AVTODELI REGNEMER Celje tel. 063/ 40560 fax 063/ 405618 Rezervni deli za osebna vozila^ UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703165,703 16 61 Savinjshe ISSN 1 31 8-68 1 7 7713186o1U1h Letnik 5, št. 93, 13.10. 1999 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Gradič GRADBENO PODJETJE d.o.o. Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI! VELIKA IZBIRA ZIMSKIH AVTOPNEVMATIK (AVTOGUM) IN PLATIŠČ. TOYO llRELLJ ruJitJLar* if/JFULDA DELOVNI ČAS OD 8-18 h SOBOTA 8-13 h V SEZONI BO DELOVNI ČAS OD ZJUTRAJ DO VEČERA VSAK DAN OPJ»a zamikali kalcit in železov pirit, ki ga je našel v novem Brunškovem kamnolomu. Ima pa tuf, imenovan lehnak iz Gore Oljke, za katero so mnogi menili, da je izključno apnenčastega porekla, tuf pa potrjuje njeno ognjeniško poreklo. Poleg zbirateljstva pa ima še poseben hobi. To so buče, imenovane “cug”. Je predsednik kluba cugarjev. Pravi, da se sestajajo letno, ko ocenjujejo vsakoletni rod. Tako so vzgojili bučo-cug velikosti 4,5 litra po dolžini pa 102 cm. S svojimi zbirkami je sodeloval že na razstavah v Ljubljani, Celju in Velenju, vendar so se te zveze nekako izgubile. EUROCOM: USPESNO DESETLETJE V osebni izkaznici Eurocoma iz Levca piše, da je bilo to eno prvih računalniških podjetij v Sloveniji, ki je poslovanje pričelo s tremi zaposlenimi. Danes je situacija bistveno drugačna. Za hiter in kakovosten servis skrbi 19 računalniških strokovnjakov. Direktor Eurocoma, Vito Klinc, rad poudari, da so njihove storitve tudi cenovno ugodne. O dejavnosti podjetja in področjih delovanja Vito Klinc pove, da se je Eurocom med strankami uveljavil s široko paleto računalniških rešitev kot so: računalniški inženiring, trženje računalniške opreme, servis in vzdrževanje, izobraževanje ter zastopanje tujih podjetij. Glavna področja delovanja podjetja so: priprava in izvedba celovitih rešitev na področju integracije informacijskih sistemov, načrtovanje in postavitev računalniških omrežij in komunikacij (LAN in Wan), servis, vzdrževanje računalniške opreme in tehnična podpora, storitve omrežja Internet, distribucija računalniške opreme ter usposabljanje in izobraževanje s področja računalništva. »Kako je Eurocoma v preteklem desetletju uspelo zasloveti kot uspešno računalniško podjetje?« Direktor Eurocoma: Vito Klinc »Temu slovesu je pripomoglo predvsem pravilno strateško odločanje glede na razvoj informatike. Torej je bilo treba pravočasno pridobiti vsa znanja, usposobiti sodelavce in se pripraviti na tržne razmere, ki jih narekuje svetovno hiter razvoj računalništva.« »Ali menite, da smo Slovenci dovolj računalniško izobraženi?« »Slovenija se izredno hitro razvija na tem področju, čeprav je dejstvo, da v primerjavi z Zahodom še vedno zaostaja.« »Koliko računalnikov smo si Slovenci privoščili lansko leto?« »V letu 1998 je bilo prodanih 60 tisoč računalnikov. Zanimivo je, da najraje kupujemo domač izdelek, kar pomeni, da je bilo od omenjenega števila prodanih kar 40 tisoč računalnikov domačih proizvajalcev.« »Ali je cena računalnikov v naših trgovinah previsoka?« »Nasprotno, imamo cenejše računalnike kot v tujini. Res je, da je ponudba računalnikov na tujih trgih pestrejša kot v Sloveniji. Že nekaj časa se trudimo našim strankam pripeljati računalnike iz tujine, ki so za svoj razred cenovno ugodni. To nam je letos tudi uspelo, saj smo z nemškim proizvajalcem osebnih računalnikov Maxdata sklenili pogodbo o prodaji in servisiranju računalnikov blagovne znamke Artist. »Katere storitve se najpogosteje zahtevajo od vaše računalniške hiše?« »V Eurocomu smo zelo ponosni na naše računalniško znanje, ki nam omogoča, da strankam v zelo kratkem roku odpravimo vse napake. Z našimi strankami imamo podpisane pogodbe, ki določajo odzivni rok in rok do odprave okvare. Delujemo na področju celotne Slovenije. Predvsem strankam svetujemo pri izbiri programske in strojne opreme ter vzdržujemo vso računalniško opremo in infrastrukturo, ne glede na proizvajalca. Skrbimo tudi za izobraževanje strank. Imamo lastno učilnico, v kateri potekajo tečaji računalništva. Poleti organiziramo tečaj za najmlajše in tako popeljemo otroke v svet računalništva.« »Kako poteka izobraževanje vaših strokovnjakov?« »Zaposleni v Eurocomu se permanentno izobražujejo, ker je to nujno potrebno. To izobraževanje poteka enkrat do dvakrat letno, glede na informacijsko področje. Posamezniki - specialisti se udeležujejo tečajev doma in v tujini. V začetku septembra se je v Frankfurtu odvijalo dvodnevno srečanje, ki ga je organiziralo podjetje D - Link za svoje partnerje iz Srednje Evrope. Udeležilo se ga je 40 podjetji, med njimi tudi Eurocom, ki je uradni distributer D-Linka. Organiziramo pa tudi interno izobraževanje. Od našega partnerja Microsofta redno dobivamo beta verzije, ki nam omogočajo, da programsko opremo, preden pride na trg, dodobra preučimo in povemo svoje mnenje.« »Eurocom ima tudi dve maloprodajni?« »Res je, ena je tukaj na sedežu podjetja v Levcu, druga pa je v Rimljanki, zraven celjske tržnice. Prodajamo in predstavljamo računalniško opremo ter potrošni material. Hkrati pa izvajamo tudi servis za tiskalnike, monitorje in računalnike.« »Internet je naredil pravi bum v segmentu informacij. Kako se je Eurocom odzval na ta svetovni dosežek?« »Kot sem že omenil prej, je Eurocom sodobno računalniško podjetje, ki redno spremlja dogajanja na trgu in se temu primerno odziva. Zato smo bili med prvimi ponudniki internet storitev v Sloveniji. Našim strankam zagotavljamo priklop na internet ter tehnično podporo. V celjskem Zavodu za kulturne prireditve smo ljudem dali možnost, da ob kavici pobrskajo po internetu. Za nas je najbolj zanimiva izdelava spletnih strani za podjetja, ki na takšen način predstavijo svojo ponudbo in dejavnost.« »Mediji smo že pisali o letnici 2000. Nekateri se celo bojijo, da jim bo naslednje leto računalnik odpovedal.» »Nič strašnega se ne bo zgodilo. Za fizične osebe ta prelomnica sploh ni kritična, kar pomeni, da bodo lahko prihodnje leto nemoteno delali na svojih računalnikih. Pri pravnih osebah je pa potrebno predhodno testirati vso programsko in strojno opremo. Najbrž bo potrebno za nemoteno delovanje izločiti računalnike tipa 386 in 486. Čas za ukrepanje se izteka, vendar večjih težav ne pričakujemo.