Štev. 43. (Tek. račun s pošto. C. C., con la Posta) V Trstu, petek 21. oktobra 1927.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella eentro 37. — Urad : via linbriani 9-III.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta F* L., eettt lota 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 94 L., pol leta 19 L., četrt leta 5 L.
MALI Ll
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.!
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 cm, višine v 1 si; It’e n 4 L.
Pri ■ kratni objav* 90"- :	pr* • *tni
\n,U2ICA (nr
Pl.
tCBJbivV. .......................... :	'v n»-
IJUBI .IANA <•*’ _.	.	j.i	lTtalnem
i/giuani>ju ^ v.^OpUSt.
Mali koledar.
Petek, 21. oktobra: Uršula; Hilarijon. — Sobota, 22.: Kordula. — Nedelja, 23.: Severin; ^lotilda. — Ponedeljek, 24.: nadangel Rafael; Kristina. — Torek, 25.: Krispin. — Sreda, 26.:	Amadej (Bo-
goljub). — Četrtek, 27.: Sabina. — Petek, 28.: apostola Simon in Juda. — Sobota, 29.: Narcis; Ida.
MALE NOVICE.
Šolikl skrbnik premeščen.
Komendator Reina, šolski skrbnik (provveditore) za naše pokrajine, je iz Trsta premeščen v Palermo. Na njegovo mesto pride iz Bazilikate skrbnik Ambrozij Mondino. Premeščeni bodo tudi razni krajevni šolski nadzorniki (diret-tori didattici).
Cena beg; ubit.
Albanski poslanik pri Jugoslaviji in Češki, ugledni Cena beg, je pred kratkim dospel v Prago, da uradno zasede svoje tamošnje mesto. Hodil je v Pragi v neko kavarno. Dne 14. t. m. ga je v tisti kavarni neki albanski dijak ustrelil. Cena beg je na poti u bolnišnico izdihnil. Atentatorja so prijeli. ,Kakšni razlogi so ga vodili, ni izpovedal.
Bakovski je Sol.
Ruska vlada se je udala francoskemu pritisku ter odpoklicala iz Pariza dozda-njega poslanika Bakovskega. Na njegovo mesto pride Dovgalski, dozdoj poslanik v Tokiju ne Japonskem. Francosko časopisje pečalo se je na široko z Rakov-skm; pokazalo se je, da imajo boljševiki med francoskimi social-komunisti mnogo prijateljev, ki bi radi z rusko pomočjo priklicali vraga na Francosko. Z druge strani pa groze monarhisti, da bodo sami naredili revolficijo, pokopali republiko in oklicali za kralja vojvodo Giza (Guise). Sedanja vlada ima torej dovolj otepanja na vse strani.
Volile bl rade.
Dne 9. oktobra so imela v Ljubljani ženska društva poseben shod in manifestacijo za žensko volilno pravico. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se od vladnih činiteljev zahteva, da naj dajo tudi ženskam pravico voliti poslance v državne zbore in odbornike v samoupravne zastope (deželo, občino itd.)
Funt v Mehiki.
Zadnja poročila povedo, da je Calle-sova vlada premagala generala Gomeza in njegove upornike. Gomez in čez 60 oficirjev je bilo ustreljenih.
Japonski škof.
Januar Hayasaka, japonski domačin, je za škofa povišan in bo v Rimu dne 30. t. m. z veliko slovesnostjo v škofa posvečen. To je prvi japonski rojak, ki postane škof katoliške cerkve. Dokaz, da je Cerkev res vesoljna in hoče biti vsem narodom pravična.
Tekma ■ smrtjo.
Tudi to	so v	Ameriki	poskusili.	Sto
milj je od	Fort	Lee do	Trentona.	V
Trentonu je nekega delavca na vrtu popadla strupena kača. Tekel je v bolnišnico, a zdravnik je izjavil, da ga ne more drugače rešiti, kakor da mu vcepi protistrup. Tega pa tam niso imeli. Telefonirali so v živalski vrt pri Fort Lee, naj pošljejo brzo od tam ta protistrup. Zdravnik je rekel, da mora cepiti moža v 6 urah, drugače bo prepozno. Tam so Iek pripravili in poslali sla z motociklom na pot. Sredi poti ga je čakal drugi in nadaljeval	besno	dirko z	drugim motociklom do	cilja.	V petih	urah imel	je
zdravnik cepilo v rokah in cepil bolnika še pravočasno.
Tiha vojska za denar.
Tekmovanje bankirjev in vlomilce’
Po starem so denar skrivali v kaki nogavici pod blazino. Skopuhi. so ga radi zakopali v zemljo ali zazidali v steno. Trggvci in bankirji so imeli močne okovane skrinje z umetnimi ključavnicami. Tudi prve stoječe blagajne v obliki omare so bile iz trdega lesa in okovane z železnimi obroči. Dandanes ne bi v take skrili niti orehov.
Proti napredku vlomilcev zoperstavljajo hranitelji denarja napredek v izdelovanju močnih blagajen iz jekla. Nato so tatje iznašli jeklene svedre in «prašičjo nogoy>. S takim orodjem prevrtajo močne jeklene plošče in poberejo denar. Če tako ne gre, porabijo eksplozivne snovi. Obnesel se jim je nitroglicerin, ki brez velikega šuma razrahlja težka železna vrata. Za vrtanje porabijo kar tam v sobi električni tok, da jim žene svedre.
Bankirji pa spet študirajo, kako bi onemogočili vlome. V novejšem času rabijo signalne naprave, ki pokličejo varuhe na idice mestan. Tudi take naprave imajo, ki tatove fotografirajo, da jih je pozneje lažje ujeti.
Skrb ubogega človeštva za denar pa se v najpopolnejši meri razodeva pri angleški državni banki. Le poslušajte.
F Londonu grade novo poslopje največje banke na svetu, to je uBank of Englandn, v katero se steka angleško bogastvo. Največjo pažnjo posvečajo blagajnam. Že v starem poslopju so bile blagajne iz železobetona in jekla ter obdane z napravo, da bi nepaklicanega obiskovalca blagajne. v trenotku zalila voda, nekatere pa so se dale pogrezniti v vodo, ko so bile poslovne ure pri kraju. Te blagajne, so imele dvojna jeklena vrata, ki so tehtala okoli 20 ton, torej toliko kot posamezen londonski tramvajski voz. Nove blagajne imajo pa trojne stene iz najtršega jekla. Te stene so neprodirne za vsako rezilno orodje ali svedre. Jeklo se imenuje atungsten steelv ter je tudi pred acetilskim varilnim aparatom varno. V notranjščini jeklenih sten je vlo-
žek, ki je ognja varen in poleg teh je še neka tekočina vmes, ki se razlije, ako je izpostavljena vročini, ter stene ohladi. Tako je poskrbljeno, da v slučaju ognja, četudi bi bile zunanje stene blagajn razbeljene, bi vsebini blagajn vendar nič ne škodilo. Med vojno so imeli v Aleksandriji tako blagajno. Med bombardiranjem se je stavba, v kateri je bila blagajna, vnela in pogorela do tal. F blagajni je bilo nakopičeno neizmerno bogastvo, a radi strašne vročine ni bilo mogoče dva dni doseči blagajne. Ko je požar ponehal, so štirinajst dni kopali predno so prišli do blagajne, tako je bila zakopana v razvalinah. In ko so jo odprli, niso bili vrednostni papirji niti najmanj poškodovani. Nove blagajne v angleški banki so torej varne pred tatovi, ognjem in bombami.
