prisiiiti. Nanovo-porodjenje je ne džno Čfoveki za činiti, nego to je dar sv. duhž Božega. Od takie sile nis varje tudi reč Marka ev. 4, 26. i nadale. T6 je pripe-lalo njega do svaje i ločitvi od voditel« ti Herrm- hutski bratov od grofa Zinzendoifa. GvOino je vu tema d^ema Kristui dvoji različen dšr dio kričanskoj cerkvi. Wesley je z včkšega evange-lizator, predgar pokoročinenja za ete svet, z os-trim glasom nazveščava sodbo Božo i na povr-nenje zov6 te grčšnike. Zlnzendorf je pa paster diiše. On iam tak vadlflje: HMi smo ne pred-gari pokore za ete svet, nego naše delo je lUdi, ki se nikatn inam nemrejo obrnoti, k miloiči, Kristuia zaslfiženosti i Njegovim ranam kazati pot i vu tom njitn dober tanač dtti." TOdi z Whitefieldom sta se sledi ne več zarazmila i ir.ed njima je tiidi do ločitve prišlo. Či bar ka sta se sledi nanovo včtmdrila, ddnok njthovi nasledniki so se več ne mogli vjedinati. Ddnok to nšjžalostnčie delo Wetleya jc 16čen]č od njegove ženč bil6, vu šteron je te ovak tak velki mčž eden krivi stopžj nipravo. 1751. leta si je oženo edno dovico po imčni Vicelle. Či bar ka sta se sporazmila vu tom, ka njemi za ženitvi volo nede trbelo svoje živlčaje nači notrispelati, kak je pa do sčgamao meo, njegovo predganje i poti naj ne zaptisti, ddnok je to ona ne mogla tazanositi. Da je on dosta okoli potuvo, je raisJila, ka jo on ne Iflbi i ne poštaje zadosta. Na skrivoraa je za njim hodlla, skdz oken ga je nastregala, z k^m hodi ali po-tfije, potvšrjsla je vsakie pismo, štero je kakioj ženski piso, vse njemi je voči vrgla i med krL-ganjem ga za vlasč tepla. Na konci je odišla od njega i on jo je odpiisto brezi toga, ka bi se zakonsko ločo od nje i več jo je ne vz6o nazaj k sebi. D5nok Wesley }e vu toj nevoli močno vozdržo pri svojem pozvinji. Vržmo eiče eden pogl6d na znotrešnje notrivtalanje Methodističke c^rkvf. Veslcyjecdtn zvonr^dni talent meo za organiziranje i osnov-lenjč. Ziprva je n$ nastevlo saraottojne graane, niti no?o vadlfivanje, nego društva, itere je na vdrnost k cčrkvi i na vživanjc sv. svestva opo-minao. Eta drfiitva so vu vsebi na mčnie ska-pine ali klase bile razdeljene. Vsakša skiipinaje mela svojega predsednika i viakši keden so vkiiper priili na duhovne vaje, vu eden drfigoga troitanji i opominanji, gde so si pripovedavali od doživlenj i pripoznali krivice, falinge. MNezdvojno je tudi pri te vajaj dosta ska-zlivosii, lažnoga svedostva, scbičnostl i krivc sddbe obri drfigi, kak todi vkanenjč vu sam sebi bilo." Strdn 84. DOSEVNl LIST juniuš 20. Tem drflštvam je Wesley »krifanska na vodila ra iivlčnje" dao, mor&Ine zapoved', na iteroga zdržšvanje se je vsakši z ob'ubov zavč zati fflogo. Vu te se je želelo od vsakšega: Po-želenje m zveHčanje dfiše, cdpovedanje od psu vanja, oskrurienja nedčle, pijanosti, od svajO vanja, od ošpotivanja dflhovnikov i ob astl, od nakflpspravlanja z'žta, lepog j gvantanja. od ve selic, plesa, lehkomiielnosti, irnanja spravlanja i od nepremiilenoga pcscjila. Želelo se je, da se betčžni i robi naj gorioblščejo, veredon anjim se naj pomaga, treznost 1 mertfičlivost naprepomaga, sv. spoved i Bože slfižbe rčdno obiščejo, doma se naj lidno moli i čt6 sv. p'smo. Ki se je k etitn narčdbam ne držo, tisti wnema mesta med oami." — Potflvajoči prcdgari so ili cd tčsi do veii. Oni so ti vedno premenjšvajoči evangelisti, dokeČ to st&lno duhovniiko slfižbo so sarce skfipine vriiJe