« L. Čede MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče Tel./Fax: (063) 472-596 GSM: 041 666-468 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MMr:: - OKNA - VRATA - SENČILA Z odlično zvočno in toplotno izolacijo ter lepoto oken in vrat bo vaša hiša veliko več vredna za vas in vaše goste. AJM profili iz umetne snovi so stabilni in odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, imajo obstojno barvo in so odporni zoper (industrijsko) onesnaževanje zraka. Skoraj brezmejna trajnost, odlična zvočna in toplotna izolacija. Na barvanje okna lahko pozabite. PODREDITE Sl PRAH - $ SESALNIKI Garancija 24 mesecev ! OPTIMO A ® moč: 1300 W ® mehanska reg. moči ® 6-stopenjsko filtriranje cid ir en} im ai( Reteče 4. 4220 Škofja Loka Tel.: 064/631-619 ® OPTIMO E TURBO ® moč: 1400 W ® elektronska reg. moči ® teleskopska cev ® turbo krtača ® 6-stopenjsko filtriranje Prodajni saloni: * PC LJUBLJANA, Celovška 72 P(1 Hiillilliilii ' PC KOPER, Ljubljanska c. 5a, * PC LEVEC, Levec 18 SLOVENSKO OKNO PRIHODNOSTI Že dobrih pet let je samostojni podjetnik Ladislav Košir iz Levca uradni zastopnik podjetja AJM iz Maribora, ki se ponaša z izdelavo stavbnega pohištva iz kakovostne umetne snovi PVC, ki je ekološko prijazna in neobčutljiva na klimatske vplive ter mehanske poškodbe. Ladislav je uspešno obrtniško pot začel zelo skromno. Najprej se je izobraževal v Nemčiji, nakar je pridobil status samostojnega podjetnika. Svoje znanje in nadarjenost je ponudil Kovinoplastiki iz Loža. Vendar s tem sodelovanjem ni bil preveč zadovoljen. Neutrudljivi Levčan je iskal nove možnosti. Ubral je pot, ki se je končala s podpisom pogodbe o zastopstvu mariborskega podjetja AJM, ki je leta 1994 pridobilo naziv “podjetniška družina leta.” Dve leti kasneje pa so Mariborčani dobili priznanje GZS za podjetnika leta. Samo leto kasneje pa se je v njihovih rokah našel tudi standard za kakovost ISO 9001. Dela je več kot dovolj, zadovoljno ugotavlja naš sogovornik. Za kakovostno, strokovno in hitro izvajanje vseh naročil, skrbi pet mon-tanžerjev. In kaj dejansko ponuja “Montaža Košir” iz Levca/ Na voljo je svetovanje, prodaja, montaža in servis oken, vhodnih in balkonskih vrat. To stavbno pohištvo je narejeno iz kakovostne uvožene umetne snovi PVC, ki ima odlično toplotno in zvočno izolacijo. Z vgradnjo takšnih oken je možno privarčevati tudi do 30 odstotkov toplotne energije. Vendar to ni vse. V ponudbi “Montaže Košir” so tudi senčila, zunanje in notranje okenske police, garažna in industrijska vrata, kovinska in protipožarna vrata, strešna okna in svet- Mm' poslovni prostori Montaže Košir v Levcu. Samostojni podjetnik Ladislav Košir lobni jaški. Vsi proizvodi so v 5-lctni garanciji. Proizvajalec pa je prepričan, da ima stavbno pohištvo iz PVC dolgo življenjsko dob, če se upošteva vsa predpisana tehnologija. V Nemčiji je praksa, da se okna, narejena iz takšne mase, zamenjajo po 35 letih uporabe. Sicer je to pohištvo kos vsem težavam, kot so hrup, slabo tesnjenje, zamakanje, oplesk itd. Vsa stara vrata in okna je možno brez poškodb fasade demontirati in na njihovo mesto vstaviti nova. Nakup oken in vrat je pomembna, a obenem težka odločitev. Takšne odločitve vedno temeljijo na medsebojnem zaupanju kupca in proizvajalca. Zmeraj je veliko možnosti. Toda samo ena odločitev je prava: začne se svetovanjem, nadaljuje s projektiranjem po vaši želji in natančno izdelavo ter profesionalno montažo. Vse to in še več vam zagotavlja podjetje AJM in njegov zastopnik “Montaža Košir” iz Levca, ki se bo do konca meseca preselila v nove poslovne prostore ob cesti, ki pelje na levško letališče. L. ČEDE V Ciotovljah so 18. in 19. septembra pripravili državno prvenstvo v preskakovanju ovir za mlade konje. Po kategorijah so zmagali: šest letni konji: L mesto Andrej Laufer iz KK Piramida na konju GERALDO 2- mesto Primož Rifelj iz KK Veniše na konju DALIA 3. mesto Robert Krajnc iz KK Slovenj Gradec na konju BRIUANT GARANTIE Pet letni konji: L mesto Tina Burger iz KK Ljubljana na konju ALFA 2. mesto Maja Novak iz KK Velenje na konju OKSER HONG 3. mesto Primož Rifelj iz KK Veniše na konju LAGRAND štiri letni konji: 1. mesto Maja Laufer iz KK Piramida na konju DOROTHV 2. mesto Lidija Grum iz KK Krumperk na konju AM1GO 3. mesto Irena Drobnič iz KK Ljubljana na konju CALAZARV S CELJSKIM GROFOM, MOČNO VOLJO IN TRDIM DELOM FERJAN NA SVETOVNO PRVENSTVO Pred letom dni smo že pisali o mladem judoistu Klemnu Ferjanu, novemu upu, ki je lani na mladinskem svetovnem prvenstvu za slovenske barve osvojil 5. mesto. Ob tem pa ne smemo pozabiti še na ducat medalj, ki si jih je prav tako s trudom pridobil, a jih je veličastnost svetovnega brona kar nekako zasenčila. In sedaj čaka Klemna nov izziv - tokrat nastop v članski reprezentanci na svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo od 7. - 10. oktobra v Briminghamu v Angliji. Klemen je prestopil iz mladinske vrste in kot najmlajši član v kategoriji do 75 kg začel še bolj intenzivno trenirati ob veliki pomoči njegovega glavnega sponzorja, Celjskega grofa. Judo zveza Slovenije je imela precej preglavic z odločitvijo, koga poslati na svetovno prvenstvo, saj sta imela Klemen in član iz Ljubljane Brod enake rezultate. Odločili so se za izbirne tekme, ki so potekale po Evropi. Kljub tem tekmam pa so rezultati venomer ostajali enaki in tako so se slednjič odločili še za eno izbirno tekmo v Splitu, kjer pa je naš Klemen osvojil krepko zmago, slonečo na štirih iponih in enem wazarieju. Tako je kot novinec v članskih vrstah premagal pet let starejšega in bolj izkušenega konkurenta in si s tem nadel naziv najboljšega judoista Splita 1999, hkrati pa pridobil vstopnico za nastop na svetovnem prvenstvu. Te izbirne tekme in z njimi tesno povezana potovanja po Evropi, so bile za Klemna zelo naporne in kar nekako odveč, saj bi se moral v tem času že intenzivno pripravljati za prvenstvo. Zavedati se moramo, da od tako mladega judoista v članstvu ne moremo in ne smemo pričakovati previsokih rezultatov, je pa zanj nedvomno velik izziv in vir novih izkušenj. Družina Ferjan upa, da jim bo pristopil v pomoč še kakšen sponzor poleg Celjskega grofa, ki jim je v neprecenljivo pomoč in da jih bosta uslišali tudi judo zveza in športna zveza Slovenije, saj je udeleževanje in doseganje visokih rezultatov na svetovni ravni povezano z velikimi stroški. Klemnu za njegove uspehe iskreno čestitamo in želimo, da se v Angliji kar najbolj odreže. M. Tolič Intervju z velenjskim županom Srečkom Mehom VELENJE PRAZNOVALO SVOJIH 40. LET 20. septembra 1959 je Velenje