Te nove vrste blagajne se ne dajo navrtati. Letos so nekje v Londonu poskusili vlomiti v tako moderno blagajno, v kateri je bilo vrednosti 70.000 funtov (6 milijonov lir). Privlekli so seboj kakih osem stolov raznega orodja, med katerim je bilo 1000 kubičnih čevljev kisika. «Delali» so šest ur, a v vsem tem času zavrtali le majhno luknjo v zunanjo steno blagajne. Ko so uvideli, da je ves trud zaman, so odšli ter pustili .na mestu razno orodje v vrednosti več kot sto funtov (9.000 lir).
Neka banka v Londonu je opremljena z 20.000 celicami, v katere spravljajo bogati meščani svoje dragocenosti. Glavna vrata k tem blagajnam so tako težka, da jih ni mogoče drugače premakniti kot hidravličnim potom (z vodnim tlakom) ter se odpirajo kot kaka velikanska vodna zatvornica. Poleg tega pa je stavba popolnoma izolirana, tako da jo je od vseh strani kakor tudi z viška mogoče nadzorovati in so povsod postavljeni oboroženi stražniki ponoči in podnevi.
Denar je res velik gospod. Eni ga zbirajo in varujejo čez dan, drugi letajo za njim ponoči. Sužnji so oboji.
Spet iznajdba.
V Njujorku so iznašli avtomat za fotografiranje. Lahko se torej sam fotografiraš brez fotografa. Sedeš pred avtomat, v posebno odprtino vržeš novec in koj te obsije močna luč, avtomat pa začne slikati; v 20 sekundah ti naredi 8 različnih fotografij, pri vsaki se lahko drugače postaviš. Potem luč ugasne, čez 7 minut pa ti stroj vrže 8 izgotovljenih fotografij; tedaj lahko izbiraš, na kateri si bolj «lep». Brž, ko je zate luč ugasnila, lahko že pristopi za teboj drugi, vrže novec in se da slikati, med tem ko ti čakaš da gospa mašina izdela tvoje slike.
„Ta je točo naredil-*. . .
Preprosto ljudstvo še dandanes verjame, da kdo «točo naredi« ali iz hudobije, ali po nerodnosti. Poljski veleposestnik \Vyrezcmski bi bil pred kratkim skoraj postal žrtev razjarjene množice okoliških kmetov, ki so dolžili njegov radio kot vzrok, da je v onem kraju nastala silna nevihta s točo. Kakor hitro je bila nevihta pri kraju, so navalili na hišo ter vanjo vdrli, da bi veleposestnika potolkli. Rešila pa ga je prisotnost duha, kajti, ko je videl, da preti njemu in družini neizogibna smrt, se je on in družina vrgla na tla ter se delala kot da je mrtva. Ko so kmetje prišli, so bili popolnoma prepričani, da so oni mrtvi in sicer, da jih je strela ubila. To jih je tako prestrašilo, da so od groze pozabili na vse drugo ter sami zbežali.
Slaba sreča.
Prva ženska, ki se je hotela proslaviti z zračnim poletom čez Atlantski ocean, je bila Amerikanka Rut Elder, katero je peljal po zraku kapitan Haldeman. Polet ■se ni posrečil. Na oceanu je odpovedal motor in letalo je moralo sesti v mrzle valove. Letalca sta imela srečo v nesreči, da ju je našel neki holandski parnik ter ju sprejel na gorko. Ko sta letalo zapustila, se je vnelo in zgorelo.
Korajžen dečko.
V Ameriki narede zmerom kako novo. Neki sedemnajstletni dijak Vincenc Taylor je brez vednosti pilota skočil odzada.i na aeroplan, zajahal rep in se peljal tako 35 milj daleč. Tako smo časih sedli na soro domačega kmečkega voza, ali sc obesili za kakšno kočijo; a voziti po zraku, za to je treba imeti pač krepke živce.
Koliko hiS Je v Trstu.
S predmestji vred ima Trst 15.975 hiš (recimo okroglo 16 tisoč). Pri tem ni všteta zgornja okolica, ki spada v tržaško občino. V samem središču mesta je 4332 hiš, v Barkovljah 895, na Kjadinu 874, na Kjarboli zg. 468, na Kolonji 539, na Greti 552, pri Sv. Ivanu (Vrdela) 1823, pri M. Magdaleni Zgornji 1152, Spodnji 817, v Lonjeru 254, v Rocolu 1217, v Rojanu 831, na škorklji 884, v Skedni 1247. — V tem obsegu nesta je okoli 600 cesta in ulic.
MIHEC
JAKEC
MIHEC : Po Vipavskem sva hodila, novo vince pokusila.
Šla čez Kras sva drugi dan, sva probirala teran.
JAKEC : Zdaj pa nauk poslušajte
in po njem se vsi ravnajte:
Kdor ni pameten junak, letošnje ga vrže vznak.
Pijaneo ne stori dobrega.
V Sorrentu je pijanec mahal nekemu šoferju, naj ustavi in ga vzame gor. Ta je ustavil in pijanec je prisedel k šoferju. Pijan je omahoval semintja ter se zvalil na krmilo. Voz je krenil vstran, butil ob zid pri cesti, pijanec se je skotalil z voza in storil nesrečno smrt.
OPOMBE.
Sl Je dobo zapomniti. V Kanadi so imeli katoličani socialni tečaj v mestu Quebec. Na tečaj je prišel tudi svetovno-znani kardinal Mundelein iz čikaga v Združenih državah. V svojem govoru je med drugim rekel tudi sledeče: «Prišel sem na to zborovanje kot pastir velike škofije v Ameriki. Smatral sem za svojo dolžnost, da obiščem Quebec, ta posvečena tla, ki so bila zibel krščanstva * v Ameriki. Tu je trdnjava vere, kajti vi imate vlado, ki ni katoliška samo po imenu. Vi imate nekaj, česar v Združenih državah nimamo: to je vaš vzgojni sistem. Ohranite ga, ko se vam je posrečilo, da ste ga' obvarovali pred laicizinom (laicizem pomeni gibanje za izključitev iz šole vsega kar spominja na vero). Tisti, ki niso naše vere, imajo svoje šole in nobeden ni dolžan plačevati dvojnih dajatev za vzdrževanje šol, kakor SO' prisiljeni k temu ameriški katoličani. Ame-rikanski sistem je pomanjkljiv, ker ne pozna vere in zato tudi ne morale. Čuvajte svoj vzgojni sistem! In še to naj rečem, da sc bo v prihodnje velika bitka med krščanstvom in brezboštvom, med kulturo in dekadenco, med Kristusom in Antikristom, bila na šolskem polju.
„Žlv& oerkev“ brez življenja. Kakor na Češkem in Hrvaškem «narodno», ustanovili so svoj čas v Ameriki verski odpadniki svojo «živo» cerkev. Hoteli so z novo tvorbo seveda udariti katoliško vero in Cerkev. Ker pa ni dovolj, «po-gruntati« novo vero in sezidati novo cerkev, temveč je treba tudi strogo uravnati življenje po veri in storiti svojo dolžnost tudi napram hiši božij (kar pa raznim ustanoviteljem in pristašem novih ver ne diši), zato razne «žive» in «ria-rodne« cerkve hirajo in propadajo, kar jasno dokazuje, da je prava vera in Cerkev samo ena, katoliška.
O «živi» cerkvi pripoveduje angleško časopisje sledeče: «V našo cerkev je prišlo neko nedeljo k službi božji le 15 ljudi. Nekoč pa je v hiši božji izbruhnil požar in novica se je raznesla seveda kaj hitro po vsem kraju. Velika množica «vernikov» je prišla pred, cerkev in v globokem snegu so opazovali požar uro za uro. K božji službi jih ni bilo spraviti, požar pa jih je hitro dvignil iz postelje do cerkve. In dotični časopis vprašuje: «Ali naj naše cerkve zapalimo, da bodo ljudje zopet prišli bliže njih?«
Kako je
Rimsko vprašanje.
