Leto VIL Številka 1 junij 1985 Glasilo krajevne skupnosti in delovnih organizacij z Mirne nija, žal pa ne bo kompletno opremljena. Opremo dobimo čez 2 meseca. Veliko napora in truda smo vložili za telefonijo. Člani odbora so porabili veliko časa za nakup kablov ih se dogovarjanje z naročniki in PTT-jem. Pri telefoniji so pričeli z aktivnostmi po vaseh, tako da s pripravljalnimi, in deloma izvedbenimi deli, pričeli na stanu, selu, Cirniku ter Zabrdju. V vaseh Volčje njive. Glinek, Gorenja vas, Sevnica, &7i; ■ »ANIZACIJ IZ ojgANiZACM o IM V: Ogrožena socialna varnost Občane Krajevne skupnosti Mirna in tudi širši krog bralcev »KRAJANA«, nedvomno zanimajo podrobnejše novice o sedanjem stanju po številu zaposlenih še vedno največjega delovnega kolektiva na irni. Zato čutimo dolžnost, da objavimo v »Krajanu« ustrezno informacijo o dogajanjih v preteklem in sedanjem obdobju. Znano je, da vsa dosedanja prizadevanja za odpravo izgube v delovni organizaciji IMV, v katerem sestavu je tudi TOZD na Mirni, doslej niso dala pričakovanih učinkov. Še več, izguba se ni zmanjšala, ampak se v letošnjem letu še povečuje. Tako je bilo konec februarja uvedeno družbeno varstvo na ravni delovne organizacije IMV Novo mesto. Konec marca pa je tudi občinska skupščina Trebnje uvedla družbeno varstvo v IMV TOZD TO Mirna ter imenovala začasni kolektivni poslovodni organ v sestavi: Rudi Žibert, inž. organizacije dela — predsednik (član kolektiva), Maks Kurent, dipl. inž., — zunanji član (direktor TOZD Kolinska) in Franc Bartolj, dipl. inž. — zunanji član (tehnič. direktor Tesnila). Občinska skupščina je z uvedbo ukrepov družbenega varstva začasno omejila odločanje delavskemu svetu TOZD in njegovim izvršilnim organom, in sicer v določanju poslovne politike, ukrepov za izvajanje plana, pri najemanju kreditov, odločanju o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij, pri razporejanju delavcev, disciplinskih zadevah in drugo. Hkrati s tem pa je začasnemu kolektivnemu poslovodnemu organu naloženo, da v sodelovanju z ZKPO IMV, občino Trebnje in drugimi, najde, oziroma predlaga sanacij s k o-raz voj ni program, zagotovi pogoje za realizacijo tega programa, poskrbi za učin- 2 KRAJAN kovito organizacijo dela in vodenja ter na ta način zagotovi uspešno poslovanje. Družbeno politične organizacije in delavci TOZD so ukrep družbenega varstva sprejeli z razumevnajem, hkrati pa tudi z velikim pričakovanjem, da bi končno našli rešitev za nadaljnji obstoj in razvoj tega delovnega kolektiva, saj je sedaj socialna varnost vseh zaposlenih resnično ogrožena. Novoimenovani ZKPO TOZD se zaveda z ukrepom družbenega varstva določenih nalog, hkrati pa tudi vseh težav in ovir, da bi naložene naloge uspešno rešil. Kajti razdrobljena in neracionalno koncipiran prozivodni program, zastarela tehnična opremljenost, nezmožnost investiranja in visoke izgube, so izredno težak problem, katerega bo mogoče uspešno rešiti le z najširšim sodelovanjem. Zato ni odveč opozoriti, da je nadaljnji obstoj temeljne organizacije usodno povezan s pripravljenostjo vseh delavcev, pa tudi vseh, ki kakorkoli lahko pomagajo. Prezgodaj je še govoriti o novem konceptu sanacije, posebno še zaradi tega, ker se je že preveč govorilo o propadlih neuspešnih konceptih. Vendar čas naši tozd ni naklonjen. Zato bo treba pohiteti. Toda, kako iz nakopičenih težav? Zavzemali se bomo za tako rešitev, ki bo zagotavljala uspešno ekonomsko poslovanje in ohranila čimvečjo zaposlenost delavcev. Zato nadaljujemo v ta cilj usmerjeno bitko, ki je in bo še, zahtevala tudi žrtve. Če bomo enotni in vztrajni, in če bomo imeli podporo, ne dvomimo o izidu tega boja. Za ZKPO TOZD Mirna Predsednik Rudi Žibert, inž. KOLINSKA: 0 poslovanju in špekulacijah Zaradi drugačnega načina izračunavanja dohodka se je izdelava trimesečnega obračuna vlekla nekoliko dalj kot v preteklih letih. Rezultati poslovanja v prvih treh mesecih so na ravni pričakovanih. Celotni prihodek je glede na letni plan dosežen z 22 odstotki. Dohodek je, glede na letni plan 1985 OBISKAL NAS JE TOVARIŠ ŠINIGOJ — Ko je predsednik slovenskega izvršnega sveta obiskal trebanjsko občino, se je dalj časa zadržal tudi v naši krajevni skupnosti. Obiskal je vse delovne kolektive in se zanimal za naše proizvodne in poslovne uspehe. MALO JE OSTALO ZVESTIH — Kolinska tozd Tovarna za predelavo krompirja je bila zgrajena zato, da bi dolenjski kmetje lažje prodajali tržne presežke krompirja. Medtem ko je bila Kolinska vedno zvesto izpolnjevala svoje obveznosti, so kmetje in tudi kmetijske zadruge večkrat špekulirale. To velja zlasti za zadruge izven naše občine, ko je bila KZ Trebnje poleg Slovina iz Ormoža spet svetla izjema. dosežen s 16% in z ozirom na leto 1984 s 114%. Čisti dohodek je dosežen 20 odstotno na plan 1985 in 102 odstotno na leto 1984. Sredstva akumulacije znašajo na plan 1985 indeksno 12 odstotno in v primerjavi z 1984 101 odstotno. V TOZD Mirna smo v L trimesečju izkazali 16.551.000 din akumulacije. Na takšne finančne rezultate je vplival tudi izvoz, saj je TOZD Mirna začela otroško hrano izvažati v Sovjetsko Zvezo šele v aprilu mesecu in so finančni