postalo mesto in v svojo razvojno usmeritev zapisalo moto: Velenje, sodobno mesto. Pred dvema letoma smo ob 38. obletnici mesta Velenje zapisali: Velenje, mesto priložnosti. Dve leti po tem pa lahko zapišemo, da je Velenje svojo priložnost dobro izkoristilo. Letos je praznovanje ob 40. obletnici mesta doživelo svoj višek 18. septembra, ko se je na Titovem trgu zbralo preko tisoč nastopajočih in še nekajkrat večja množica meščanov ter drugih obiskovalcev. O tem, kako je potekalo praznovanje letošnjega praznika, o gospodarstvu, šolstvu in turizmu ter razvoju smo se pogovarjali z županom mestne občine Velenje, Srečkom Mehom. Pred dvemi leti smo v naslov najinega pogovora zapisali: Velenje, mesto priložnosti. Kako ocenjujete razvoj mesta in mestne občine Velenje v zadnjih dveh letih? Težko je na kratko odgovoriti, kaj vse smo v teh dveh letih postorili. Slogan: Velenje -mesto priložnosti, je imel namen motivirati ljudi, jim povedati, da priložnost je. Ta priložnosti je slonela na dobremu uspehu gospodarstva, na mladi populaciji in na možnosti življenja v Velenju. To nam je v veliki meri uspelo, tako da lahko danes z gotovostjo trdimo, da so se gospodarski kazalci izboljšali, da je vlaganje podjetij v investicije že tretje leto v porastu ter da vrednost investicij krepko presega izgubo določenih podjetij. Velenje je bilo zaradi velikih emisij žvepla iz Termoelektrarne Šoštanj vedno ekološko ogroženo? Ekološka sanacija teče tako kot smo načrtovali. Gre za sanacijo dimnika v Termoelektrarni Šoštanj, tako da so naše osnove za turizem in za storitvene dejavnosti prave. Sanacijski načrt za vode smo uspešno izvedli, rešili več kot sto stanovanjskih problemov in zgradili veliko parkirišč v središču Velenja. Naredili smo popolnoma nov rudarski muzej, ki mu ni enakega v Evropi, obnovili stadion ob jezeru, otroško igrišče, obnovili hotel Paka in Velenjski grad, dogradili športno turistični center Jezero. V vseh krajevnih skupnostih smo rešili problem pitne vode, tudi na Paškem Kozjaku, vodili in izpeljali smo do faze predinvesti-cijske študije projekt odpadkov severno vzhodne Slovenije, kjer je udeleženih 750 tisoč prebivalcev. V tem trenutku smo tik pred izdajo knjige Razprave o zgodovini Velenja, obnovili smo Titov trg kot osrednji prireditveni prostor ter nekaj drugih objektov. Ob štiridesetletnici mesta pa so vsekakor bile prireditve oziroma aktivnosti, ki ste jim posvetili večji pomen? V letošnjem prazničnem letu smo vodili dve večji aktivnosti. Ob 40. obletnici mesta smo se prijavili v tekmovanje enajstih evropskih mest v urejenosti imenovano ENTENTE FLORALE in izvedli tudi tekmovanje Velenje lepo, urejeno in čisto. Župan občine Velenje, Srečko Meh, pravi: "Danes lahko z gotovostjo trdimo, da je Velenje mesto v katerem se splača delati in živeti.” Foto: Dosegli smo tudi lepe uspehe na področju šolstva. V Velenju smo pričeli z izobraževanjem v višje strokovne šole elektro tehničnih ved, prav tako letos začenjamo z višjo strokovno rudarsko šolo, prepričan pa sem, da nam bo v naslednjem letu uspelo pričeti s programom višje strokovne stojne šole, predvsem na področju orodjarstva. Uspešno smo sanirali posledice stečaja ESO Opreme. Novembra 1998 smo organizirali zelo uspešno in odmevno konferenco med malim in velikim gospodarstvom., kjer so predstavniki podjetij Gorenja, Premogovnika Velenje, MGA Nazarje, ERE Velenje in Elkroja iz Mozirja predstvaili svoje dejanske potrebe in razvojne možnosti 80-im podjetnikom iz regije. V letošnjem letu bomo z 50. milijoni tolarjev sanirali vse zemeljske plazove v občini razen dveh največjih, za katera so potrebna večja finančna sredstva (cca. 200 mio. tolarjev). Potrebno je omeniti še založništvo Pozoj, ki je v zadnjih dveh letih izdalo več kot 60 naslovov (knjig ali CD-jev), v letošnjem letu pa namerevajo izdati še okrog 40 novih. Mestna občina Velenje veliko vlaga v turizem. Obisk turistov se v zadnjih letih povečuje, vendar je pri nekaterih turističnih delavcih in podjetnikih opaziti precejšnjo nepripravljenost po skupnem nastopu in sodelovanju. Pri povezovanju turističnih delavcev na področju občine je še vedno opaziti precejšnje razlike med nekaterimi podjetniki, krneč kimi turizmi in samo strategijo razvoja turizma v Velenju. Tako nimamo niti ene turistične kmetije odprtih vrat v Velenju, pa tudi pri pripravi nekaterih promocijskih projektov je odziv pojetnikov premajhen. Toda mi smo turistično ponudbo gradili predvsem na športnem, zabaviščnem in poslovnem turizmu. Gradimo na tistih postavkah turistične ponudbe, ki jih okolica nima. V ta namen smo podprili projekte, kot so Skok v poletje. Noč ob jezeru, Pika Nogavička, konjeniške, atletske in nogometne tekme ter vse športne spektakle, ki v večini primeru privabijo veliko obiskovalcev. V Velenju se odvija zelo veliko kulturnih in glasbenih prireditev. Tako je bila letos prvič na sporedu kulturno umetniška prireditev za mlade Kunigunda. Na ogled je postavljenih veliko stalnih razstav tako na Velenjskem gradu kot v samem mestu, urejamo učno pot v TRC Jezero. Vsemu temu mora slediti tudi infrastruktura. Tako smo za začetek turistične poti skozi Velenje uredili razvaline gradu Šalek. Tu naj bi bil začetek turistične poti, ki bo vodila preko nakupovalnega centra skozi mestno jedro do Velenjskega gradu. Ob tej poti je potrebno urediti še marsikatero trgovinico, lokalček, ki bi popestrili turistično ponudbo. Za sprostitev in rekreacijo je zelo primerno TRC Jezero, ki lahko naenkrat sprejme več kot tisoč obiskovalcev, ki si zaželijo tenisa, plavanja, jahanja, sprehodov, teka ... To je naša turistična ponudba in naša turistična možnost. V ta namen so občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ustanovili tudi LTO Šaleški promocijski center, ki bo skrbel za povezovanje in razvoj turizma na področju teh občin. Kakšno je povezovanje občine Velenje s sosednjimi občinami v regiji. Znan je vaš moto: Dobri k dobrim. Tako imenovana statistična savinjska regija ima 32 občin. Te občine v večini primerov med sabo niso primerljive. Večina med njimi celo nima svojih razvojnih projektov, ampak se še vedno ukvarjajo s problemi iz preteklosti. Razvoj občine Velenje je vezan predvsem na razvoj izobraževanja. Nujno je porazdeliti srednješolsko izobraževanje na več centrov: Celje, Velenje, Slovenj Gradec. V tem trenutku je koncentracija sredješol-cev v Celju prevelika, tako kot je tudi prevelika koncentracija