Zadnje tedne se spet živeje piše o «rimskem prašanju«, zato moramo tudi mi čitateljem pojasniti, kaj je rimsko prašanje, kako je nastalo in kako se rešuje.
Papeževa država
®Nakratko rečeno: rimsko prašanje je zadeva papeževe neodvisnosti od druge državne oblasti. To neodvisnost so papeži imeli, dokler so imeli svojo lastno državo.
Ko je staro rimsko cesarstvo na pragu srednjega veka opešalo in se počasi razdrlo, je cerkveni poglavar katoličanov po naravnem razvoju stvari dobil vedno večji vpliv na državne zadeve in iz obsežnih cerkvenih posestev se je v tistih razmerah izcimila državna oblast papežev. Cerkvena država je papežem dajala neko samostojnost in neodvisnost v razmerju do drugih držav in to je bilo potrebno. Katoliški narodi sveta hočejo videti v svetem Očetu neodvisnega, vsem pravičnega, vsem dobrohotnega poglavarja. Če bi pa bil papež s svojo osrednjo cerkveno upravo pod oblastjo in nadzorstvom ene same države, bila bi neprestana nevarnost, da dotična vlada pritiska nanj in da skuša njegov duhovni vpliv napeljavati na svoje politične mline. Tako nastane potem lahko med narodi nezaupanje do papeža in povod za razkol ali potuha za razširjenje krivoverstva.
Katoliški narodi morajo imeti gotovost, da je papež pravičen Oče vseh in ne orodje nekaterih; da je vladar, ne pa uradnik. To gotovost so narodi imeli, dokler je imel papež svojo državo. .
Konec papeške države.
Po zgodovinskem razvoju je bila Italija vse do zadnjega stoletja razdeljena na več malih držav. Zadnje čase je bil velik kos severne Italije (Lombardija, Benečija) podvržen Avstriji. V Pjemontu je bila starodavna država savojske rodbine z glavnim mestom Turinom; tej državi je pripadala tudi Sardinija. Neapelj in Sicilija sta imela spet posebno državo. V sredi Italije pa je bila papeška država. Zraven teh so bile še manjše kneževine.
L. 1848. se je v Pjemontu pod načelo-vanjem Viktorja Emanuela II. in duševnim vodstvom grofa Cavourja (izg. Kavur) začelo sistematično gibanje, da bi se pod žezlom savojske rodbine združila vsa Italija v eno samo državo. Najprej se je Savoja vrgla proti Avstriji ter jo s pomočjo Napoleona III. vrgla iz Lombardije 1. 1859. ter s pomočjo Prusije iz Benečije 1. 1866. Prostovoljec Garibaldi je zavzel Sicilijo in Neapelj in začel borbo z juga proti papeški državi. Toda v Rimu je bila močna francoska posadka, ki je uspešno odbijala Garibaldijeve prostovoljske poskuse. Leta 1870. pa je Napoleon III. papeža zapustil,
PODLISTEK.____________
Jindricli Š. Baar
Nova maša.
9	(Prevedel	Grušenjka)
Vsak, ki je prišel k njemu, je vprl hote ali nehote svoje oči vanjo, ki je visela na tako očitnem prostoru; Jonaš pa je vsakemu prijazno in nekam zmagovito razkladal, da slika nima nikake umetniške vrednosti, ampak je le drag spomin, dar nove maše njegovih rojakov; zato jo ima na tem mestu in ne bi se rad nikdar ločil od. nje....
Med tem se je na Rakovnem dogodil pomemben prevrat in je pretresel celo občino. Prvo triletje občinskega odbora se je približalo koncu in so se bližale nove volitve. Opozicionalec Kulih je kar ohropel od vedne kritike čez stari režim in od neutrudnega kričanja: «Tako ne sme iti več naprej! Naj položi račune, potem izvolimo nove zastopnike 1»
3 politiko.
odpoklical svoje čete in dal Viktorju Emanuelu proste roke. Ta je že poprej 1. 1860. zasedel na severu Marke in Umbrijo, zdaj pa je na 20. septembra 1870. vkorakal še v Rim in ga proglasil za glavno mesto italijanske države. Tako je papež zgubil vse. Pustili so mu Vatikan, Lateran in vilo Castelgandolfo.
Garancijski zakon.
Da bomo unieli pravilno vse tedanje dogodke, ne smemo pozabiti, da je v tisti dobi cvetel liberalizem. Ta je po svoji duševnosti nasprotnik močne, vladajoče Cerkve in jo je pripravljen trpeti le kot orodje za svoje lastne namene in načrte. Vrhu tega treba pomniti, da je bila italijanska vodilna inteligenca pod vplivom framasonske sekte tako zelo, da malokje tako. Framasonstvo pa gre naravnost za tem, da katoliško Cerkev zbriše s površja zemlje. Te struje so tudi 1. 1870. pritisnile na francoskega cesarja Napoleona III., da je papežu odrekel pomoč. Tisto leto so framasoni in liberalci vriskali in javno so njihovi kolovodje proglašali, da je zdaj konec pa-peštva. Takrat je vladal katoliško cerkev Pij IX. Rekli so: «Pij IX. je zadnji papež«. Pa le ni bil zadnji.
Papcštvo ima svoje poslanstvo od Boga in krepko zaslombo pri vernih katoličanih celega sveta. Je duhovna moč prve vrste, s katero morajo vlade računati. Tudi liberalna vlada 1. 1870. je čutila, da treba zaradi sveta papežu dati neko posebno neodvisno stališče. Iz te misli se je rodil takozvani «garancijski zakon« iz 1. 1871. (13. maja). Garancijski se imenuje, ker garantira ali jamči papežu neko posebno stališče. Ta zakon pa ima poleg drugega eno bistveno napako: z njim si liberalni parlament osvaja pravico, odmeriti papežu njegov «kot». če pa sme parlament izdajati zakone o papežu, je s tem javno dokazano, da je papež nesamostojen, da je podložnik države. Naslednji parlament bi spet lahko ta zakon ovrgel in naredil poljubno drugega. Že radi tega ni papež mogel in hotel teh zakonov pripoznati.
Papeževa neodvisnost mora biti javno dokumentirana s takimi formalitetami, kakršne odgovarjajo šegam mednarodnega občevanja med neodvisnimi državami. Šele take formalitete (vnanje oblike) morejo dati narodom sveta vtis, da je sveti Oče neodvisen vladar. Jamstvo papeževe neodvisnosti mora imeti torej po formalni strani mednaroden značaj. Tega pa ni treba nujno tako umeti, kakor da bi morale n. pr. vse katoliške države podpisati tozadevne di-plomatične akte, da bi one tedaj v smislu posebne mednarodne pogodbe jamčile za papeževo neodvisnost. Diploma-tični akt se lahko naredi samo med papežem in vlado Italije.
Rimsko prašanje.
Rimsko prašanje obstoji torej v tem: kako dobi papež za svojo neodvisnost ga-
Župan Labun se je že naveličal teh klicev in je na kos papirja sestavil račun in ga položil na ogled. A ravno to početje je bilo kamen spotike. Bile so v njem med stroški zapisane še neizplačane pobotnice: «Za lampijone k novi maši, za bengalične luči k novi maši, za sliko k novi maši, za godbo k novi maši, za pevce k novi maši» — kar vrtelo se je v glavi: s stroški v krčmi je znašalo to dobrih štiristo kron.
«Kje imate protokol, a? kje imate dovoljenje, a?» ga je drezal Kulih. «Rekurz napravimo; te postavke se ne smejo dovoliti*.