rezultati v glavnem odraz prodaje na domačem trgu. Prav tako TOZD bremenijo veliki materialni stroški, ki so v zalogah izdelkov. Ocenjujemo jih na okoli 150.000.000 dinarjev. Količinska realizacija proizvodnje L trimesečja je dosežena s 107 odstotki, od tega proizvodnja otroške hrane 113 odstotkov, proizvodnja krompirjevih kosmičev 104%, (nakup kosmičev iz drugih repu-blikjin predelava zelenjave 93 odstotkov. Skupna realizacija znaša torej 107 odstotkov. V januarju smo imeli težave pri nakupu krompirja. Kmetijske zadruge, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, so povsem zatajile (le cca 45%). To se je potem odražalo v proizvodnji, ki jo je bilo potrebno preusmeriti. Našim kupcem pa smo lahko poslali le krompirjeve kosmiče, ki smo jih kupili v drugih republikah. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da so se v aprilu razmere povsem spremenile. Pri naših kooperantih je bilo nenadoma veliko krompirja. Po drugih »kanalih« naj bi ga pokupili drugje. In ker niso dobili ugodnega tržišča, je bila zopet Kolinska tista, kije reševala ta »špekulacijski« krompir. Mislimo, da s takim sodelovanjem med Kolinsko in pridelovalci krompirja ne moremo biti zadovoljni. Na takih temeljih pač ne moremo graditi kontinuirano planirano proizvodnjo, ki pa je temelj drobnega poslovanja TOZD-a in s tem življenjske eksistence večina v njem zaposlenih. Skratka, že ob polletnem obračunu pričakujemo bistveno boljše poslovne rezultate. Predvsem pri intenzivnem izvozu otroške hrane v Sovjetsko Zvezo. Ne smemo zanemariti tudi ostale faktorje, ki indirektno vplivajo na izboljšanje poslovnih rezultatov. Gre za dobro organizacijo proizvodnje, razvijanje novih izdelkov, stalno kakovost proizvodov, povečano odgovornost vseh posameznikov na delovnih mestih in podobno.^ Marinka Škufca Po nadvse obotavljajoči se pomladi so sončni žarki končno dobili pravo moč. Suknjiče in srajce z dolgimi rokavi smo spravili v omare, vse pogosteje segamo po sladoledu, v hladilniku pa vse več prostora zavzemajo pijače. Skratka — na pragu pravega poletja smo. Ker pa so naše denarnice vse bolj tanke (to smo v »Naši anketi« ugotovili že lani), je tudi morje vse bolj daleč. Zato ni čudno, da so naši »poletni« pogovori usmerjeni k bazenu. In kako je z njim? To vprašanje smo zastavili nekaterim krajanom. Veliko jih je samo jezno odmahnilo z roko, navzlic temu pa smo le dobili nekaj zanimivih (jeznih) odgovorov. Preberimo. Drago FINK: »Vprašanje postavljate v pravem času, samo ne vem, če sem jaz tisti, ki bi moral nanj odgovoriti. Zakaj ne greste v pisarno krajevne skupnosti. Tam bi nemara dobili pravi odgovor. Sam lahko rečem le to, da imam malo upanja, da se bomo v njem tudi letos kopali. Pred leti je bilo že konec maja okoli bazena dovolj ljudi, predvsem mladih, ki so ob bazenu našli dovolj zdravega razvedrila. Ko pa pomislim na bazen sedaj, sem lahko samo jezen. Kakšna brezbrižnost, kakšna malomarnost! Tiste, ki so dopustili, da je bazen v ta-' kšnem stanju, bi morali kaznovati. Poglejte, pred desetimi leti je bil naš bazen prijetno zbirališče mladih iz vse občine. Na njem si slišal tudi zagrebško govorico, radi so prihajali celo nekateri Italijani, pa Švicarji. Pa takrat niso toliko govorili o turizmu in gostinstvu kot danes. Zares nerazu- mljivo je, kaj smo samo v desetih letih naredili iz tega našega ubogega turističnega objekta. Zares, jezen sem, in škoda, da ste mi to vprašanje sploh zastavili.« Boštjan ZGONC: »Sam menim, da bi morali to vprašanje zastaviti predvsem našemu turističnemu društvu. Očitno že nekaj časa spi na lovorikah. Tako je pač, če si ljudje preveč verjamejo in si preveč zaupajo. Sedaj pa je bazen prava sramota za krajevno skupnost, pa tudi za trebanjsko občino. Navsezadnje bi morali tudi v Trebnjem vedeti, da gre za pomemben objekt. In sedaj se dogaja, da zanj nihče ne skrbi, da zanj nihče ne odgovarja. Nekateri bi sploh radi videli, da bazena sploh ne bi bilo. Obnašajo se že tako. i Toda — ta mirnska grda »rana« ostaja, iz dneva v dan opozarja na našo »gospodarnost«. Ko je potrebno govoriti o stabilizaciji, o odgovornem obnašanju, govorniki kar tekmujejo, kdo bo to besedo večkrat izgovoril in jo poudaril. Bazen pa sameva, vsi, ki se radi^ kopamo, pa bomo morali v Šmarješke Toplice. Zares žalostno. To je pač tako, kot če bi šli z levo roko »okol riti« v desni žep. Pa ve-rjamite, zato ni kriva baza’, tudi mladina ne. Kaj bodo rekli na to ljudje, ki so tudi na račun bazena zaslužili kakšen dinar? Nič, tiho bodo ostali! Sicer pa vem, da tega v tem vašem glasilu ne boste zapisali, ker si ne upate. Da pa ne boste rekli, da samo kritiziram, zapišite predlog, da bi mladi prav radi s kakšno delovno akcijo rešili vsaj tisto, kar se rešiti da. Samo, ne smemo na svoje! Naj da osnovna organizacija pobudo, da bomo zavihali rokave. Tako se bomo o tem nesrečnem bazenu, ki mladim pomeni vse več, pogovarjali še kako drugače. Skratka, bazen je te prve junijske dni glavna mirnska tema! Upam, da jo bomo, temo pogovora namreč, lahko prav kmalu spre- menili. Pa še nekaj. Tisti, ki so za takšne razmere odgovorni, naj poskrbijo, da bomo čez