študentov v Ljubljani. Z boljšo porazdelitvijo srednješolskih in višješolskih centrov v regiji bi vsem krajem zagotovili tudi enakomernejše možnosti za razvoj. Drug problem pri povezovanju je v pristojnosti regij. Država v zadnjih letih ni občinam prepustila nobene pristojnosti, še več, nekatere je občinam celo odvzela. Tako danes regije samo konkurirajo na razpisih za finančna sredstva. Sam nisem pristaš tega, saj menim, da je sredstva bolje zaslužiti doma, ker jih lahko potem po lastnih potrebah uporabimo. Vsekakor je v Sloveniji čim prej potrebno določiti pristojnosti regij. Praznovanja ob štiridesetletnici mesta so mimo. Kaj je tisto, kar je ob praznovanju mestne občine najbolj povezalo občinsko vodstvo in občane? Rad bi se zahvalil vsem občankam in občanom, ker so resnično sodelovali ob pripravljenih prireditvah. Ko smo načrtovali dogajanje ob prazniku, smo dejali: “Ne bomo praznovali, ampak bomo celo leto ob pomembnih dogodkih na področju gospodarstva, izobraževanja, turizma del dogodka posvetili prazniku.” Menim, da so občani z dogajanjem ob prazniku bili zadovoljni in tudi ponosni na svojo štirideseto letnico. Za Velenje ob prazniku lahko rečemo, da je mesto, v katerem se splača živeti, gospodarstvo je uspešno in občina ima jasno opredeljene svoje razvojne cilje. In nenazadnje vas lahko ob tem trenutku že povabim na zadnji jesenski kros v tem tisočletju, ki bo potekal ob škalskem jezeru 12. decembra. Vabljeni! Ena osnovnih nalog savinjske statistične regije je vsekakor sanacija RTC Golte nad Mozirjem, povezovanje med naravnimi zdravilišči in oživitev gospodarstva. Menim, da je Velenje tisto mesto oziroma tisto središče na katerega bi se lahko razvojno vezalo gospodarstvo te regije. Skupni projekti regije pa so vezani na področje turizma, izobraževanja in prometne infrastrukture. Samo Jurhar BILO ME JE STRAH Nekega dne, ko je bila mamica v službi in očka v delavnici, sva bila z bratom sama. Bila sva pod posteljo. Bratu sem povedal, da duhov ni. Potem sva šla mimo pred televizijo. Zunaj je pihal veter in delal hu, hu, hu vse glasneje, dokler nisva spet švignila pod posteljo. Pod posteljo sva se tresla od groze. Sla sva spet do luči in jih prižgala. Gledala sva skozi okno in komaj čakala, da pride očka ali mami. Čez nekaj časa sem brata prestrašil, ko sem zakričal: “Bllall!" Takrat je z bratom prišel očka in vprašal, če sem kaj strašil brata. Rekel sem: “Da. ” Nato sem bratu povedal, da duhov ni in strah ga je minil. Nejc Pavlič, 4.B OŠ Petrovče NOGOMETNA TEKMA Včeraj smo na igrišču v Levcu igrali nogomet. Tokrat nismo igrali samo Levčani. Naši nasprotniki so bili iz Pirešice. Pozdravili smo se in tekma se je začela. Nasprotniki so nam takoj dali dva gola. Takšen je bil rezultat ob koncu prvega polčasa. Malo smo že bili zaskrbljeni. Toda že v prvih petih minutah drugega polčasa je dal za nas gol Marko. Kmalu je padel še en gol in rezultat je bil izenačen. Igra je bila sedaj zelo napeta. Do konca nogometne tekme je bilo še samo pet minut. Nasprotniki so imeli žogo, napadali so hitro, vendar so zgrešili gol. Ostala je še samo minuta do konca tekme. Borili smo se in Maticu je uspelo dati odločilen gol. Gledalci so bili veseli, mi pa še bolj, saj je bila to naša prva zmaga. Miha Lampret, 3.A OŠ Petrovče GOBARSKA RAZSTAVA NA VRANSKEM Ivan Štrajhar je skupaj z gobarji iz Tabora na razstavo prinesel prašnico zraščeno na štoru. Foto: Samo V soboto, 18. septembra, je društvo upokojencev Vransko pripravilo gobarsko razstavo upokojencev Savinjske doline na bazenu na Vranskem. Na razstavi so sodelovala društva upokojencev z Vranskega, Prebolda, Tabora, Petrovč in Šempetra, ki so na to tradicionalno prireditev prinesli več kot 200 vrst gob. Ker je prireditev imela tudi tekmovalni značaj, je prinešene gobe ocenila komesija, ki jo je vodil ing. gozdarstva Roman Habjanič. NA VRANSKEM OBNOVILI VRTEC Med ogledom prenovljenega vrtca sta župan Občine Vransko Franc Sušnik in ravnateljica OŠ Vransko Valerija Pukl skrbela za izčrpne informacije o obnovi. Foto: Samo V soboto, 18. septembra, je Občina Vransko pripravila ogled prenovljenih prostorov vrtca Vransko. Investitor obnove je bila Občina Vransko, sama investicija pa je bila vredna nekaj več kot 10 milijonov tolarjev. Prostori vrtca so v celoti prenovljeni, vsi oddelki in razdeljevalnica hrane, popolnoma nov pa je jaslični oddelek, ki ga doslej na Vranskem ni bilo. Ob prenovitvi so prav tako pridobili še dva razreda za osnovno šolo in s tem tudi prostorsko izpolnili pogoje za uvedbo devetletke. Letošnja prenovitev vrtca pomeni šele prvi del obnove, v najslednjih letih pa jih čaka še dokončanje del na strehi, fasadi in obnova stavbnega pohištva. Samo Jurhar BRANE STROŽAR ISKALEC TALENTOV Zaključek poletne športne sezone je čas za obračun dosež kov tekmovalcev in trenerjev. Za Braneta Stražarja, nekdanjega skakalca v višino, danes športnega pedagoga, iz Prebolda lahko trdimo, da je v končani sezoni s svojimi atleti dosegel zelo veliko. Kot atletski trener je z Dominiko Gačner in Marino Tomič dosegel zelo odmevne rezultate. Povprašali smo ga, kaj meni o slovenski atletiki danes in o možnostih njegovih mladih tekmovalcev jutri in atletskem klubu Kladi-var iz Celja. Kot mladinca si treniral že Gregorja Cankarja, ki je pozneje uspel tudi v članski konkurenci. Sedaj v atletskem klubu Kladi-var Celje treniraš veliko mladih nadarjenih atletov. Ena izmed njih je Dominika Gačner. Ali lahko potegneš vzporedno primerjavo? Dominika trenutno v svoji kategorjiji nima prave konkurence,vsaj v Sloveniji ne. Po junijski zmagi na olimpijskih igrah mladih, ki je sedaj že druga zmaga zapovrstjo, pa tudi v Evropi ne. Kakšna so tvoja pričakovanja od talenta, kot je Dominika? Uvrstitve in zmage na tekmovanjih so eno, dejanska vrednost tekmovalca pa se meri tudi z rezultatom. Dominika je nedvomno izreden talent, saj uvrstitve in rezultati segajo v sam evropski in svetovni vrh. Vendar je potrebno omeniti, da so dejanski rezultati konkurentk mogoče celo boljši, kot kažejo njihove uvrstitve. Kar nekaj je takšnih tekmovalk, ki ne pridejo na taka tekmovanja. Težko je Dominiko primerjati z Gregorjem Cankarjem. Za Dominiko prihaja prav zdajle čas, ko se bo pokazalo, kaj bo, če bo in kako bo. Pri puncah je pač to predpubertetno odbodje najbolj kritično, in ko puberteto prebrodijo, je pravi čas za ocene njihovih dejanskih sposobnosti. Dominika ima že sedaj