«Saj si tudi ti pil!» se je obregnil župan; ali zastonj.
«Sakra-mokra! Lepe reči smo si s tem nakopali!»
«Sakramiš! Jaz sem na strani Kuli-hovi. Ničesar ne plačamo!))
aZaprejo nas in eksekutorja nam pošljejo. Plačati moramo.«
«Naj plača tisti, komur so ti stroški prišli v prid«. ■
rancijo mednarodnega značaja, kakor smo jo gori razložili?
To prašanje teži na Italiji in na Vatikanu. Vatikan si je dozdaj pomagal s tem, da je trajno vzdrževal protest proti sedanjemu položaju, v katerega je bil leta 1870. potisnjen. V tem protestu vidijo katoličani sveta voljo sv. Očeta, da noče biti podložnik ene države in se zato ni bati, da bi bil nje služabnik. Vsled tega protesta ne more papež uradno občevati z italijansko državo in to mu zelo otežuje skrb za cerkvene zadeve v Italiji. On si torej želi v interesu vere in Cerkve, da bi se ta spor že enkrat poravnal.
Pa tudi'razne vlade, ki so v teh 60 letih načelovale italijanski kraljevini, so čutile z državnega vidika neprijetnost in škodljivost tega stanja, že znameniti minister Crispi se je s kardinalom Rampol-lo zasebno razgovarjal o ti reči. Tudi še po svetovni vojni so nekateri politiki hoteli vzeti vso stvar v roke.
Kakor hitro pa se hoče dati Cerkvi, kar je njenega, brž zašumi v framason-skem panju in v prejšnjem liberalnem režimu so nasprotniki vedno znali štreno zmešati in liberalno javnost nahujskati, da so vsakega ministra prisilili k umiku.
Nova doba.
V italijanskem državnem življenju je nastopila nova doba s prihodom fašizma. Framasonska moč je po fašizmu ponižana, hujskanje javnosti potom liberalnega in socialističnega časopisja je one-mogočemo in vlada združuje v Mussolinijevih rokah moč, kakršne še ni imela nobena vlada Italije. Zato je pri mnogih nastalo prepričanje, da je ta vlada poklicana, da reši rimsko vprašanje. Pametnim ljudem je jasno, da bi sporazumna rešitev te pekače zadeve prinesla mnogo koristi na eni strani Cerkvi, na drugi pa tudi italijanski državi.
Polemika.
To poletje se je vršil v sredi versko mrzle Bolonje veličasten katoliški evharistični shod. Z ozirom na uspelo versko manifestacijo so nekateri časniki lahkomiselno zapisali, da je to dokaz, da je spor med Cerkvijo in državo poravnan. Vatikanski dnevnik «Osscuvatore Romano« je porabil priliko in proti temu ugotovil, da spor formalno še vedno obstoja v celem obsegu. Senator Gentile je tedaj odgovoril v posebnem članku v «Corriere della Sera«, da je pomirjenje med cerkvijo in državo utopija (nemogoča reč), ker bi povrnitev juridične neodvisnosti svete stolice, za katero bi bila potrebna mednarodna garancija in intervencija, kršila suverenost italijanske države.
Na članek veljavnega senatorja je odgovoril «Osservatore», da se sprava lahko napravi brez mednarodne intervencije (posredovanja) in garancije. Italija, ki je sama uničila papeževo državo, jo lahko tudi sama spet ustvari, in to vsaj v oni meri, ki je nujno potrebna za garancijo vidne neodvisnosti duševne-
«Tako — ta je modra misel — sram ga bo in plača; pišimo mu!»
A še prej nego občinski urad je pisal Jonašu gospod župnik: «Ljubi gospod sobrat! Vaša nova maša je pustila tukaj temne.posledice. Pričakoval sem tega, a sem molčal misleč, da se kaj kmalu rešim svojih vaščanov. Veste, da sem storil, kar je bilo v mojih močeh. Tri stotake sem izdal za pogostitev vseh, ki so prišli na gostijo. Ne pisal bi Vam o tem, ako bi me k temu ne priganjale nesrečne okoliščine. Vaši stariši Vam bodo že pisali o tem; plačati boste morali stroške, ki jih je imela občina z podoknico, katero so Vam priredili vaši rojaki na predvečer nove maše. Najbolje bi bilo, ko bi Vi sami prišli sem. Pričakuje Vas Vaš odkritosrčni sobrat v Kristusu, župnik na Rakovnem«.
Tu i Cerkvenik Jonaš je pisal svojemu ljubemu sinu, pa ni štedil črnila in ni izbiral besed, ko je sporočal zahteve občinskega odbora.
Ravno tako je pisal deželni odbor:
ga vladarja. Nasprotno, to je celo njena dolžnost. Res je sicer, da lahko oni, ki podeli kako stvar, to stvar spet nasilno odvzame, toda na tem svetu ni absolutnih garancij. «Zato naj se pomiri gospod senator, ker mi ne kličemo na pomoč niti drugih držav niti mednarodnih razsodišč. Sveta stolica ne pričakuje razrešitve tega vprašanja od tuje intervencije, marveč od zmisla za pravičnost in poštenost pri italijanskem narodu. Drugim državam bi ne preostajalo drugega, nego v običajni obliki vzeti na znanje to, kar bi napravila Italija v sporazumu s sveto stolico.
Istočasno kot «Corriere dMtalia« je tudi «Popolo dTtalia« prinesel članek o tem vprašanju. V njem Arnaldo Mussolini izreka začudenje, da vatikansko glasilo tako ljubosumno dviga protest in vedno znova opozarja na rimsko vprašanje. Saj tudi v drugih državah ni za Cerkev vse prav in ponekod še slabše. In fašizem je vendar Cerkvi širom Italije povrnil to in ono, kar so bivše framasonske vlade vzele.
Nasproti članku v «Popolo dTtalia® je «Osservatore» spet odgovoril v posebnem članku in poudarja kar smo že zgoraj v članku pojasnili, da mora dvigati protest vsenaprej, dokler ne bo vprašanje rešeno tako, da bo neodvisnost sv. Očeta vidna vsemu svetu. V drugih državah je položaj bistveno drugačen, zato se ne morejo navajati za primero. Nedvomno je zasluga fašizma, da je pogumno spremenil smer cerkvene politike prejšnje framasonske Italije, to pa še nikakor ne pomeni, da bi bil fašizem radi tega upnik Cerkve, kajti kar je bilo povrnjeno, je bilo povrnjeno Bogu, ki ni nikomur dolžnik.
«Osservatoren zaključuje svoj članek z izjavo, da bo spor obstojal vse dotlej, dokler ne bo papež postavljen v položaj popolne svobode in neodvisnosti, ki bo vidna vsemu svetu. Sleherni poskus enostranske rešitve spora je obsojen na neuspeh, ker bi ne našel odobravanja tistega, v katerega rokah so vajeti katoliškega sveta.
Zakljnček.
Iz navedene polemike najveljavnejših dnevnikov v Italiji je razvidno: 1. da bi obe strani radi rimsko vprašanje videli rešeno; 2. da se je stališče Vatikana do skrajnosti približalo mejam dopustnega; 3. da se ne more govoriti, da bi bilo rimsko vprašanje rešeno, dokler se ne reši s formalnim sporazumom, kateri bo slovesno sklenjen in razglašen ter vsemu katoliškemu svetu oznanjen po sv. Očetu.
Ljudska pratika
izide tudi letos
z bogato vsebino!
