27
Tehnično poročilo
k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja.
To poročilo je glavnemu  odbora  za obdelovanje močvirja. predložU Ivan pL Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.) XV    Tomišeljski kanal.
Ta 2530 metrov dolgi jarek ima enake lastnosti, kakor poprej popisani grabni.
Spodnja zemlja pa leži žalibog kacih 900 metrov na dolgo tako globoko, da je ni mogoče doseči. Vendar se bode vse to zemljišče izsušilo, ko bode naj viša voda Ljubljanice znižana.
XVL   C2irnov kanai
Ta kanal je prav za prav neko nadaljevanje Iške in imel bi se tudi po njej imenovati. Obvirje Iske se razprostira daleč proti jugu med Krimom in Mokriško goro; od tam pridejo velike mase najviše vode, manjše vode pa popolnem zginejo v nasipnini, ki je nakopičena med Igom in Tomišijem, in se potem skorej gotovo zopet pokažejo na dan v močvirskih jarkih. Id leže proti severu, posebno v Zidarjevem Grabnu, v Ložici in v Farjevcu.
Tudi dobiva skorej gotovo vir Ižice pri Studencu svojo vodo iz obvirja Iške.
Pri tacih razmerah tedaj ni misliti, da bi se določila množina najplitvejše in največe vode.
Istina pa je, da je ob času plitve vode v Iški struga Curnovega kanala pod mostom, ležečim na cesti od sv. Ivana do Bresta, popolnem suha, med tem, ko po hudem deževanji profil tega kanala najviše vode ne more obdržati, tako, da se voda razlije čez sosednje močvirje.
Pri tolikanj nejasnih razmerah odtoka ne morem misliti, da bi predlagano izkopanje, oziroma poglobo-čenje kanalov struge, bilo kaj definitivnega, kajti vedno je še dvomljivo, bode li novi, sicer mnogo veči profil kanala in njegov povikšanl pad zamogel najvišo vodo dalje speljati. Sploh bi pa bilo za ta najskrajneji slučaj vedno še mogoče, povekšati odtočni profil.
V priloženem podolžnem profilu je narisano poglo-bočenje kanala do nad poprej omenjenega mosta, kjer je ob enem tudi meja močvirskega okraja; vendar se mora še naprej gor kopati, na kar sem se tudi v proračunu stroškov oziral. Sedanjih mostov pa nisem v poštev jemal.
Prvi omenjeni most ima zidane opore in je na vrhu lesen; zraven je treba omeniti, da spušča njegov profil premalo vode naprej, ker je preozek in zato najviša voda Iške stopi na obeh straneh čez cesto.
Drugi, zidani in obokani most je pa uže poškodovan in ravno tako preozek za odpeljavo najviše vode.
Tretji most^stoji samo na neki poljski poti, četrti pa na cesti v Črno vas. Zadnji ima zidane opore in je dovelj širok za odtok.
Ker mi je gospod predsednik si. odbora za obdelovanje močvirja izrekel željo, da bi pri priliki druzega merjenja pregledal tudi Iško, in sicer z namenom, ko bi morebiti mogoče bilo,  tudi tukaj s primernimi stav-
28
bami zmanjšati nevarnost najviše vode na močvirji, sem vstregel tej želji in dovoljujem si o tem sledeče omeniti:
Dolina Iške je v zgornjem koncu jako ozka, leži med dvema pogorjema in ima precej hud pad, katerega porabijo vodne stavbe, kjer je le mogoče. V spodnjem koncu se dolina razširi in pokrivajo jo rodovitne njive in travniki.
V zgornjem koncu se nahaja le eno mesto, kjer bi se zamogla zidati vodna zapornica, a tudi ta kraj ni posebno ugoden, ker je za njim ležeča dolina premalo izbočena.
Situacija, podolžni profil in dotični počezni profili so projektu pridjani.
Ker imamo tu dvojno nalogo, namreč
1)  zmanjšati najvišo vodo, ki pridere po Curnovem kanalu na močvirje, in
2)  ustaviti prodovje,
zato je treba projektirati stavbo, ki je temu primerna.
Tedaj predlagam, da bi se naredila na poprej omenjenem mestu vodna zapornica, kakoršno so v novejšem času zidali v Aglsboden na Tirolskem.
Ta jez čez dolino naj bi bil v prvem času visok 9 metrov, pozneje pa bi se povikšal na 15 metrov.
(Dalje prihodnjič.)