z predsednikora na čeli. Celoga vodstvo je Synoda, ali žinat ti predgarov meo v rokaj, iteri je po Wts1ey-a smrti na njegovo mesto stopo. Vu včenje jc Wesley od anglikanske cžrkvi ne vkrajstano, nego je samo posvečenje močno povdarjo, ravno kak pa, da vsakši more g Gien bidti svoje stave vu Božoj milošči. Dfih Boži oam da svedostvo, ka smo Boža deca i na tom leil radost, moč i sveklost naiega žžtka. Što toga svedostva nema, on si je sam zrok; ar po nevOrnosti i po grehi se sveti Dfih razžalosti i njegovo svedostvo zamriči. Dčnok Weslcy je bio veliki delavec vu Gospodna gorcaj. Celi svčt je njegova farabila i dflše rešiti od skvarjčnja njego?o pozcanje. I eto požvanje jc vdrno zvršivo do kesne starosti. 88 let \t živo i do slednjega je (Udi zdrav bio vu teii. Do »Ičdnjega \t potOvo i predgo, ni oči, ni vflha so njemi ne postanola slabeša, ni trfid ga je ne oblado. Vsakši d6n ob 4 vori je goristano i ob 5 že predgo. Njegova zevčenost je na zna-nosti vsakiega pdla s6gala. Med pottivanjem, gda je jezdo, ali se pclo, či je predge ne dčlo, ig je vcdno knige čico i se včio. Tudi merlflClivo je živo, penez i iminja je ne spršvJo zr6n oni 10 Pfondov, itereje za svoje pokopaliiče nihao. Z cžloga dohodka je za s€bt samo eden štrti ti\ obdržo. Na zrast mali, ali lepoga obraza človek je bio, nš tnr^čnoga i omurnoga pogldda, nego nad vsakšim lepim se je znao vescliti, čemeriti se je n^ znao. Tiidi dosta krvg je napiso; šolske knige, včenje od nalure, zgodovinske i narodne. On je položo fundamcnt angleške narodne literature. N&jinienitneše njegove knigc so: BPrcgovor klu-dčn pa-netl vad flvšnja", vu Šteri brani krščan-stvo. (Apolog'#a Cristiana.) Weslfy je 2 marc^uia 1791 roro Pir dni pred smrtjov je ešče prcdgo. Nanšglo je v beteg spadno z velkov vročinov, vu tšmnl je večkr&t pravo: Jas sem velki grešnik, donok Jezui je za mčne mro." Njegovc sledoje reči so bilč k prljatelom njegovfra: wŽlvte blajženo !" Njegovo delo se je močno razšDnivalo. Gda je mr6, so te že 80 jezero kotrlg mela njegva druitva. Dnesdčn vu Angtiji 3l/2 miliona Metho-d stov jeste, v Ameriki pa 14 rniHonov v 32000 gmanaj. Aii na kelko se je raz*urjavalo vu zvfi neinjem, iavno na telko so Methodišti nazaj-spadnoii vu dOševnom živlčnji. Fjrme i metode so ostale, ali pobožnost je pomenkivala. Toga prestoj človek prisiliti nemre. Pobožnost ostane samo zviinešnja predga za mehinizem, poskfisi na pokoročinenje i povrnenje pa za prazno sla-mo. — Dflh Boži, gde šč^, tam piše. (Konec) ODVETNIKA Fp. Kodep in dr. T. Brumen sta preselila pisarno v Nadajevo hišo (prej Srezko načelstvo). Beli robec je nesao nikak k drukari, naj ga na čarno pcfarba. F&rbanje je ne prav dospelo. Listnik je nazaj neso svoj robec k farbari, či j nebi ga mogao nazaj beloga včiniti ? ,T6 je že nikak ne raogoče" — odgovoro je drukar . . . Čarniti, človeka razlačati je \eiHt, kak eden beli robec na čarno pof^rbati; ali štero imo začarnili na poitenjč ednoga človeka, tisto zno-vič na belo zsprati je eiče dosta žmctntšc * * Edcn cč.kvi se ogibajd2i je ednok to pri-neso gori z špotlivim glasom proti hodbi vu cerkev: ka on že tak zni vse to, ka tam diihov-nik predga. Eden veren obiskovalec cčrkvi je njemi eto odgovoro: MJas (Qdi znam preveč dobro, ka kakši žmsh mh župa, ali meso, donok rad \6m d6n za dnevom.* Stampano v »PREKMURSKl TISKARNI* odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.