<>V občinskih računih občine Rakovno se kaže tudi postavka: Dar občine k novi maši veleč, gospoda Vaclava Jonaša — 400 kron. Proti ti postavki so tukaj vloženi ugovori; zato Vas pozivljemo, da bi nam v šlirnajstih dneh javili, kakšen daj- Vam je občina izročila in kje se ta dar v tem trenutku nahaja«.
Kaplan Jonaš ni odgovoril na nobeno izmed teh pisem in nikomur ničesar povedal; hitro si je napisal pobotnico za potne stroške do podružniških šol, vzel je na davkariji denar, vzel dovoljenje za teden dni in odšel na Rakovno obiskat starše. Ko se je vrnil, je pustil sliko na svojem mestu in se vsakikrat nasmehnil, ko je kdo pogledal nanjo.
«Ta je posebna slika«, je rekel tudi meni, ko sem sc pred leti seznanil ž njim. «Sedem sto kron stane«.
Pogledal sem ga z začudenimi očmi.
«Ne verujete? Torej poslušajte —». Prižgal si je cigaro, sedel poleg mene in mi povedal to le povest.
— KONEC —
Kaj nam z dežele pišejo
KATIN ARA.
Lopa cerkvena slovesnost je bila zopet dne 16. t. m. Naš župni upravitelj, č. g. Hubert Leiler, je bil ta dan slovesno ustoličen za župnika. Slavnostni govor je imel sam g. generalni vikar, mons. Slavec. Občinstva se je nabralo toliko, da je bila cerkev premajhna. Vsa župnija je tekmovala, da pokaže novemu župniku ljubezen in udanost. G. Leiler je tretji katinarski župnik. Naj bi dolgo in plodonosno deloval med nami!
STRMCA pri Postojni.
Dne 9. t. m. smo imeli pri nas lepo cerkveno slovesnost. Po zaslugi vaškega načelnika, gospoda Vidriha, smo dobili h kapelici sv. Aniona nov zvon, katerega je blagoslovil preč. gospod dekan iz Postojne. Denar je povečini daroval obče spoštovani gospod Adolf Jurca iz veleugledne Jurcove družine v Postojni, ob času prevoza svoje hčerke iz Hrušice v rodbinsko grobnico na postojsko pokopališče. Slovesnost se je vršila s sveto mašo, katero je daroval preč. gospod župnik Dominik Janež, ob veliki udeležbi vernikov, med njimi več odličnih oseh iz Postojne. Mali zvon vrh lepe kapelice, bo pa ostal časten spomin, na mlado zvenelo življenje, katero je ljubi Bog poklical na neizmerno bolest roditeljev v večnost. Lepo slovesnost je završila mala deklica s sledečimi besedami :
Ko možje bodo nesli življenje zvenelo za njim boš pošiljal Ti zadnje pozdrave, ostalim pa klical na srca boš milo: molite za dušo Očenaš, Ave!
POVIR.
Povirke pišejo Desetemu bratu v •odgovor: Nismo posebno izurjene v pisavi, a vendar smo se odločile, da pobijemo Desetemu bratu laži, ki jih je raznesel o nas povirskih dekletih v 42. številki M. 1. Nobena izmed nas ni ostrižena, razen malih deklic. Če je pa .•slučajno katero -videl, ni bila iz naše občine. Nimamo svilenih oblek z nepotrebnimi trakovi in našivi, kakor piše Deseti brat, ampak naše obleke so preproste, okusu in stanu primerno ukrojene. Lakastih čevljev pri nas ni videti. Ziatenine in sličnega lepotičja skoro ne poznamo, še manj je resnična trditev, da se sramujemo kmečkega stanu in da nosimo srp in motiko v papir zavito na njivo. Me se ne sramujemo vzeti v roke vile, grablje in drugo kmečko orodje ter pokazati, da smo ponosne na ta poklic, za katerega nas je Bog odločil. V nedeljo se pa že smemo bolje napravili, ko smo med tednom spolnile svojo stanovsko dolžnost. Cerkev sv. Jakoba bomo že pobelili, da bo znotraj in zunaj lepa, do takrat pa naj Deseli brat pomaka. Ko pride vnovič v Povir, naj vzame dvojne naočnike in če se tudi kislice napije, naj pazi, kaj govori.
Užaljene.
O. ur. Ker je odgovor tako pogumno in stvarno sestavljen, smo ga priobčili, •da dobe tudi naša dekleta priliko povedati svojo. Veseli nas, da morejo Povirke glede sebe zavrniti kritiko Desetega brata. Pripomniti pa moramo, da izkušeni popotnik pri svojem razlaganju v Gorenjski krčmi ni mislil samo na Povir, ali pa na Povir še najmanj. Kar pa zadeva srp in motiko, smo že z druge .strani slišali, da se na Krasu tako orodje v časopisni papir zavito nosi skozi Pariz na polje. Ta Pariz kajpak ni Povir, čast Bogu. Tiste, ki so tega škandala krive, ne hojo odprle ust. Našim kmečkim dekletom, ki po stanu in po pameti žive, pa vsa čast!
&-OKEV.
.Najprej moram povedati, da smo vsi žalostni, ker se bo naš prelepi čine preselil v gornji kraj vasi. Tu se je pozno zvečer zbirala mladina i„ se vadila vsega slabega in pohujšljivega. Zdaj mislim, da bo tega konec.
Kai se ti< e letine, je tako kot drugod. Sena je bilo se precej, otave pa nič. Poletnih pridelkov, žita, koruze, krompirja ni bilo na pol od lani. Jesenskih b0 malo, ajde in repe skoraj nič, ker ni vsklila radi suše. Drugega bo na pol od lani.
JURŠIČE pPj Petru.
_ ^ ponedeljek 10, t. m. je zjutraj okrog 7. začelo goreti v hiši pri «Pijoku». vnelo se je skoro gotovo od dimnika. Za-r v. ... e .urje se je- ogenj bliskoma razširil jn ni bilo mogoče ničesar rešiti. Ogenj je bil velik tudi zato, ker je bilo gospodarsko poslopje največje v naši ubogi vasi. Od ogorkov se je vnela tudi šola, krita z eternitom, toda ogenj so takoj ud uši h tukajšni miličniki, ki so se tud1 pri hiši zelo potrudili. Ko so pri-utcli gasilci iz ^Knežaka z brizgalno jc bil ogenj kmalu udušen.	’
KNEŽAK.
Letos so nam precej dobro popravili cesto proti Zagorju, pri Knežkemu potoku in tudi proti Šembijam. Sedaj popravlja občina cesto na Baču, ki je močno potrebna. Samo pravijo, da je zelo drago in to nam ni všeč, da podjetnik iz Bistrice tudi ob nedeljah ukazuje voziti obcestne kamne.
HRIB! na Vrheh.
V petek. 14. oktobra smo izročili materi zemlji Jožeta Hriba, po domače Lovrenca, ki je umrl nepričakovane smrti. Pred poldnem je nesel na polje drugi zajtrk. Ko je hlapec jedel, je Jože Hrib pridno plevel bral. Kar nenadoma zakliče: «SIabo mi je», pade na tla; hlapec, videč nevarnost, teče po sosede; še pol ure je živel. Domača sinova sta bila na sejmu v Sežani; ko sta prišla domov, sta našla očeta mrtvega. Pokojni Jože Hrib je bil velik posestnik, priden gospodar Bil je 18 let občinski svetovalec na Vrabčah, član štjaškega cerkvenega skla-dovnega odbora, nekaj časa tudi župan. ,Kot napreden kmetovalec je bil tudi diplomiran. Zapustil je sinove Kristjana in Ivana, ki sta doma, Jožeta, ki je gostilničar v Sežani, ter hčerko Rozalijo, poročeno s trgovcem g. Ferdinandom Lahom v Štorjah. Pokojnemu Jožetu Hribu, ki je učakal častitljivo starost 78 let, večni mir in pokoj! Cerkvene obrede pokopa je izvršil gospod Ignacij Brei-tenberger, dekan v Trgu.