leto dni v »Naši anketi« govorili čisto drugače! Milena BON: »O tem nesrečnem bazenu se te dni na Mirni res veliko pogovarjamo. Toda, od pogovorov se razmere na bazenu ne bodo spremenile. Nerazumljivo pa je, da smo vsi skupaj dovolili, da je do takšnih razmer sploh prišlo. In to v času, ko vemo, daje realni osebni dohodek vse nižji, da so cene iz dneva v dan višje, ko vemo, da se morje vsem skupaj krepko »odmika«. Razumljivo je, da smo na najslabšem mladi. Pred leti je bil mirnski bazen prijeten kotiček, ponavadi odprt že pred 1. junijem. Sedaj pa je res v klavrnem stanju. Moti pa me, da ljudje precej neargumentirano kritizirajo. Resda je bazen tak, kakršen je, neuporaben. Zanima pa me, kdo je za to kriv. Na to vprašanje bi morali dobiti odgovor, nekdo pač mora vedeti, komu smo upravljanje z bazenom zaupali. Med mladimi je res veliko vroče krvi. Nekateri se celo pogovarjajo, da bi mladim prepustili tiste na- loge, ki bi jim bili kos. Ne gre za upravljanje, pač pa za drobne, a pomembne stvari. V mislih imam pobiranje vstopnine, čiščenje, organizacijo plavanih tečajev za začetnike, organizirano varstvo otrok staršev, ki so dopoldan v službi, pa nimajo kam z oroki, pripraviti bi kazalo tečaj za »mojstre bazena«, za reševalce in še kaj. Včasih so na bazenu pripravljali celo tekmovanja v plavanju. Skratka, res je bilo zelo prijetno. Veliko zaslug je imel tudi možak, kije za bazen skrbel. Pa še nekaj. Vsi vemo, da imamo v šolah tako imenovano šolo v naravi. Morje se je z vse višjimi cenami tudi za otroke iz trebanjske občine, vsaj predvidevam tako, precej oddaljilo. Ali ne bi bil mirnski bazen kot nalašč za šolo v naravi? V tem primeru pa naš bazen ni samo »problem kra- jevne skupnosti«, pač pa celotne trebanjske občine. Tako o zadevi menim jaz, morebiti se motim, toda dejstvo, daje naš bazen te dni »tema dneva«, mi najbrž potrjuje.« Tomaž PLOHEL: »Kako pa da ste našli ravno mene? Pojdite na krajevno skupnost, še bolje, na občino! Tam vam naj odgovorijo na vaše vprašanje. Ko sem bil še sam upravnik, je bil bazen pravi biser. Mladi so mi še kako pomagali, zato ni čudno, da si okoli mirnskega bazena slišal slo- vensko, italijansko, srbohrvaško, pa tudi nemško govorico. Takrat smo se znali obnašati turistično, danes pa ne. Pa takrat o turizmu še govorili nismo, danes pa trdimo, da smo turistična dežela. Kako žalostno za trebanjsko občino! Dobro se še spomnim, da so nas obiskali predstavniki novomeške Krke, ki so želeli bazen prevzeti in ga voditi tako kot ga vodijo izkušeni turistični delavci. Zakaj so pogovori padli v vodo ne vem. Vem pa, da bi bilo danes vse drugače, če bi bazen prevzeli Novomešča-ni. Vsaj mislim si tako. Navsezadnje pa imam premalo izkušenj, da bi o tako zahtevnih stvareh razpravljal ravno jaz, Plohel! Toda, nihče mi ne more prepovedati, da o teh zadevah ne bi razmišljal. In tako sem prepričan, da je ta naš mirnski bazen za naš lep kraj huda sramota, ki je ne bomo kmalu odpravili. Jaz sem na bazen še posebno vezan, saj sem bil kar nekaj let upravnik. Sicer pa sem že nekaj slišal, da bazen le ni tako pozabljen, kot trdijo nekateri. Menda inženirji že delajo nekakšen načrt, projekt, po katerem naj bi dobili boljši bazen, z dodatnim napajanjem, z bolj čist vodo, šlo bo menda za sistem, ki ne bo predrag, pa učinkovit. Sicer pa, to ni več toliko moja stvar, saj sem že v letih. Če pa bi bil mlajši, mi ne bi bilo vseeno, da bi pred nosom imel bazen, a ga ne bi imel.« KRAJAN 3 LETNO POROČILO Priložnost, ko izhaja letošnja prva številka KRAJANA, smo v uredništvu izkoristili tudi za letno poročilo o samoupravni organiziranosti, delu krajevne samouprave in izvršilnih organov. V stavku ali dveh bi lahko zapisali, daje bilo minulih 365 dni izjemno delovnih, napetih, da smo se srečevali s težavami, jih več ali manj us-pešo rešili, sicer pa, preberimo v telegrafskem stilu zapisano poročilo. Delegatska skupščina, ki ima 35 delegatskih mest s šestimi komisijami in sveti, seje sestala dvakrat. Sprejela je pomembne odločitve, program dela krajevne skunosti, zaključni račun, razpravljala je tudi o razpisu referenduma. Dobro je delal tudi PORAVNALNI SVET. Obravnaval je dva primera, oba uspešno, ostaja še en primer, ki se ga bodo lotili v kratkem. KRAJEVNA VOLILNA komisija seje sestala trikrat, največ dela je seveda bilo z referendumom. Kot vemo vsi, zelo uspešno. Komisija za posredovanje PREDLOGOV ZA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA seje sestala enkrat. Dela, kot dobro veste, ni bilo malo. Enkrat se je sestal tudi SVET STANOVALCEV. Govorili so o delovanju hišnih svetov. Organizirali so še sestanek hišnih svetov, žal so uspeli le dvakrat. Torej naloga, ki jo bomo morali opraviti letos. Upamo, da bolje. Več uspeha je imel KOMITE ZA LO in DS. Na dveh sejah so govorili o dopolnitvah obrambnih načrtov, kadrih za SLO, DS in JLA in seveda o usposabljanju občanov za delo v civilni zaščiti. Na predavanje je prišlo 487 občanov. Nekoliko žalostna je bila edina seja POTROŠNIŠKEGA SVETA, saj so ugotovili, da ne morejo vplivati na odločitve, ki sojih sprejeli državni izvršilni organi. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ima petnajst članov, zbrali so se na šestih sejah in obravnavali najpomembnejše aktualne probleme iz družbenopolitičnega in gospodarskega življenja krajevne skupnosti. Njegov odbor za PRIDOBIVANJE SOGLASJA za regulacijo potoka Zabršča je imel dovolj dela. Zaenkrat še ni opravljeno, saj Alojz Kramar, Ana Gregorčič in Ana Majcen še niso podpisali potrebne izjave. Upamo, da »administracija« (podpisi), dobro zastavljene akcije ne bo zavrla. Živahno je bilo tudi na petih sejah odbora ZA PRIPRAVO PREDLOGA za poimenovanje ulic na Mirni. Ulični sistem za Mirno je objavljen v skupščinskem Dolenjskem listu. Kogar še posebej zanima, naj pregleda skupščinski Dolenjski list. Največkrat so sejali člani odbora za NAPELJAVO TELEFONSKEGA omrežja. Razumljivo. Zato pa je sad 28 sej toliko bolj viden. TUDI NA DRUGIH PODROČJIH DELOVNO O referendumu vemo skoraj vse. Program smo obravnavali na osmih zborih občanov, za samoprispevek pa je glasovalo,kot dobro veste, 52 odstotkov občanov. Precej časa in moči smo izgubili s poravnavo obveznosti do banke. Gre za posodobitev cest s pomočjo prvega samoprispevka. Niso poravnane obveznosti do izvajalca SCT, saj izvajalec ni odpravil napak na cestiščih. Zadevaje pred sodiščem, pričakujemo, da bo prišlo do poravnave, o vsem pa boste pravočasno obveščeni. Nekaj besed o mrliški vežici. Ponudili so se trije izvajalci, odločili smo se za KG Slovenska vas. Vežica je zgrajena. OBLJUBA IZPOLNJENA — Ena izmed pomembnejših nalog iz programa samoprispevka je bila tudi gradnja mrliške vežice. Zdaj že stoji, le še okolica ni urejena. S tem je bil razrešen eden izmed velikih problemov v kraju. In lahko smo vsi zadovoljni, saj je mrliška vežica v resnici lepo in funkcionalno zgrajena. NAČRT DELA NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI ZA LETOŠNJE LETO Viri sredstev Zap. Izva- Skupna sredstva sredstva sredstva drugi viri prostovolj. št. Vrsta dela jalec vrednost KS občanov SKIS sredstev delo občan. 1. Ureditev priključka na cesti Migolica — Cirnik v Migolici KS 1,000.000 — — 750.000 — 250.000 2. Vzdrževanje makadamskih cest 21 km in cesta na Roje KS 1,200.000 200.000 — 800.000 — 200.000 3. Označitev prehodov za pešce v naselju Mrna SICS 400.000 150.000 — 250.000 — — 4. Namestitev varnostnega ogledala na odcepu ceste proti želez, postaji SICS 120.000 — — 120.000 — — 5. Postavitev prometne signalizacije na lokal, cestah SICS 500.000 — — 500.000 — — 6. Izdelava projekta za most v Magolici SICS 1,000.000 — — 1,000.000 — — 7. Vzdrževanje ulic v naselju Mirna KS 900.000 450.000 — 450.000 — — 8. Modernizacija ceste Volčje njive — Glink KS 6,500.000 4,000.000 500.000 2,000.000 — — 9. Zaostale obveznosti do SCT KS 2,800.000 2,800.000 — — — — 10. Odplačilo kreditov in obresti za mrliško vežico KS 8,464.439 6,462.439 — 2,000.000 — — 11. Obnova prečnega zidu na pokopališču KS 800.000 500.000 — 300.000 — — 12. Telefonsko omrežje za naselje Mirna občani 4,800.000 — 4,800.000 — — — 13. Telefonsko omrežje za ostala naselja v KS občani 9,100.000 500.000 7,500.000 — — 1,100.000 14. Plačilo kabla Gomila KS 1,517.833 1,517.833 — — — — is: Nabava 100 številčne telef. centrale KS 1,016.226 1,016.226 — — — — 16. OD, honorarji, zakonske obveznosti, prispevki, dnevnice KS 1,052.000 1,052.000 — — — — 17. Materialni izdatki KS 75.000 75.000 — — — — 18. Krajevno glasilo KRAJAN KS 310.000 20.000 — — 290.000 — 19. Najemnina za prostore, vodarina, tokovina KS 80.210 80.210 — — — — 20. Krajevni praznik, mlad. brigade za potrebe KS KS 100.000 20.000 — — 80.000 — 21. Nabava opreme za SLO in DS KS 50.000 50.000 — — — — 22. Dotacije družbenopolitičnim organizacijam in društvom KS 150.000 150.000 — — — — 23. Vzdrževanje objektov PARTOZAN, SVOBODA, oprema KS KS 500.000 500.000 — — — — Skupaj 42,433.708 19,543.708 12,300.000 8,170.000 370.000 1,550.000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 OPOMBA: Pod zaporedno številko 8 je programirana modernizacija ceste Volčjenjive—mejaKS Mokronog. Delasebodo izvajala v primeru, česebodo do bili ustrezni krediti in k temu kreditni pogoji. 6. MOKRONOG 1. Nadaljevanje izgr. telef. omrežja PTT 6,700.000 6,700.000 2. 3. Razširitev pokopališča Mokronog Dograd. mrliške vežice Beli grič KS 1,400.000 400.000 1,400.000 400.000 4. Ceste — asfaltiranje a) Smetovšče — Vrh C, podj. 5,000.000 3,340.000 1,660.000 b) Mokronog — Trebelno C. podj. 2,500.000 1,670.000 830.000 c) Pokopališče — Slepšek C. podj. 2,000.000 1,340.000 660.000 d) Prelogo — Martinja vas C. podj. 1,000.000 670.000 330.000 5. Vzdrževanje makadamskih cest KS 1,000.000 1,000.000 6. Ureditev Doma svobode in okolice ter prestavitev spomenika KS 6,500.000 700.000 5,500.000 300.000 Skupaj 26,500.000 17.220.000 — 3,480.000 5,500.000 300.000 OPOMBA: Točka 6 (Ureditev doma in prestavitev spomenika) ni zajeta v finančni plan. ker viri sredstev niso zagotovljeni. 7. RAČJE SELO 1. Nabava tel. kabla 4,650.000 — 2,650.000 — 2,000.000 2. Izkop jarkov v dol. 5 km 20.000 — 20.000 — — po potrebi 3. Vzdržev. vaških poti 50.000 50.000 — — — po potrebi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 4. Asfaltiranje proti Šahovcu 600 m CR Nm. 4,000.000 650.000 500.000 2,700.000 — 150.000 5. Vodovod Korita KPGro.