zelo dobre rezultate in je tudi mnogobojsko usmerjena, tako da se bo nekje v atletiki našla in tudi uspela. Dilema je ali se že sedaj usmeriti strogo v eno disciplino ali vztrajati v atletiki v mnogoboju glede na njene rezultate v mnogoboju, ki so bili doseženi v lanskem letu. Tvoj pogled? Dominika ima v mnogoboju že zelo dobre rezultate. Od kar jo treniram, sem jo vodil na neka zelo simpatična tekmovanja v Ljubljano. Prvi je bil mnogobojček, neuradno prvenstvo v Sloveniji za vse pionirske kategorije. Ona je ves čas zmagovala v kon- Brane Stražar: "Imamo olimpijko atletsko kolajno, glede majhost je to že mali čudež." foto: kurenci svojega letnika, pa tudi žogico je metala dobro. Tako smo ugotovoli tudi njeno nadarjenost za mnogoboj, saj ni bila samo dobra šprinterka in skakalka. Sicer pa imam kot trener načelo, da tam do prvega letnika z vsakim atletom delam precej mnogobojsko. Sem trener za skoke in za Sprinte, toda mladim atletom pokažem osnove tehnike skoraj vseh disciplin. Tako se trening dopolnjuje in tudi razvoj mladega človeka je pravilen. Ob tem pa se izognemo temu, da bi prišlo do zasičenja s treningom posamezne discipline. Dominika sicer že sedaj trenira s poudarkom na disciplinah, ki ji bolj odgovarjajo, dela pa klub vsemu zelo mnogobojsko. Pred večjimi tekmovanji seveda trenira več skok v daljino, kjer je trenutno tudi najboljša. Savinjsko področje je dalo kar precej dobrih atletov Kladivarju. Vendar imam obč utek, da nekaj let ni bilo pravih rezultatov oziroma pravega odnosa do atletov. V zadnjih letih se to kot kaže izboljšuje. Je v klubu, kot je Kladivar čutiti pozitivne trende in s tem tudi možnosti za napredek atletike v naši regij?. Lahko rečem, da je v tej smeri velik napredek. Je pa to velika zasluga določenih posameznikov, kot so Fižuleto, Kocuvan, Božiček, ki so začeli delati vsak s svojo skupino. To sicer še ni neko sistematično delo s selekcijami, ampak mislim, da je tukaj neko znanje in tisti, ki poišče prave talente, zna iz njih narediti dobre atlete. Res je tudi, da ima Celje tradicijo v atletiki, pa tudi precej dobrih ali pa vsaj potencialnih dobrih trenerjev. Vendar je problem pri iskanju talentov, saj ima Celje z okolico veliko konkurenco klubov in športov, ki so tudi po finančni plati privlačnejši kot atletika. Otroci so tudi vedno bolj okupirani z računalniki, televizijo, zato jih je potrebno na drugačen način zmotivirati za trening. Jaz jih na začetku rad pohvalim, pustim igrati košarko, poleg tega pa prirejamo tudi zabavne turnirje v tenisu in razna druženja. Kakšen je izbor talentov v našem okolju? Je to samo na testiranjih, ki jih izvajajo fakultete, ali so to lokalna tekmovanja? Sam še najbolj zaupam svojemu očesu na tekmovanjih ali pri športni vzgoji v šoli. Tudi na testiranja se lahko zanesemo. Vendar do teh rezultatov otrok trenerji brez privoljenja staršev ne moremo več priti, saj je sedaj zagotovljena varnost podatkov. Tako največ talentov odkrijemo prav na tekmovanjih ali pa nam jih priporočijo naši strokovni sodelavci po šolah. Kako gledajo starši na začetek otrokove športne poti, predvsem ker vemo, da je atletika garanje v primerjavi z nekaterimi ekipnimi športi in kakšen je odnos staršev? Je to velika podpora ali so pri starših kake zavore? Zaenkrat v moji skupini do kakšnih večjih zavor pri starših ni prihajalo. Opažam pa, da se predvsem starši deklet rajši odločijo za kakšno odbojko ali za kakšen bolj, po njihovem merilu, ženski šport. Čeprav vemo, da tudi v atletiki, da se malo obrnem še na lepoto, dekleta ostajajo lepa, sploh kakšne šprinterke, skakalke in mislim, da to ne bi smela biti večja ovira. Pri svojem trenerskem delu pazim, da spremljam razvoj otroka, da ne prehitevem z delom z utežmi. Verjetno pa se v Sloveniji v kakšnem športu tudi dogaja, da preforsirajo odraščajoče otroke. Kakšna je bodočnost celjske in slovenske atletike? Zdi se mi, da je slovenska atletika na dobri poti. Atletska zveza je dobila novega direk- na našo Samo d.o.o. Trgovsko, proizvodno podjetje Celje "'fr'.'' ; ...... ^'' ''lillfli 3000 CEUE • Kosova 6 Tel.: 063/443-144, 483-615, FAX: 063/483-616 —:-------- '“.9,7 Rogaška Slatina Teharje Teharska c. CEUE BIO DOM Kosova c. s v JESENSKA PONUDBA POHIŠTVO VISOKE KAKOVOSTI ZA PRIMERNO CENO J iss'j h u, J | ■ 'Sl StijM .000. Jarnitura KONKRET postelja + K + dvosed 169.000.- 179.000.- garnitura SCHARLOTE T + D + F rnm garnitura LIMOGET T + D + F garnitura NIKLAS — T postelja + K + dvosed 25SI96 91.000.- 235x190 ježišže 120x195) ZELO UGODNO 119.900.- ’*■ * .-sr' ■ - :: r / garnitura ANA ;4,'Sri osnovni sestav uhinja MINA 259.800.- ^uraKONKREl T + D + F regal LABA hrast I E osnovni sestav kuhinja OPTIGOR TEA 131.600.- V septembru in oktobru UGODNI nakupi kuhinj GORENJE cm 2.40 m z brezplačnim prevoz mmontažo. ; Nakup na 12 čekov z delnim gotovinskim popustom, brez obresti CENE KUHINJ SO ZA LESENE DELE tipskega sestava (ne vključujejo tehničnih aparatov in aranžerskega materiala). VSE CENE ZAJEMAJO GOTOVINSKE POPUSTE in veljajo za gotovinsko plačilo do odprodaje zalog. DDV je vključen v ceno. imm' »IM # IMA* -?*• aXiU.I«'“s';Iffe > 4V M | 1 f I I ^ „„„1 TD,rp Otroško pohiš regal TR ER B|0 ^ _ masivni hrast skandinavska smreka nakup elementov po vaši izbiri -možnost izdelave po vaši meri mladinsko pohištvo BIO B0Y skandinavska smrel regal smreka 60x60x170 17.000. - 60x40x170 13.000. - 90x40x170 15.000. - izdelava jelša i ^ i 14 IMKpi VZMETNICE BIOSAN- 190X90-BIOSAN - 200X90 -ORTOPEDSKE- 190X90-ORTOPEDSKE - 200X90 -Na zalogi tudi ostale dimenzije 29.000.- art 108 predsoba 88.000.- brez naslonov * 9.900.