RICMANJE.
Govori se, da bosta premeščena od tu na Tridentinsko železniški čuvaj Vid Or-tis in žena Klara, o katerih so imeli časniki že priliko večkrat pisati. Vaščani jemljemo to novico z velikim veseljem na znanje. Ako vest odgovarje resnici, smo iz srca hvaležni železniškemu ravnateljstvu. Sicer pa se bomo k stvari še povrnili.
Podpisi.
ŠTJAK.
Pri nas so priredili ples, ne katerem so noreli ko pijanci; zapravili pa so precej denarja. Na eni strani vpijemo o mizeriji,, kličemo na pomoč, na drugi strani pa norimo, zapravljamo, obenem mladino pohujšnjemo. Manj plesov in več pameti!
BISTRICA.
Na Mašunu se je zgodila dne 7. t. m. velika nesreča. Direktorju gozdov je bila prestreljena noga in logarju Alojziju Sterletu koleno. Kako se je nesreča mogla zgoditi, ni pojasnjeno.
SENOŽEČE.
čas je, da se kaj oglasimo iz tega kraja; saj bi ljudje mislili, da smo izumrli, odkar ni pivovarne. Pa vendar še dihamo in čakamo izboljšanja. Res, odkar ni fabrike (pivovarne), je vse bolj mrtvo. Veliko ljudi iz okolice je hodilo delat vanjo. Domačih je hodilo samo par deklet in fantov. Vendar se naši občini in celi okolici močno pozna, da fabrike ni več. Vozili so prej cele voze malca in kavja iz tovarne; tisto je bila imenitna krma za prašiče. Večkrat se je slišalo, da se ho napravila druga tovarna. Tudi razvaline gradu je neki grof kupil, češ da bo sezidal velik hotel. Pa zdaj je vse utihnilo. — Društva so že prej izmrla. Ohranilo se je le tainburaško in Katoliško izobraževalno društvo. Sedaj smo tudi ti dve drušlvi sami razpustili, ne da bi čakali na opomin, kakor se bere o nekaterih v Malem listu. "Fantje se zgubljajo eni v Ameriko, drugi k vojakom, l-.red kratkim so bili nabori. Nabralo se je veliko mladeničev in vsi so bili potrjeni.
Z letino so tukaj zadovoljni. Kakor je letos, moramo biti hvaležni Bogu. Žito je bilo izvrstno, krompirja je več kakor lani, tudi repa in ajda je videti precej dobra po nekaterih njivah, nekateri pa so jo že pred enim tednom poželi. Sicer je bila zemlja tudi pri nas celo poletje suha, vendar ni bilo tako hudo kakor so poročali iz nekaterih krajev Krasa in Istre. Vode pri nas ni manjkalo. Zahvalili se moramo domačemu podeštatu, ki je kazal skrb za vodovode. Ves čas poletne suše so vsi trije vodovodi dobro delali. Zdaj bo še država dala 30 tisoč lir podpore za popravo iztokov in utrditev novega vodovoda. Že skoraj mesec dni dela neko podjetje pri vodovodu, tako da bomo imeli vedno dobro in zdravo studenčnico. — Sadja smo pridelali še Precej. Eni so napravili vino (hruško-ve?i, posušili in tudi poprodali, eni več, cm manj. Mnogo posestnikov pridela kaj S£>dja, ker se ne potrudijo, da bi saditi divjake in jih cepili, če sami ne znajo saj se dobi v vasi jiar izkušenih moz, ki bi jjm gotovo radi priskočili na pomoč, že kake tri zime sem so bili kme-
.	-y	Dimc	au	um	UlIih;-
tijski poučni tečaji, kjer se lahko sinovi —nauče mnogo koristnega. Za sadje imamo
pri nas izvrstno zemljo. Češnje, prvi sad leta, dozore zelo okusne prav tedaj, ko že vipavske pohajajo. Ne bi nam . bilo treba kupovati od Vipavk, sami bi lahko prodajali. Nekateri sc izgovarjajo: «Kaj bom sadil in cepil, ko mi pa vse pokradejo in polomijo, pa še travo potlačijo in zidove poderejo«. Če bi vsi posestniki sadili, bi tega ne bilo, ker bi vsak imel svojega dovolj in bi bilo vsem prav. Pri nas bi se dobn> prodalo, ker smo kakor na vratih Trsta. Le znati jc treba. Tudi mleko je včasih zaostajalo' v naši mlekarni in so ga morali kmetje večkrat obdržati doma. Pa sedaj, ko smo povečali mlekarno in ko pridejo stroji za izdela-vanje masla in sira, se bo vse mleko uporabilo. Za to prizadevanje treba izreči priznanje predsedniku mlekarske zadruge.
Gospodarstvo bi seveda še bolj napredovalo, ko ne bi bilo takega pomanjkanja lir. Ta ali oni je prišel v stisko tudi vsled neprevidnega ravnanja z denarjem, s pijančevanjem in podobnim. Sedaj so se nasplošno bolj spametovali. Plesa ni bilo letos nobenega. Tiste dekleta, ki se zaradi plesa niso hotele vpisati v Marijino družbo, utegnejo dolgo čakati na ples. Zdaj ob naborih so se menda naplesale za celo leto. Ker smo že pri tem, naj omenim, da je bila Marijina družba nanovo ustanovljena. Vsa čast vrlim dekletom, ki so prve dale dober zgled! Tudi vsi pametni fantje so lahko ponosni, da .ima naša vas v svoji sredi poštenih deklet, ki se prizadevajo za vzorno krščansko življenje. Le pogumno naprej!
ŠMARJE pi*i Sežani.
Letina je bila tukaj nasplošno slaba. Imeli pa smo dobro kapljico vina; tako je dobro, da človek po njem ozdravi, če je kaj bolan; samo premalo ga je. Drugih pridelkov seveda je pa kaj pičlo; niti seme in delo se ni splačalo. Reči treba, da to poletje ni prineslo kaj prida dohodkov, a skrbi pa veliko. Še zdaj v prvi polovici oktobra burja divja, da bo manj repe in zelja; ko bi bil dež, hi to ali ono še kaj porastlo. Po trgovinah imamo zmeraj dolgove, da nam kar sive lase delajo.
V Šmarjah smo letos imeli pet osmič. Vino je bilo bolj slabotno; zahvaliti se moramo Hermanu Felipčevemu, Pepetu in Angelu Kebrovemu iz Sežane, ki so nam ves čas tako dober sir privažali in dobro harmoniko, da smo vse vino v denar spravili.
Kar se mladine tiče, so nekatere dekleta za ples bolj vnete kakor vsa ostala mladina; rade fante za nos vodijo in starši jih morajo iskati okrog, da jih spravijo spat. Pa molčimo raje, da ne bo zamere.
TRNOVO-BISTRICA.
Hvaležni smo Malemu listu, da je popisal našega mlekarja. Vse je resnica, kar je povedal. Večino zadružnih članov ima ta mož za nekake hlapec, ki bi mo-i ah biti srečni in zadovoljni, da imamo nJcga, in molčati na vse. Med njegove grde lastnosti spada surovost, katere smo siti, čeprav smo reveži. Nad reveži ima posebno korajžo. Nikoli ne pozabim, kako je nekdaj nahrulil mojo sosedo, ki bi ji moral dati le kratek odgovor. S takim postopanjem nain vedno bolj vsiljuje misel, da smo člani pri mlekarni samo peto kolo. Morali bomo bolj trdno nastopiti. Najprej pa zahtevamo, dav se nam dajo potrebna pojasnila na naša vprašanja in da se nam odgovarja, kakor gre ljudem in solastnikom mlekarne. Če bi ne bilo nas malih kmetov, bi ne bilo mlekarne in ne mlekarja. Če smo nevedni, naj nas pouči in svetuje, kar je prav. Z njegovo surovostjo pa ne bomo na boljšem ne mi, ne zadruga, ne on sam. Predobri in neumni bi bili, če bi se še nadalje pustili takole obdelovati. Začeli bomo čistiti in bomo počasi izčistili, ker hočemo, kar je prav.