-kr. 1.000.000 100.000 500.000 200.000 — 200.000 6. Ureditev Luže K in odtok obrtn. kra. 450.000 — — 200.000 200.000 50.000 7. Vzdrževanje vaških poti krajani 800.000 500.000 300.000 8. Pomoč pri nab. gasil, avtomob. — 150.000 150.000 9. Vzdržev. pokopal, in nabave vozička za vence 80.000 80.000 10. Stroški poslov. KS in deleg. stovoljno delo občanov. čaka nas še okolica. Podobno je z avtobusnim postajališčem. Krajevna skupnost je organizirala akcijo, s katero smo asfaltirali dvorišče pri samopostrežni trgovini MERCATOR. Denar so prispevali: Mercator, DANA, Društvo upokojencev, Stanovanjska skupnost in zasebnik Dušan SLADIČ. Skupnost je prispevala za položene cevi, ki so namenjene za telefonsko omrežje in javno razsvetljavo. Prav tako smo v naši organizaciji asfaltirali dvorišče pri DOLENJKI in pri servisni delavnici AGROSERVISA. Denar sta prispevala: Dolenjka in KZ KRKA, tozd Agroservis iz Novega mesta. In kako je bilo z urejevanjem makadamskih cest? Delo seveda ni bilo brezhibno opravljeno, a lahko smo zadovoljni. Na krajevne ceste so delavci napeljali 1109 m3 gramoza v vrednosti 994.068 dinarjev. S težavami smo se srečevali tudi pri napeljavi telefonskega kabla. Zadevo dobro poznate, toda — konec dober, vse dobro. Mar ne! Lani nam je pri Samoupravni interesni skupnosti za ceste uspelo zagotoviti 500.000 dinarjev, in sicer za ureditev cestnega priključka na cesti Migolica — Cirnik v Migolici. Ker ni šlo vse po načrtih, zdeli zamujamo, prepričani pa smo, da bo letos drugače. Precej peripetij smo imeli tudi z zdravstveno postajo na Mirni in z ureditvijo lekarniške postaje. Veliko besed, sestankov in prepričevanja je bilo potrebno, da smo dosegli sporazum za dela. Vsi veste, da smo uspeli dobiti soglasja in dobiti prostore za splošno in zobno ambulanto. Seveda smo morali zato prispevati tudi neka! denarja. Se beseda o KRAJANU. Dejstvo, da se je znova postavil na noge, ste vsi toplo pozdravili. Po programu krajevne konference SZDL bi moral Krajan jziti na vsake tri mesece. Žal nismo uspeli. Izdajanje časnika je namreč do- kaj draga, predvsem pa odgovorna naloga, ki terja veliko časa, dogovarjanja, sestankovanja. Vsi so se te naloge otepali. Navzlic temu smo deloma uspeli. Tudi za letošnje leto smo menili, da bomo izdali štiri številke, upamo pa, da bomo do konca leta izšli vsaj še dvakrat. Razumljivo je, da smo v minulem letu opravili 'še veliko drugih, drobnih in manj opaznih nalog. Zlasti s pomočjo občanov, družbenopolitičnih organizacij in društev. Vse to je pač zahtevalo precej denarja. Tako je krajevna skupnost med drugim prispevala za obnovo mostu v Vejarju. Kupili smo več kot 200 metrov betonskih cevi za delno kanalizacijo v Volčjih njivah. Precej smo primaknili za vzdrževanje nekaterih objektov, med drugim za pokopališče, društvo Svoboda in za Partizan. Nekaj smo prispevali za prevoz brigadirjev v brigado v pobrateno krajevno skupnost Gevgelija. Šlo je za sedem mladincev. Naj omenimo še dotacije družbenopolitičnim organizacijam in društvom, stroške za redno delovanje krajevne samouprave, strokovne službe, za ŠLO in DS, omenimo še osebne dohodke, honorarje za dela na pokopališču, za čiščenje ulic. pluženje snega, pa stroške za krajevni praznik in podobno. Toliko smo povedali v telegrafskem stilu o delu v naši krajevni skupnosti. Mnogi, ki ste vpeti v naš vsakdanjik, veste, da nismo zapisali vsega. Zato je premalo papirja, pa tudi prepričani smo, da kot občani te krajevne skupnosti dobro poznate delo. uspehe, neuspehe in načrte svoje krajevne skupnosti. Ob koncu naj zapišemo, da prav vsi, ki ste nam zaupali delo, pričakujemo vašo pomoč pri delti in uresničevanju programa za letošnje leto. Izvajali ga bomo po svojih močeh in znanju. Z vašo pomočjo seveda.. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI OBNOVLJENA ZDRAVSTVENA POSTAJA — S pomočjo šegi trebanjskega združenega dela in seveda občinske zdravstvene skupnosti nam je uspelo, da smo se lotili tudi obnove naše zdravstvene postaje, ki jo je zob časa že kar precej načel. Seveda bodo zaradi tega zadovoljni bolniki in tudi zdravstveno osebje, ki bo poslej delalo v boljših razmerah. Avtomobilskemu bo sledil bolšji sejem Tudi največji optimisti niso pričakovali, da se bo zamisel o avtomobilskem sejmu na Mirni tako zelo posrečila. Že prvič je namreč bilo okoli Kolinske toliko vozil, da nekateri niso imeli kje parkirati in so se namestili kar po bližnjih vrtovih. Seveda je bilo zaradi tega tudi nekaj hude krvi, a tako je vedno, kadar se v našem krajevnem središču pojavi kaj novega. Še posebej spodbudno pa je, da je izredno zanimanje za kmetijski del sejma. Zanimanje za traktorje, kosilnice, puhalnike in druge podobne naprave, ki so dandanašnji še kako potrebne, je preseglo vsa pričakovanja. Seveda pa je sejem tudi dobrodošla osvežitev za vse tiste možakarje, ki niso pripravljeni vse dopoldne vtikati kljuna v lonce. Duša vsega tega pa je naš Bojan Kolenc. Seveda mnogi bodo rekli, da se Bojan loteva teh zadev, ker ima od tega sam korist. To pa seveda ni