-za roke torja, Borisa Mikuža, ki ga poznam še kot skakalca. Skupaj sva bila tudi kot trenerja in menim, da ima dobro zastavljene cilje. Več pozornosti posveča delu z mladimi, ki je tudi sicer v Sloveniji na zelo visoki ravni, mogoče včasih celo na previsoki v primerjavi z ostalimi, saj imamo, glede na to, kako majhna državica smo, zelo velike uspehe. Imeti v atletiki olimpijsko kolajno je za takšno državico pravi čudež. Kakšna je danes stimulacija vrhunskih tekmovalcev v slovenski atletiki? Stimulacija je v atletiki še vedno na zelo nizki stopnji. Sploh za mlajše kategorije. Nekoliko drugače je za vrhunske atlete, ki lahko kmalu dobijo sponzorje, medtem ko morajo mlajši atleti že doseči kolajno v državnem merilu v mladinski kategoriji, da dobijo naziv prespektiven razred in s tem neke manjše ugodnosti. Te so: sofinanciranje kakšnih priprav, nabava določene opreme, kakšna hranarina, kaj več pa ne. Če pa kdo zelo izstopa po rezultatih, se večkrat pojavi tudi v medijih, potem mu klub ali pa mogoče sposobni starši lahko pridobijo kakšne sponzorje in potem je dosti lažje. Izkušnje sem imel z Gregorjem Cankarjem, ki je svoje prve sponzorje dobil že v drugem letniku srednje šole, ker je bil interesanten. Že takrat je kazalo, da bo vrhunski atlet. Ko še kakšne druge ugodnosti. Športniki so časovno zelo obremenjeni, pa tudi odsotnost zaradi tekmovanj je velika. Koliko ugodnosti nudijo šole atletom in kako je organiziran pouk oziroma ocenjevanje tekmovalcev? Mislim, da v osnovni šoli ni problemov, saj tekmovalci niso veliko odsotni. Pri mladin-c'h pa so odsotnosti že daljše,. Zato ima večina urejen status športnika. So pa med Posameznimi šolami razlike, tako da imajo atleti in atletinje to različno urejeno. Trenutno treniram tudi zelo dobro mlado atlet-mjo Marino Tomič, ki obiskuje drugi letnik nn Kajuhovi gimnaziji, športni oddelek. Mislim, da je zaenkrat kar zadovoljna s statusom športnika, saj lahko normalno obiskuje šolo in opravlja izpite. Temu primerni s° potem tudi njeni rezultati. Do sedaj je dosegla nekaj zelo odmevnih rezultatov in uvrstitev, kar pomeni, da bi se ob dobrem ln zavzetem treningu lahko približala poti, P° kateri stopa Brigita Bukovec. Jc ob koncu pogovora še kaj takega, kar bi rad dodal? Mčasih me zaboli, da je kljub vsem uspe-nom atletika v Sloveniji zapostavljena. Ko jrno bili na olimpijskih igrah mladih v Romuniji, se je na otvoritvi zbralo skoraj 40.000 ljudi. Na posameznih atletskih tek-jUah jjh je bilo tudi do 10.000, na finalnih 0°jih pa celo dvakrat več. Zdi se mi, da bi ^•orala biti atletika kot bazični šport v Moveniji bolj cenjena. Tudi v medijih se at-•etiki namenja zelo malo prostora. Žal. SAVINJČAN, KI SE JE ZAPISAL TAEKWON-DO-JU V občini Tabor živi 25-letni Simon Jan, absolvent Biotehnične fakultete v Ljubljani. Kljub temu, da ima Simon bore malo sponzorjev, je ponosen lastnik številnih kolajn, ki jih je pridobil na tekmovanjih v taekwondoju. Pred dobrim letom dni je ustanovil tudi lastni taekvon -do klub Sun v Braslovčah, ki šteje že preko 50 članov. “Kakšen je šport taekwon-do, kje so njegove korenine?” “Taekwon-do je športna borilna veščina, precej mlada, vendar je nastala na bazi dveh starodavnih korejskih borilnih veščin. Velika pozornost v tem športu je namenjena nožni tehniki, drugače pa se pri teak-vvondoju trenira tudi forme, samoobrambo, test moči ter specialne teknike. Pravila taekwondoja po verziji ITF je leta 1966 napisal general Choi.” “Avgusta se je slovenska reprezentanca udeležila svetovnega prvenstva v teakwon-doju v Argentini in zaslovela kot vice prvak. Kako si ti kot član te reprezentance doživel ta enkraten rezultat?” Simon Jan s kolajno svetovnega prvenstva. Sun v Braslovčah. Zakaj si se odločil za takšen korak?” “Osebno sem bil zelo srečen nad takšnim skupnim dosežkom, ki ga povečuje tudi naslov svetovnega prvaka Tomaža Barade. To je bilo moje prvo svetovno prvenstvo, ki sem se ga udeležil in glede na to, da treniram šele od leta 1995, je to zares izjemen rezultat. Tudi posamezno sem dal vse od sebe, vendar mi ni uspelo priti do medalje. Končal sem na 8-16 mestu.. Če bi medaljo osvojil, bi potem taekvvondo obesil na klin in bi skušal svoje znanje prenesti na mlajše. Tako sem se pač odločil, da treniram naprej, tekmujem ter se poskusim udeležiti še evropskega prvenstva prihodnje leto na Škotskem. “V športni karieri si osvojil že vrsto zmag na največjih evropskih in državnih tekmovanjih. V Belgiji si bil tretji, v Bosni drugi, na Nizozemskem tudi drugi, zmagal si nekaj odprtih prvenstv, si državni prvak v teakwondoju. Kakšen je recept za takšen uspeh?” "Predvsem je bilo treba veliko trenirati. Zelo pomembni sta volja in motivacija. Moram priznati, da sem pred svetovnim prvenstvom včasih s slednjo tudi sam imel težave. Takrat sta mi večkrat pomagala prijatelja Ermin Anzelc in Zoran Arsovič, ki sta res poskrbela, da sem premagal vse ovire in ostal v formi. Zato najlepša hvala njima, Magdi in seveda mojim domačim, ki so mi vedno stali ob strani in mi pomagali držati motivacijo.” “Svojo športno kariero si pričel v taekwan-do klubu Škorpijon iz Ljubljane. Danes pa treniraš in si tudi trener v lastnem klubu “Ker počasi končujem fakulteto in nisem več tako pogosto v Ljubljani, sem se odločil, da ustanovim lastni klub. Tej odločitvi so botrovali tudi fantje iz Šentilja pri Velenju, kjer sem pred klubom vodil sekcijo kluba iz Ljubljane in potem številnu Savinjčani, ki so se želeli naučiti taekvvondoja. V DTV Partizan Braslovče smo dobili ustrezno telovadnico, ki je dejansko postala naša druga hiša, ker pred vsakim tekmovanjem treniramo 5-krat tedensko po nekaj ur. Klub se imenuje Sun, kar v korejščini pomeni zmago.” “Pred vsakim tekmovanjem ima klub velike težave s financami. Kaj boš kot lastnik kluba “ SUN” ukrenil v tej smeri?” “Zaradi finančnih težav me velikokrat boli glava. Če hočeš uspeti, moraš trenirati v ustrezni opremi. Stroški potovanja in tekmovanj niso zanemarljivi. Vse svoje nastope sem moral sofinancirati sam, ravno tako drugi člani kluba. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem našim sponzorjem, ki nam pomagajo in spoh omogočajo rezultate, ki jih dosegamo. Naj vedo, da bi nam brez njih trda predla. Finančno podporo nam nudijo Bistro pri Julčki iz Tabora, Cvetličarna Flora iz Šempetra, RC Cizej iz Orle vasi ter Kamnoseštvo Vogrinec iz Braslovč. Posebej pa bi se zahvalil vsem, ki so omogočili moj nastop v Argentini, ki sem ga moral financirati sam, in sicer Občini Tabor, Občini Braslovče in varnostni službi Hvvarang iz Zreč..” Samo Jurhar L. ČEDE PRVAKINJA IN REKORDERKA Marina Tomič, ki obiskuje športni oddelek drugega letnika L gimnazije v Celju in je članica atletskega kluba Kladivar Celje, je v letošnji sezoni nastopila kar na 25 tekmovanjih doma in v tujini. Da je bila letošnja sezona za njo zelo uspeš na, dokazujejo trije državni rekordi in dva naslova državne prvakinje ter cela kopica uspešnih nastopov in zmag na mitingih. V štiriletni atletski karieri je osvojila kar 20 zlatih, 6 srebrnih in 4 bronaste medalje. Marina Tomič, 16-letna polzelanka je tako uspešno zaključila letošnjo atletsko sezono. V letu 1999 je dosegla tri državne rekorde in osvojila dva naslova državne prvakinje. Svoj