Eden prizadetih.
Jama očakov.
40 kilometrov južno od Jeruzalema med Betlehemom in Beršebo stoji svetopisemsko mestece Hbbrom, znana romarska točka. Tam počivajo v jami Mam-bre očaki Abraham, Izak in Jakob z ženami, razen Jakobove žene Rahele, katere grob je ob betlehemski cesti. Nad jamo se dviga dandanes. Omarova mošeja, veliko muslimansko in židovsko svetišče. Arabci ne pustijo nikogar vanjo. Pred 600 leti so naredili malo odprtino v skali. Romarji vržejo vanjo molitve Abrahamu. Nekoč je dovolil sultan Abdul Hamid ameriškemu milijardarju, da obišče jamo. Amerikanec je prišel v Hebron. A turški vali (glavar) mu je rekel, da ga ne bo nihče spremljal vanjo, ker ima dovoljenje edino za svojo osebo. Razen tega je gosta opozoril, da ga bo zazidal, ker sme v jamo, nikjer pa ni napisano, da sme zopet ven. Amerikanec se je tedaj premislil. Šele zdaj po vojni so pričeli Angleži z razkopavanjem dolge vrste jam.
ZANIMIVOSTI.
Oklopni stražniki.
V Londonu so- se tako razpasli vlomilci, da potuje zdaj vsako noč skozi ulice posebni policijski oddelek z 20 oklopni-mi avtomobili, katerih stene so nepro-dirne za strele. Vsak avto ima radioapa-rat za prejem in odpošiljanje povelj. Posebni električni žarometi obveščajo občinstvo, da vživajo ta vozila izjemno pravico dirjati z brzino 100 km na uro.
Stroj Šteje denar.
V angleški državni banki (Bank of England), ki je največji denarni zavod na svetu, imajo tudi stroj na elektriko, s katerim štejejo novce. Stroj prešteva kovinski denar ter odštete svote stresa v vreče. V eni uri prešteje drobiža za 7500 dolarjev.
Po čem je lica ?
Dne 19. oktobra sl dal ali dobil :
Za	100	dinarjev	31.80	L
»	100	čeških kron	54.10	»
»	100	franc, frankov	71.65	»
»	100	švivarskih fr	352.—	»
>>	100	nemških mark	433.50	»
«	100	avstr, šilingov 252____________________»
»	1	dolar	18.—	»
»	1	angleški funt	88.60	»
Plill!ll!llllllllll!lllllllllllllllllll!ll!ll!ll||||!ll||||||!l!llilll!l!!||||l!lill!!|l!l!!l|!|!l|!!t|||!!l!l||||B — _
Zobozdravnik
Idr. Sardoč D.l
ordinira
H	s
v Trstu I
ee	m
| via M. R.lmbriani 16III |
(Prej via S. Qiovarmi)
:	od 9-12 in od 3-7. f
lllll!!l!IIIIIIIIIII!llllllllllllll!lllllll!llll||||!ll!!ll!||ir!!l!||!!ll!ll!ll!l|||!!|i:i||||!||!||||||||||!!l!|||Q
HIALI OGLASI
DOBER SVET ie zlatu vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in'prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte vGastrinv. — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih, v križu, v glavi je «Rcumazan» kot tekočina, a isLiniment Lanomento\» kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — Sentjurjcvo» mazilo; izvrstno za rane, tpre, opeklina, odrti ne; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — Bistrica.
ACOUA DELL* ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir'— se dobiva v lekarni Ca-stelJanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel.
GLTKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42.
HIsA SREDI POSTOJNE, pripravna za obrtnika^ ali vinotoč, se proda; istotam dvovprežen voziček. Več pove lastnik. — Postojna 172.
MLINSKA KAMNA, dva para, ima na prodaj župan cerkev v Avberu. Nahajata se v cerkvenem mlinu v Raši.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio 5.
20 LETNO pošteno dekle, Išče lnteli-gestnega mladeniča, poštenega zna-o, a j a od 24 do 30 let. Naslov pri npravl.
Gospodarstvo
Mussolinijev govor
poljedelce m Italije«
V nedeljo 9. t. m. je bila odprta v Rimu žitna razstava in so se delile nagrade posestnikom, ki so se posebno odlikovali v umnem pridelovanju žita. Ob ti priložnosti je Mussolini izrekel velik govor, ki vsebuje marsikaj zajem-ljivega in zato objavimo nekatere odstavke:
Letina in cene.
Kljub vsem nevarnostim, katerim je bila izložena žitna letina, je letošnja žetev povoljna in dosega okoli 55 milijonov kvintalov ter je sorazmerno povoljnejša nego v sosedni Jugoslaviji in najbrže tudi Franciji. Nato je prešel predsednik vlade na vprašanje,	ali	je
sedanja cena žitu po 115 do 120	lir	za
kvintal povoljna. V 1. 1919. je bila 69, 1. 1920. 95, 1. 1921. 115, 1. 1922.	118,	1.
1923. 102, 1. 1924. 121 lir za kvintal. Samo v dobi največjega padanja vrednosti lire — vi. 1925. in 1926. — je dosegla cena žitu višino 181, oziroma	200	lir.
Če se pretvorijo gornje cene,	ki	zo
izražene v papirju, v zlato, potem dobimo, da je bila cena žitu 1. 1922. — 29, 1923. — 20, 1924. — 21, 1. 1925. — 30, 1. 1926. — 43 in 1. 1927. — 60 lir v zlatu.
Kriza.
Kljub temu je priznal govornik, da niso žitne cene take, da bi dobili kmetovalci vso nagrado za svoj trud, in to v dveh ozirih: a) glede stroškov, ki so jih imeli, in b) radi tega, ker je letina bila slabša, nego se je pričakovalo. Treba je priznati, da je bila kriza, in sicer težka kriza, ki je v zvezi z revalutacijo lire. Režim prevzema za njo vso odgovornost. Treba je pripomniti, da ni nobena dežela ustalila svojega denarja na oni nižini, kamor ga je bila spravila špekulacija. Kot vse druge zapadne države je tudi Italija spravila najprej liro na dostojno višino ter je potem ustalila. Seveda se je to občutilo, toda nesorazmerno večja bi bila škoda, če bi bila šla lira isto vrtoglavo pot kot marka ob svojem času.
V vseh državah, kjer se je izvršila delna revalutacija denarja, je trpelo od tega najprej poljedelstvo. Ne samo v Italiji, temveč povsod. Na tem mestu je navedel govornik pritožbe francoskih poljedelcev ob času revalutacije franka in je dodal: «Torej če fašistovska Italija joče, se druge dežele ne smejejo«.
Ukrepi.
Čim se je kriza spoznala, je sledil takoj nastop vlade, da se ublaži. Ukrepi za pomoč kmetijstvu so bili: a) znižanje mezd, b) znižanje cen gnojilom; c) ureditev agrarnega kredita; č) znižanje pristojbin in davkov, ki se plačujejo državi in ki niso dosegali v celoti pol milijarde lir; d) pravična poravnava sporov radi agrarnih najemnin.