res, saj je trebanjska AMD nameravala najprej organizirati sejem v Trebnjem pa žal ali na srečo ni dobila prostora. In ko smo že pri koristih. Ima jih vsa krajevna skupnost, saj na Mirno prihajajo ljudje tudi iz drugih j krajev, se sezn.njajo z našimi ljudmi, navezujejo takšne in | drugačne stike, skratka, Mirna postaja spet nekako bolj na širiko znana. To pa je dobro za naš turizem, za naše tovarne in tudi za naše krajane. Ali je_ to zadnja Bojanova Ideja? Čeprav ni več rosno mlad, je še vedno poln idej in zamisli, kako bi oživel kraj. Zato mu velja prisluhniti, kakšne načrte še ima. »Kakor so vsi lahko videli, je naš avtomobilski sejem uspel. Uspelo nam je tudi, da smo nanj pritegnili tudi lastnike kmetijskih strojev. Zdaj pa imamo na Mirni v načrtu še boljši sejem. To seveda za Slovenijo ni nič novega in tudi za današnji čas ne. Časi so pač taki — pri nas so napočili šele sedaj, drugod pa so že prej — da mnogi kupujejo tudi rabljeno robo, tisti, ki rabijo denar pa jo prodajajo. In mi bomo za oboje na Mirni pripravili tak | sejem. To je namreč hkrati | družabna, turistična prireditev, j BO TUDI KIRM KUPIL TRAKTOR — Sejem rabljenih kmetijskih strojev je zelo pritegnil vse kmete. Ža stroje pa so se zanimali tudi drugi. Na sliki vidimo našega znanega obrtnika Franca Kirma, ki si je takole ogledoval traktor. Poročila pa ne govore o tem ali je potem traktor tudi kupil. je trgovina, je neke vrste potrošniška veselica. Jaz sem prepričan, da so take stvari za kraj samo dobre. ČE BI NE BILO MILENE — Okoli sanka na sejmu avtomobilov je vedno živahno. In dostikrat ni čisto jasno, ali se tam drenjajo zaradi pijače ali zaradi simpatične Milene Bon. Najboljši rum doma na Mimi Industrijske prodajalne so kraj, kjer je določene artikle moč kupiti tudi malo ceneje. Kako velika prednost je to za našo »Dano«, ki je na Mirni odprla industrijsko prodajalno, pa najbolje ve Milica Kos. In k uspešnosti prodajalne prav gotovo pripomore s svojim prijaznim nasmehom in kramljanjem. In ne zgodi se tako redko, da Milica reče kakšnemu Gorenjcu, »ja, pa še dober rum imamo« in ta kupi še rum, čeprav je že zdavnaj sklenil, da bo nehal zlagati v vrečke. »Zdajle, pred poletjem, imam veliko dela,« pripoveduje Milica. »Ljudje najbolj povprašujejo po sadnih sirupih, sap je to 6 KRAJAN po mojem mnenju najcenejša di tako žejni. Tudi po naši »Vitki« zelo sprašujejo: Najbolj gre v promet okus po ananasu, morda tudi zato, ker v trgovinah ni več mogoče dobiti tega sadeža, se nasmeje Milka, potem po oranži, višnji in po jabolku. Ta je najcenejši in je po njem veliko povpraševanje tudi zaradi tega. Seveda gredo dobro v prodajo tudi naše alkoholne pijače, kjer že imamo nekaj stalnih odje-mlacev. Najbolj pa gre v prodajo naš rum, ki je po mnenju mnogih kupcev najboljši na jugoslovanskem trgu,« se Milka na koncu izkaže tudi kot propagandistka »Daninih« pijač. Sicer pa je Milka prepričana,da je taka prodajalna še kako potrebna. Žal jo znajo najbolj ceniti Mirenčani, takoj za njimi pa so se na Milkino lestvico uvrstili Gorenjci, ki so že prislovnično varčni, da ne rečemo skopi. To pa seveda pomeni, da je kupcev z Dolenjske manj. Seveda pa to ni Milkina krivda, ko bodo ostali Dolenjci izvedeli, da se dobe pri njej cenejše pijače, bodo tudi prišli. Milka nam je na koncu pogovora še zaupala, da le Seveda niso vsi zadovoljni z njimi, večina pa je le. In zanje delamo. Kdor pa ne čuti z Mirno, z našo krajevno skupnostjo, mu pač ne moremo pomagati. Prav bi pa bilo, ko bi pri teh stvareh delali vsi in ne samo nekateri. Najlažje je namreč kritizirati in od strani opazovati,« je pribil Bojan Kolenc, ki je znan tudi po tem, da nima dlake na jeziku. In za konec še obljuba. Če nam bo sreča mila in bomo izdali še kakšno številko Krajana, bomo objavili obširnejši zapis z obeh sejmov. Paj ne bo namenjen samo nam, ampak tudi našim zanamcem, ki bodo lahko v njem prebrali, kako smo živeli nekdaj. SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, ki jih podeljuje Občinski svet Trebnje, je najvišje priznanje za zaslužne sindikalne aktiviste. STANE MEDVED za viden prispevek pri uveljavljanju sindikata v IMV TOZD Tovarna opreme Mirna in za delovanje v organih Občinskega sveta Zveze sindikatov Trebnje. VINKO UMEK za več letno uspešno delo v osnovni organizaciji zveze sindikatov KPD Dob, zlasti na področju rekreacije in oddiha delavcev in za vodenje tekem na delavskih športnih igrah. VITKA GRE NAJBOLJ V PROMET — Danina pijača Vitka se je najbolj priljubila ženskam, ki bi bile rade vitke. In za to ni škoda nobenega denarja. Zato Vitko kupuje veliko žensk in seveda Milica tudi pripomore malo zraven, ko pa hvali to našo pijačo. malo ljudi ve, da »Dana« odkupuje tudi steklenice z navoji. Na ta način se jih je najlažje znebiti, pa še kakšen dinar se dobi zraven. Kakor je dejala, to res ni dosti, a je še vedno bolje, kakor če bi steklenice metali stran. J S. Zmago Kolenc RISBE IN PRAZNIK — Počitnice so takorekoč na \ samem pragu, vsak čas bodo tu, mar ne otroci. Vsi nestrpno \ pričakujete, kdaj bo zadnjič zazvonilo. Da, še nekaj dni in I šolske duri bodo za nekaj časa zaprte, na to