prvi državni rekord je dosegla že v mesecu januarju na državnem prvenstvu v Ljubljani. V kategoriji mlajših mladink je v teku na 60 m z ovirami postala prvakinja s časom 8.72 sekund. V mesecu juniju je na državnem prvenstvu spet postavila rekord v svoji kategoriji na 80 m z ovirami s časom 11.44. V mesecu juliju pa se je z atletsko reprezentanco Slovenije udeležila evropskih olimpijskih iger mladih na Danskem. V teku na 100 m z ovirami je sicer osvojila “samo” šesto mesto, vendar je s časom 14.03 spet dosegla državni rekord za mlajše mladinke. Kot pravi sama, sta skupaj s trenerjem Branetom Stražarjem v letošnji sezoni uspešno dosegla vse zastavljene cilje, saj je ob rekordih in naslovih prvakinje zmagala tudi na nekaj mednarodnih tekmovanjih. Tako je na tekmovanju reprezentanc za mlajše mladince v Gradcu osvojila prvo mesto, z reprezentanco starejših mladincev in mladink pa je v Munchnu osvojila v teku na 100 m drugo, v Budimpešti pa tretje mesto. S trenerjem, ki je v mladinskih letih treniral tudi našega državnega rekorderja v skoku v daljavo Gregorja Cankarja, sta že pripravila načrt treninga in priprav za naslednjo sezono. Kljub svoji mladosti je Marina Tomič za vse svoje dosedanje športne uspehe že v letu 1998/99 prejela zlato medaljo športne zveze Celje. S. J. ŠPORTNE NOVICE Andrej MAJER in Robi LUKNAČ zmagovalca pokala Slovenije za osnovnošolce v Limbušu Na II. pokalni tekmi za pokal Slovenije v kotah in športnih borbah sta se izkazala tekmovalca KK Žalec Andrej MAJER in Robi LUKAČ Majer je osvojil 1. mesto pri ml. dečkih v kategoriji športnih borb do 48 kg. V tej kategoriji je v finalni borbi premagal tekmovalca KK Petrovče Dejana COKANA. Lukač pa prav tako 1. mesto pri st. dečkih v kategoriji športnih borb nad 58 kg. Končina zadovoljivo na reprezen-tančem nastopu v Sl. Brodu V okviru priprav na SP za mladince in kadete v Sofiji konec tega meseca je Matjaž KONČINA, sicer član KK Žalec, nastopil v ekipi slovenske mladinske reprezentance na 6. memorialnem turnirju v Sl. Brodu na Hrvaš kem. Slovenska ekipa je osvojila 2. mesto po tem, ko je izgubila z reprezentanco Slovaške, Matjaž KONČINA pa je zmagal v vseh borbah, razen v finalu, kjer je remiziral s slovaškim predstavnikom 2 : 2. Odprto mednarodno karate prvenstvo v Budimpešti Na tem turnirju je nastopilo tudi 6 žalskih karateistov. Najuspešnejši je bil kadet Sašo DORDEVIČ, ki je osvojil 2. mesto v kategoriji do 65 kg. V tej kategoriji je bil 7. do 8. še Sebastjan SORČAN. Matjaž KONČINA je v kategoriji mladincev do 78 kg v prvih treh kolih zmagal z maksimalnim številom točk, v četrtem kolu pa je naletel na domačina in po izenačeni borbi ter s pomočjo sodnikov izgubil dvoboj s 5 : 6 ter osvojil 5. - 6. mesto. V kategoriji mladincev nad 78 kg je Rok PADER po zmagah v prvih dveh kolih naletel na robus-nega nasprotnika, ki ga je poškodoval tako, da ni mogel nadaljevati tekmovanja in je tako osvojil le 7. - 8. mesto. Mednarodni turnir mladinskih karate reprezentanc za pokal Velenja 99 uspel V Rdeči hali v Velenju je bil Mednarodni turnir mladinskih reprezentanc Avstrije, Slovaške, Hrvatske, ZR Jugoslavije in Slovenije. Preko 110 tekmovalcev se je na enem zadnjih turnirjev pred L svetovnim prvenstvom za kadete in mladince, ki bo med 28. in 31. oktobrom letos v Sofiji, pomerilo v katah in športnih borbah. Največ uspeha so imeli slovaški karateisti, ki so osvojili pokal mesta Velenje. Slovaki tudi sicer spadajo med močnejše reprezentance v Evropi. V Slovenski reprezentanci pa so se najbolj izkazali: Marko Stopar iz Sevnice, ki je zmagal v katah pri mladincih, Marijana Jularič iz Ljubljane, zmagovalka v športnih borbah do 60 kg, Miha Božič iz Idrije, zmagovalec v športnih borbah mladincev do 80 kg, Matjaž Končina iz Žalca, 2. v športnih borbah do 75 kg in Nil Gradišnik iz Sl. Gradca, 2. v katah med kadeti. V Slovenski reprezentanci je nastopilo tudi 7 Sašo Dordevič (drugi z desne) drugi na odprtem karate prvenstvu Budimpešte. žalskih karateistov. Najuspešnejši je bil Matjaž Končina, ki je izgubil samo z nosilcem medalje iz zadnjega EP v Oviedu Klaudijem Farmadinom iz Slovaške, med kadeti je bil 3. Dejan Lukač, nekoliko slabše kot običajno se je boril Gregor Jančič v kategoriji do 80 kg, ki je dvakrat tesno izgubil. Solidno sta se borila tudi Sebastjan Sorčan in Luka Marič. S. M. VADITE V NAŠEM FITNESS STUDIU IN Sl PRIVADITE NAGRADO OSEBNI AVTO TWINGO ALI KATERO IZMED 200 NAGRAD! Redno vadite, izpolnite vadbeno knjižico in sodelujte v nagradnem žrebanju! Se vidimo v NOVEM CEUU! NAHAJAMO SE V KOMPLEKSU GRAŠČINE NOVO CEIJE 9, 3301 PETROVČE TELEFON: 063 715 482, TELEFAK: 063 715 482 FITNESS, AEROBIKA, SAVNA, MASAŽA, JACCUZV, POWER PUMP, STEP AEROBIKA, BODY SHAPING, TNZ (trebuh, noge, zadnjica) JAPONSKA 99 y dneh med 26.8. in 7.9.1999 se je Slovenska KOFUKAN karate reprezentanca udeležila turneje Japonska 99. Na turneji je sodelovalo preko 100 karateistov iz Anglije, Bolgarije, Francije, Portugalske, Irske, Škotske, Norveške, Kanalskih Otokov, Švice, Slovenije, Gruzije, Botsvane, Južnoafriške Republike in Nove Zelandije. Turneja je vključevala udeležbo na jubilejnem 50. svetovnem prvenstvu SHUKOKAI v Kobeju, svetovnem pokalu KOFUKAN in odprtem prvenstvu Japonske v Izushi-ju ter oglede mnogih mest in japonskih kulturnozgodovinskih znamenitosti. Ob tekmovanju in ogledih pa so potekali tudi treningi pri mnogih starih japonskih mojstrih karateja. Slovenske barve v domovini borilnih športov so zastopali: Anton Maruša (trener KK Petrovče in selektor reprezentance), Matjaž Cede (trener KK Gaberje), Gašper Maruša (tekmovalec KK Petrovče), Aleš Uranjek (tekmovalec KK Petrovče) in Rok Leskovšek (tekmovalec KK Gaberje). Kot prvega tekmovanja so se udeležili 50. svetovnega prvenstva SHUKOKAI organizacije, ki se je odvijalo 29.8. v veliki dvorani v Kobeju. Sodelovalo je preko 1200 tekmovalcev. Najlepši grad na Japonskem HIMEI. V njem je bila snemana serija Shogun. Anton Maruša je tekmoval v kategoriji nad 40. Im v borbah in katah. V borbah je v tej kategoriji nastopilo 22 tekmovalcev. V prvem kolu Je bil prost, v drugem pa je s 4 : 0 ugnal japonskega tekmeca. V četrtfinalu se je srečal s Portugalskim nasprotnikom in ga po podaljških ugnal z 1 : 0. V polfinalu je dobil za nasprotnika znova Japonca in po pristranskem sojenju izgubil z 1 : 2 ter tako osvojil nehvaležno 4. mesto. V katah je v njegovi katego-r'ji nastopilo 20 tekmovalcev. V