Trdim — je nadaljeval načelnik vlade — pred celo državo, da ^ storila fašistovska vlada v poletnih mesecih 1. 1927. več za italijansko poljedelstvo, nego so storile vse druge vlade v petdesetih letih.
Kje se nahaja sedaj kriza? Prepričan sem, da je vrhunec že za nami.
Žitna bitka se ne more dobiti v enem samem letu. Toda možnost zmage je tu in nihče ne dvomi več o tem. Treba pa jt, da re pridelovanje žita posploši, da se goji intenzivno povsod, kjer je to možno. Globoko sem prepričan, da more italijansko poljedelstvo še mnogo napredovati.
Ta stara italijanska zemlja lahko da kruh svojim sedanjim in bodočim sinovom če bodo ljudje v njej znali združevati sledeče elemente: solnce, vodo, delo in znanost.
Sklep govora.
Mussolini .je svoj govor zaključil z znamenito izjavo, ki bo vsakemu prijatelju kmetijstva všeč:
«S čedalje bolj odločnim prepričanjem o neodklonljivi potrebi politike, ki je pretežno in sistematično usmerjena napram razvoju kmetijskega gospodarstva v državi, proglašam v imenu kralja prvo žitno razstavo za otvorjeno«.
Po govoru je predsednik vlade razdelil 45 posestnikom državno nagrado za uspešno pridelovanje žita. Nadaljni trije so dobili nagrado, katero je naklonila Lombardska hranilnica.
Zdaj je čas.
Šc dandanes je večina naših sadjarjev mnenja, da se sadno drevje s pridom sadi samo spomladi. Mnogoletne izkušnje drugih, v sadjarstvu naprednejših krajev pač jasno pričajo, da ima jesenska saditev velike prednosti pred spomladno. Oglejmo si jih nekoliko!
V jeseni posajeno sadno drevo se mnogo laže in hitreje priraste nego spomladi sajcno, zlasti, ker se spomladi sadi navadno prepozno. V jeseni posajeno drevo spomladi že krepko odganja in zeleni, ko drugo šele sade. Preden spomladi posajeno drevo začne odganjati ima jesensko že lepo omladje. še večja pa je razlika na jesen prvega leta. Drevo, ki je bilo posajeno prejšnjo jesen, ima dolge krepke poganjke in se mu presajanje skoro prav nič ne pozna. Ono pa, ki je bilo posajeno spomladi, včasih komaj ozeleni, ali pa naredi prvo leto ped dolge poganjke. V ugodnem 'slučaju pridobimo z jesensko saditvijo eno leto, kajti jeseni posajeno drevo zraste že prvo leto toliko, kakor spomladi posajeno šele drugo leto.
To bi bila torej prva in najvažnejša prednost jesenske saditve. So pa še druge. Posebno ugodnost imajo oni, ki naročajo drevje iz drevesnice. V jeseni dobe sorte, ki jih žele in pa izbrano prvovrstno drevje. |Ker imajo drevesnice še vse skupaj, lahko izbirajo po mili volji. Spomladi je pa to precej drugače, zlasti ako naročamo drevje pozno. Takrat dobimo izbirek, ki je ostal od jesenske in zgodnje spomladne prodaje. Tudi pri razpošiljanju je drevje v jeseni manj v nevarnosti nego spomladi, ker je na jesen hladnejše in bolj vlažno nego pozno na pomlad. Navadno imamo v jeseni tudi več časa nego spomladi, ko . so polne roke raznih drugih nujnih del. i Prav. zato se pa spomladna saditev tako j rada odlaša, da je naposled vse zamujeno j in drevje propade popolnoma.
Jeseni začnemo saditi lahko takoj proti koncu oktobra in nadaljujemo tja do srede novembra, kakor je pač vre-1 me. Z drevja, ki ga mislimo presaditi, moramo listje osmukati, preden ga izkopljemo. Drevesnice to opravijo same. Silno napačno bi bilo, ko bi presajali drevo zeleno. Take sadike bi se . skoro gotovo posušile, ker bi listje neprestano izhlapevalo vodo, ki je pa korenine še ne bi mogle nadomeščati. Sicer pa med jesensko in spomladno saditvijo ni druge razlike, nego ta, da jeseni vrhov ne obrežemo, ampak počakamo s tem delom do spomladi.
Saditi smemo samo v lepem vremenu, ko je zemlja toliko ostjšena, da se lahko ; obdeluje. V premokro ali^ celo zmrzlo zemljo posajeno drevo bo slabo uspevalo.
Jesenska saditev sadnega drevja ni za prav mrzle kraje, kjer se zima zgodaj začne in tudi ne za kraje, kjer je prav j težka in zmrzla zemlja. Prav tako jesen- i sko presajanje ne ugaja vsem sadnim j plemenom enako. Najmanj občutljive so ; v tem oziru jablane in hruške. Košči-j časjo sadje, zlasti breskve in marelice,1 pa presajamo rajši na pomlad. Isto velja tudi za pritlično drevje.
Kje pa vi kupujete obutev?
Najboljšo čevljarnico t Trstu ima
jVTatija Palior
Trst — Via Aroata 10 — Trst
:-: LASTNA IZDELOVALNICA
Čevlji delani samo na roko
Tvrdka znana po vseh pode-
zBlshihjEjmih.
Velika izbera.
ft	Prijazna	postrežba	—	Zmerne	cene.
■ooooooo oaoioiooooool
miiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiniiiiuiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Podpirajte tiste trgovce, podjetnike in profesioniste, ki oglašajo v Malem listu!
iiiiiiiiiiKiiiiiKiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiniiiiiiiniiiii
PRILIKA!!
PLUGI slovite češke tovarne popolni z vozičkom na dveh kolesih, z rezervnim lemežem. št.	5	tehta	70	kg.	.	.	L.	310.-
„	7	„	84	„	.	.	„	340,-
„	8	„	94	„	.	.	„	390,-
„ 10	„	125 ......................... 600.—
BRANE, lahke in težke na 2 in 3 oddelke, nacionalne in inozemske. Mlini in Stiskalnice
za jabolka
Vrči za Mleko i. t. d. i. t. d.
Dobavljajo se katerikoli poljedelski stroji.
Ing. Righi & Vidovich
Trst, Piazza Goldoni št. 10.
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
Dr. Lojze Sussig,
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, 11. Telefon štev. 196.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št.5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. Mermolja
sprejema
V GORICI
na Travniku št. 5II.
Andrej Puric
Rontgenološki
asavod :
PRIMARIJA
dr. A. de Fiori
v GOKICI Corso Vlttorio Emanuele HI. 14.
Sprejema od 9-12 in od 2-4
TRST
Via Media st. 6
Kova&ki
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ogpaje in cmre žja - akojsnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve
llll|[llllllll!ll!lll[l!!l!lllllllll!l[llill!lll!l[lli:ll!!!lllll!ll!ll!ll!llllllll!!tllllll!il!lll!|l!||!|!!|!!|1!|i||l|||in. .
PLJUČNE BOLEZNI
Dott. CERRETTI
Radiologični kabinet je oprt: v Vidmu : Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sredah in petkih ob pop. urah).
iiiisiisiisiisiisnsii
Naša pošta.
Kavaliči pri Sv. Anton. Taki dopisi niso primerni. Vse preveč osebno in opravljivo.
Tipografia Fratelli Moseltig — Trieste.
■aHQKtoHQSDHaHtnai
čevljarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
Trst — »ia Caprin 5 pri Sv. Jakobu — Trsti
Le k Forceeslnu vsi hltč, da sl obujejo noge.
On šiva trdno In močno, pa elegantno In Iep6.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.
IDHOi