našo hišo učenos-I ti boste za nekaj časa pozabili. Zakaj tak uvod? Čisto na kratko: tovarišici Ivanka Novak I in Milena Bon sta vam pred časom dali prijetno nalogo. V \ počastitev našega krajevnega praznika ste morali narisati I I nekaj risbic. Z njimi ste počastili 6. junij. Pa veste, zakaj \ I ravno 6. junij? Naj na kratko ponovimo nekaj iz zgodovine. Tega dne tu . J1942. leta partizani (od 4. do 6. junija) napadli železniško I postajo na Mirni. Uničili so telefonske in telegrafske postaje j in iztirili vlak. Tako so dokazali, da tudi v našem koncu sov-1 I / ažnik prav nikoli ni »mirno spal«. No, m na ta junaška deja-I nja se v naši krajevni skupnosti spomnimo prav vsako leto, I saj smo si ta dan izbrali za naš praznik. Tudi letos smo ga I \lepo praznovali, za to pa ste, po svojih močeh seveda, \ \poskrbeli tudi otroci iz osnovne šole. Zato objavljamo nekaj\ I risb naših najmlajših umetnikov! Damjan Janežič Franci Novak Zmago Kolenc ******************3«-**** * ¥ ¥ ¥ I ČESTITAMO I f OB KRAJEVNEM! | PRAZNIKU! I I SVET KS MIRNA! $ IN DPO l ¥ ¥ ¥********JM-**+*+*+***¥ Igor Kolenc Nagrajenca osvobodilne fronte Med letošnjimi nagrajenci, ki so dobili priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, sta tudi dva občana iz naše krajevne skupnosti, in sicer Majda Kolenc in Bert Škufca. Predlagatelji so o obeh zapisali naslednje: Tovariš Bert Škufca je postal član gasilske organizacije kmalu po osvoboditvi, leta 1946 v GD Mirna. Opravil je vrsto gasilskih tečajev: leta 1946 za izprašenega gasilca, leta 1956 tečaj za gasilskega nižjega častnika v edvodah. Od leta 1958 pa do 1978 je bil poveljnik GD Mirna, od leta 1968 pa do leta 1978 tudi sektorski poveljnik. Član štaba operative OGZ Trebnje je postal leta 1968. Leta 1974 je bil izvoljen za podpredsednika OGZ Trebnje (do leta 1979) in nato postal predsednik OGZ Trebnje. Je večletni član predsedstva Gasilske zveze Slovenije ter večkratni delegat kongresov Gasilske zveze Slovenije. Poleg tega se aktivno vključuje v delo KS Mirna in DPO v samem kraju. Po liniji CZ in DS ima zelo odgovorne naloge v samem kraju, kjer živi in dela. Tovarišica Majda Kolenc je bila družbeno aktivna že leta 1942, bila je internirana na Rab in Viško v Italiji. Po vrnitvi iz internacije se je vključila v osvobodilno gibanje, delovala je kot član gospodarske komisije in kot kurirka. Po osvoboditvi je bila sekretar SKOJA, sekretarka OF, tajnik KLO Otočec ob Krki, od tu je odšla na okrožje, kjer je bila pomočnik referenta za zadružništvo. Leta 1946 seje iz Novega mesta preselila na Mirno in službovala kot personalni referent OZKZ Trebnje. Istega leta je postala član ZK, vključena je bila v mladinsko organizacijo, društvo Partizan in kot aktivistka AFŽ. Vsa nadaljna leta seje vključevala v družbenopolitično delovanje na vseh področjih- Marko Kotar KRAJAN 7 NAŠ PORTRET Če bi zdaj iskali Mirenča-na, katerega ime je bilo v zadnjih dveh letih največkrat izgovorjeno, se prav gotovo ne bi zmotili, če bi ugotovili, da je bil to Jože Brate. In njegovo ime, če si priznamo iskreno, ni bilo vedno najbolj prijazno izrečeno. Taki, kakršni smo, smo namreč nestrpno pričakovali nove telefonske Jože Brate priključke. In ker je pred dvema letoma Jože Brate skupaj z odborom, ki gaje vodil (ki pa se niti enkrat ni sestal v popolni sestavi) prevzel zadolžitev, da do letošnjega krajevnega praznika napelje telefonsko napeljavo, so pač vse kritike letele na njegov naslov. No, zdaj je to pozabljeno, vsi smo ponosni na to, daje Mirna dobila 200 novih telefonskih priključkov. Med nami se najdejo tudi taki, ki dajejo priznanje Bratetu, drugi spet pa kar pozabijo na njegov prav gotovo neprecenljiv delež pri tem našem podvigu. Jože Brate je možak, ki malo govori, ki se poredko zareče in zarekel se ni tudi to pot. Do krajevnega praznika je »napeljal« telefonsko omrežje do vseh hiš, naprej pa mora svoje opraviti pošta. Ko Jože pripoveduje o svojem dveletnem delu, seveda ne more mimo svoje največje ljubezni. In to je lov. V teh dveh letih, ko se je ukvarjal s telefoni, domala ni stopil v hosto. Tudi v službi je kdaj pa kdaj manjkal. Včasih je vzel dopust tudi za naše skupne potrebe, včasih pa je šel na roko tudi iemvejev tozd. Seveda tako zahtevne in pomembne naloge ni bilo mogoče zaupati komurkoli. Brate je bil primeren za to nalogo z več vidikov. A zdaj ne gre, da bi jih naštevali. Zato pa bi bilo nemara prav, da spregovorimo nekaj več besed o njem samem. Že 30 let je zaposlen v tovarni, ki jo je kasneje prevzela IMV. Tam je začel kot ključavničar, potem pa seje zakopal v študij in najprej naredil srednjo tehnično strojno šolo. Potem pa še višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Danes je vodja proizvodnje v tozdu IMV, ki je vsa leta doslej posloval najbolj uspešno in je tudi najmanj pomagal k izgubam. Poleg tega pa je bil vsa leta nazaj še kako aktiven v krajevni skupnosti. Deloval je v telesih krajevne skupnosti, v družbenopolitičnih organizacijah in seveda v lovski družini. »Ja, s tem našim telefonom smo pa imeli veliko več dela, kakor smo pričakovali, ko smo sprejemali to zadolžitev. Na dnevni red so