finale se je nvrstilo 5 tekmovalcev. Anton Maruša je v Prvem krogu osvojil enako število točk kot C(len izmed japonskih tekmovalcev in tako sta morala oba izvajati še eno kato. Ob pomoči sodnikov, ki so bili vsi Japonci, je japonski lekmovalcev dosegel večje število točk in se nvrstil v finale, Anton Maruša pa je dosegel Zvrstno 6. mesto. Matjaž Čede je nastopil v borbah in katah, v obeh kategorijah v članski konkurenci. V borbah je v njegovi kategoriji od 70 kg nastopilo 38 tekmovalcev. V prvem krogu se je pomeril z japonskim nasprotnikov, a bil žal zaradi premočnega udarca diskvalificiran. V katah je nastopilo 57 tekmovalcev. Matjaž Čede pa kljub odlično izvedeni kati ni prišel v finale med najboljših 8. Gašper Maruša je v borbah nastopil v kategorijah od 14 do 18 let, v katah pa med člani. V borbah je v tej kategoriji nastopilo 43 tekmovalcev. V prvem krogu je bil prost, v drugem pa je japonskega nasprotnika porazil s 4 : 1. V tretjem krogu je premagal še enega japonskega nasprotnika z 2 : 1. V četrtfinalu je izgubil z japonskim nasprotnikom z 1 : 4, pri čemer so sodniki nasprotniku dodelili kar tri točke zaradi Gašperjevih premočnih udarcev. Tako je dosegel končno odlično 5. -8. mesto. V katah se v konkurenci članov ni prebil do finala. Aleš Uranjek je nastopil v borbah v isti kategoriji kot Gašper Maruša, torej od 14 do 18 let, v katah pa prav tako med člani. V borbah je bil v prvem krogu prost, v drugem pa naletel na izvrstnega japonskega tekmovalca. Kljub odlični borbi je izgubil z 1 : 3, Japonec pa je v nadaljnjih bojih v tej kategoriji osvojil naslov svetovnega prvaka. V katah je med člani svoje delo opravil dobro, kar pa za finale žal ni zadostovalo. Rok Leskovšek je tako v borbah kot v katah nastopil v konkurenci do 14 let. V borbah je bilo v konkurenci 43 tekmovalcev. Rok je bil edini nejaponski tekmovalcev v kategoriji. V prvi borbi je nasprotnika odpravil s 4 : 0. V drugi borbi je japonski nasprotnik v trenutku, ko je že imel en prestop ringa, storil še enega. Roku je bila dodeljena točka, ki je kasneje pomenila zmago 2:1. Nekaj minut po koncu borbe pa sta bila tekmovalca poklicana k sodniški mizi. Sodnik borbe je trdil, da je rezultat 1 : 1 in ker se ni dal prepričati v Rokovo zmago je poklical vrhovnega sodnika. Po dolgem pogovoru med sodnikom borbe, vrhovnim sodnikom in selektorjem Slovenije Antonom Marušo, je vrhovni sodnik potrdil zmago 2 : 1 in Rok je napredoval v tretji krog. Tu je odpravil nasprotnika z 1 : 0. Tudi v četrtfinalu je svoje delo opravil z odliko in slavil z 2 : 1. V polfinalu pa si je Rok pri rezultatu 0 : 0 nesrečno hudo poškodoval palec desne roke in žal moral predati borbo. Sreča v nesreči je bila, da palec ni bil zlomljen. Kljub poškodbi pa je na koncu osvojil 3. mesto in s tem dosegel največji uspeh slovenske reprezentance na 50. SHUKOKAI svetovnem prvenstvu. V katah pa se Rok v finale žal ni uvrstil, 5. septembra pa sta v dvorani gimnazije v Izushiju hkrati potekala svetovni pokal KOFUKAN in odprto prvenstvo Japonske. Obeh tekmovanj se je udeležilo okrog 1000 tekmovalcev. Slovenske barve so branili Matjaž Čede, Gašper Maruša in Aleš Uranjek v katah na svetovnem pokalu KOFUKAN v kategoriji članov, Rok Leskovšek na odprtem prvenstvu Japonske v katah v kategoriji do 14 let, Gašper Maruša pa je nastopil tudi v borbah na odprtem prvenstvu Japonske v kategoriji članov nad 16 let. Matjaž Čede je kato izvedel izvrstno in napredoval v drugi krog med najboljših 16. V drugem krogu je z drugo kato ponovil uspešno izvedbo, kar pa žal ni zadostovalo za preboj med najboljših 8, tako da je osvojil 9. - 16. mesto med 36. tekmovalci. Gašper Maruša je kato izvedel po najboljših močeh, a se kljub temu ni uvrstil v drugi krog. V borbah je bilo v njegovi kategoriji 46 tekmovalcev. V prvem krogu je bil prost, v dru- DOJO dvorana za treninge v Izushi-ju. gem pa je bil z 2: 0 boljši od japonskega nasprotnika. V tretjem krogu mu je nasproti stal še en japonski tekmovalec, ki ga je premagal s 3 : 2. V četrtfinalu pa je po čudnih sodniških odločitvah izgubil z 1 : 4. Tako je ponovno osvojil izvrstno 5. - 8. mesto. Aleš Uranjek si je z izvedbo svoje kate napredovanje gotovo zaslužil, žal pa so ga sodniki močno oškodovali in napredovanje se mu je za las izmuznilo. Rok Leskovšek je za izvedbo svoje kate dobil visoke ocene, žal pa tudi to ni bilo dovolj za preboj med 8 najboljših. Tako je Slovenija na tekmovanjih kljub veliki naklonjenosti sodnikov do domačih tekmovalcev dosegla vidne in zelo dobre uvrstitve. V 12. dneh, kolikor je turneja trajala, pa je bilo dovolj časa tudi za treninge s starimi japonskimi mojstri. Med drugim je reprezentanca trenirala tudi pri najboljšem povojnem učencu ustanovitelja Shito-Ryu stila karateja Kemve Mabunija, Hiromuju Hirokawi. Tu so spoznali japonski stil karateja, ki se od evropskega močno razlikuje in tako pridobili dragoceno izkušnjo, ki jim bo pri nadaljnjem treningu v veliko pomoč. Poleg tekmovanj in treningov pa so si ogledali še največji japonski grad samurajev Himeiji, grad Osaka, tempelj največjega lesenega bude na svetu Muroji, muzej največjega Japonskega alpinista Naomija Ue-mure, Zlati paviljon Kinkakuji in še nekaj drugih kulturnozgodovinskih znamenitosti Japonske. Ob tem so si ogledali še pet japonskih mest: Osaka, Kobe, Kyoto, Nara, Izushi. Osaka je eno največjih mest na svetu z 8,7 milijona prebivalcev. Kyoto in Nara pa sta stari japonski prestolnici. Iz vsega napisanega sledi, da je bila turneja “Japonska 99” v celoti uspešna, in da se bo Slovenska reprezentanca znova poskušala udeležiti tudi nove turneje po Japonski, ki sledi čez tri leta. Če ste si ob branju teh vrstic tudi vi zaželeli poizkusiti karate, lahko za informacije povprašate na treningih: Karate klub Šempeter (treningi ob ponedeljkih in četrtkih od 18.00 do 19.00, trener Matjaž Čede) Karate klub Trnava (treningi ob ponedeljkih in četrtkih od 14.30 do 15.30, trener Matjaž Čede) Karate klub Tabor (treningi oh ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30, trener Matjaž Čede) Karate klub Petrovče (treningi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih od 17.00 do 19.00, trener Mitja Stisovič). Gašper Maruša • sedežne garniture Maros d.o.o. '' v o regali za dnevne sobe Šmartinska 152, 1000 Lj. o kuhinje in jedilnice TPC Celje (nasproti sejma) o otroške sobe ... Opekarniška 2, 3000 Celje Tel.: 386 63/415 051 Fax: 386 63/415 052