prihajale težave, ki si jih niti v sanjah nismo predstavljali. Najhujša naloga je bilo za nas nabaviti material. Kakor vemo, kabla pri nas ni na pretek. In vsakdo se mora znajti, kakor se ve in zna. Tudi mi smo morali zbrati okoli 12 to odpadnega bakra, ki smo ga zbirali tako rekoč po vsej Jugoslaviji. Na ta način smo si sploh pridorili pravico, da smo v Svet-ozarevu lahko naročili naš kabel. Druga, nič manj pomembna naloga, pa je bilo zbiranje sredstev. Ko smo se lotili te naloge, smo pri krajanih najbolj pogosto naleteli na vprašanje, koliko bo veljal en priključek. Cene pa seveda nismo vedeli še mi sami in torej nismo mogli postreči z zadovoljivim odgovorom. Seveda to lahko dokažem, kadarkoli je potrebno. Po projektu naj bi telefonija oziroma material zanjo veljal 195 milijonov starih dinarjev, veljal pa je malo manj kot milijardo starih dinarjev. Veliko dela smo imeli tudi okoli usklajevanja programov. No, zdaj se približujemo h koncu. Na Rojah bodo napeljave sko-nčane in zdaj bodo prišli poštarji, ki bodo opravili zaključna dela. Skratka, mi smo opravili svojo nalogo, saj smo napeljali kable do hiš, naprej pa je to naloga pošte. Ta mora tudi razširiti telefonsko centralo, kjer računam, da bodo dela trajala do konca junija. Seveda vsega ne bi uspeli opraviti, če bi ne bilo velike pomoči krajanov. Veliko dela so opravili sami, saj je pošta tako rekoč opravljala samo zaključna dela,« je povedal Brate. Kako pomembna so bila ta dela za nas, najbolj zgovorno priča cena za posamezen telefonski priključek. Samo nepoučeni so se namreč lahko razburjali, češ da je telefonski priključek kar 55 tisoč dinarjev. Morali pa bi videti obraze tistih krajanov — tudi v trebanjski občini — ki bodo morali za telefonski priključek plačati kar 100 tisoč dinarjev ali še enkrat več. »Zavedam se, da so bili mnogi krajani naše krajevne skupnosti nestrpni, češ, kdaj pa bo zazvonil ta presneti telefon. Tudi v Krajanu je pisalo, da malo dolgo delamo. Toda kdor pozna naše razmere, lahko ve, da smo v resnici naredili vse, da bi telefoni čimprej zazvonili tudi tam, kjer jih doslej še ni bilo. Prav zato ne bi ponavljal stare zgodbe o kablih in drugih organizacijskih težavah,« je dejal Brate, ko smo mu omenili kritike. Široko se je nasmejal, kakor se zna, in dejal, da bo zdaj vendarle našel tudi čas za jago. O tem, koliko ur, koliko dni, koliko pogovorov je moral zaradi telefona opraviti, pa seveda ne bo govorila nobena statistika. Tudi spomenikov ne postavljamo ljudem, kakršen je Jože, vsi pa vemo, da brez takih zagnancev, ki ne znajo kar naprej gledati na uro in spraševati za honorar, med nami ni veliko. Zato seveda želimo Bratetu vsaj srečo pri lovu, kateremu je res z vsem srcem predan. F. Č. 0 PREDSTAVLJAMO# Taborniški odred Mirenčani smo včasih kar preveč samokritični. Pri nas je toliko društev, da bi bilo prstov obeh rok krepko premalo, če bi hoteli vse našteti. In med njimi je med najbolj uspešnimi tudi taborniški odred. Na čelu tega odreda pa je Emil Toman, sicer tehnolog iz IMV Mirna, ki nam je razkril nekaj podrobnosti o delovanju tabornikov. Hkrati pa tudi o sebi. »Da sem star 27 let, verjetno ne bo zanimalo nikogar. Vendar pa sem več kot polovico življenja tabornik. Začelo se je namreč že v 5. razredu osnovne šole, ki sem jo obiskoval v Šent- rupertu. Tam pa je poučeval tudi Janez Kramar, ki je bil navdušen tabornik. Preko njega smo se povezali s tedaj izredno dejavnimi taborniki v Trebnjem in hodili tudi na njihova taborjenja. Obiskali smo Zlarin, Strunjan, Tašalero in morda še kakšen kraj. No, naše taborništvo je bilo tedaj več ali manj omejeno le na taka taborjenja. Toda že tedaj smo odkrivali v tem neko posebno draž, ki je vabila zlasti mlade. Omeniti pa moramo še pokojnega Janeza Kranjca, ki je tudi veliko dal na taborništvo in nam uredil, da smo hodili potem še na taborjenje s šolarji in se tako udeleževali njihove šole v naravi. Iz vsega tega je potem vzniknilo naše mirensko taborništvo. Zdaj se lahko pohvalim, da smo dejavni že pet let. Imamo kar 110 članov, ki so aktivni. Program našega dela je zelo širok, vendar pa v okviru običajnih programov. Pomembno je, da te programe vestno izvajamo in se potem tudi udeležujemo tekmovanj. Seveda dosegamo uspehe. Naši starejši medvedki in čebelice so že dosegali prva mesta na mnogobojih, uvrstili so se tudi na republiško tekmovanje. Seveda pa bi bili naši uspehi še toliko večji, če bi imeli več mentorjev. Problemi so tudi z denarjem, saj doslej telesnokulturna skupnost ni dajala toliko sredstev, kolikor bi jih potrebovali glede na našo razvejano dejavnost. Računamo, da bodo poslej dobili več denarja, ko pa je na TKS nov strokovni delavec, ki pozna naše probleme. Doslej pa smo naše denarne stiske reševali s pogozdovanjem in tako v naši blagajni ni prevelikih lukenj. Lahko še povem, da se zdaj temeljito pripravljamo na področni mnogoboj in seveda na redno poletno taborjenje, ki bo letos v Pavičinah od 27. julija do 4. avgusta. Udeležilo se ga bo 90 tabornikov in za to bodo plačali po 450 tisoč dinarjev, kar je malo. Skratka, dela in dejavnosti imamo dovolj,« je dejal Emil Toman. M. N.