(L^
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenili državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.




List Slovenskih delavcev v o4meriki.


The first Slovenic Dail^* in
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
Entered m locond-Glaw Matt*, fteptemb tl, 1903, at the Post Office at New York. N. Tn under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEPON PISARNE: 1279 REOTOB.
NO. 14. — ŠTEV. 14.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 17, 1907. — V ČETRTEK, 17. PROSINCA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Podpore parnikom. Poslovanje kongresa.
ZBORNIČNI ODSEK ZA TRGOVINO PRIPOROČA PREDLOG . ZA PODPORO PARNI-ŠKIM DRUŽBAM.
V soboto izroči odsek zbornici svoje priporočilo.
DEBATE.
Washington, IG. jan. Zbornični od-se^w za trgovino j© sprejel predlog glede dovolitve subvencije parniškim družbam. V soboto bodo ta predlog priporočili zbornici v sprejem. Do debate pride v kacih dveh tednih in predlog bode potem gotovo sprejet.
Podporo dobe naslednje proge:
Proga od kake atlantske luke do Rio de Janeiro v Brazilu, mesečno $300,000; za dvotedensko službo 600 tisoč dolarjev (.f5 za miljo).
Proga od kake atlantske luke v Buenos Ay res v Arsrentini, $400,000 r,a mesečno in $800,000 za dvotedensko službo ($.5.50 za miljo.) Neimenovana atlantska luka je New York.
Proga med kako luko ob Golfu in Co Ionom v Panami, $75,000 za dvo-, in $150,000 za tedensko službo.
Proga med kako pacifieno luko in Panamo, Peru ter Chile, za mesečno službo $300,000 in za dvotedensko 600 tisoč dolarjev.
Proga od Seattle na Japonsko, Kitajsko in Filipine, za mesečno službo letnih $350,000 in za dvotedensko 700 tis«« dolarjev.
Proga Seattle-Hawaii, Japonska, Kitajska in Filipini, kakor prejšnja podpora.
Proga San Francisco-Hawaii, Samoa in Avstralija za trotedensko službo letnih $200,000.
Ladije morajo voziti najmanj po 16 milj na uro, le one ob Gulfu po 14 milj.
Vse podpore skupaj bodo znašale
$3,750,000 na leto.
Podporo na Pacifiku dobe E. H. Harriman in Jac. J. Hill in one na Atlantiku Morganov parniški trust. Nove parniške družbe ne bodo nihče ustanovil na podlagi teh podpor.
VSESLAiVJANSKA PLESNA ZABAVA
V New Yorku.
ireal v »jo let
> Slavjansko Združenje >.ito dne 26. januarja t. 1. plesno zabavo v če&kej iztočnej 71. ulici v New
odbor nameraval prire-■ 10. t. m. in je že raz-aiee tiskane za ta dan. -1 za osol>o) so naravno
26. t. m.
mo, da se tudi Slovenci udeleže tega najkras-•iansketra plesa v New
Lov na slanike končan.
Wuidihr-rton, 16. jan. Nevarnost konflikta med ameriškimi ribici v
NYw F .•i'.aridu letos k sreči ne bode prišlo, kajti btv na slanike je za letos končati ir ribiči -o že od pluli.
DRUŽABNO MESTO.
Mnogo ljudi, ki žive v slabih okoliščinah, običajno dolži, da je vzrok njihove slabe sreče dejstvo, da žive v zgoraj omenjenih okoliščinah. Kljub temu pa opazijo, da v družabnem življenju vsakdo zavzema tako mesto, kakoršno mu pripada. Nekteri ljudje morajo težko delati, dočim zopet druri zanemarjajo froje delo ter nesmiselno zapravljajo svoj denar, kar je glavni vzrok, da se ne čutijo •rečne. Nekteri si ohranijo zdravje in mož do starosti, ker so v svojih mladih letih delali in živeli skromno. Oni, ki potrebujejo zdravje in mož za napredek in uspeh, naj rabijo Trinerjevo Ameriško grenko vino. Ono delujw soglasno z naravo in pomaga pri vseh naravnih delovanjih. Pri boleznih prebavalnih organov krti in živčevja, j« to najboljie zdravil o. Vlekam ah. Jos. Triner, 799 S« AsijJaud Aw., Chicago, UL
Povodenj v Ohio. Reka Ohio narašča.
VSE NIŽINE KROG VELETOKA SO PREPLAVLJENE. — TOVARNE SO V NEVARNO STI.
Reka Ohio je spremenila svoj tok. — Naprava novega kanala.
VLADINA SVARILA
Cincinnati. Ohio., 17. jan. Tukajšnji vremenski urad naznanja, da bo reka Ohio danes narastla na 56 čevljev. Vsled tega bodo morali v nižjih mestnih delih počivati vsi posli. G^obe Soap Company je morala že prenehati z delom in 250 delavcev mora počivati. Kleti 300 trgovinskih poslopij je že pod vodo. V tovarnah na West Endu se še dela, toda ko doseže voda višino 54 čevljev, bode ugasnil og,enj pod kotli. Nočni vlaki ne bodo mog.i priti na kolodvor. Ti-rovi Big Four železnice so že pod vodo. V zasebnih hišah ob reki je tudi že voda.
V Covingtonu, Newportu in druzih mestih na drugi strani reke je položaj ravna taik. Parniki ne morejo več voziti pod mostovi. Voda naraste vsako uro za dva palca.
Louisville, Ky,. 17. jan. Iz Evans-ville, Ind., se poroča, da že vozijo parniki po no vej strugi (kanala), katero je reka Ohio tamkaj napravila. Mogoče je. da bode reka vedno tek.a po novej strogi. V tem slučaju zgubi Evansville svojo lmko. Jez. ktere-ga je zgradila vodovodna družba, je voda razdejala.
Washington, 17. jan. Vremenski urad razposlal je danes svarilo, kte-ro naznanja, da je pričakovati povod-nji ob dolenjem Mississippiu, ker je reka Ohio narastla. Povodenj nastane najbrže že danes.
LAKOTA NA KITAJSKEM.
Ljudje vsled lakote v velikem številu umirajo.
Shanghai, 17. jan. Kapitan Kir-ton, zastopnik inozemskega pomožnega odbora, kteri potuje po krajih, kjer vlada lakota, poroča, da so v taboru stradajočih v Tsingkiangpu pričele koze epidemično razsajati. Vsled tega so oblasti tabor zapr e in 300 tisoč nesrečnih ljudi zapodile domov. Potoma je bilo opaževati grozne prizore. V Antungu se je zbralo karih 40Q 000 stradajočih ljudi, kterili večina je posvečenih smrti. Da je beda tolika. pripisati je ponajveč pomanjkljivim prometnim sredstvom. Sedaj so pomožne odbore ustanovili tudi v Suehiantf in Hsuhoufu.
Dnevna nesreča na železnici.
Kansas City, Mo., 16. jan. Potniški vlak Rock Island železnice je na poti pri Waldronu, Mo., 12 milj daleč od Lea ven wort ha, Ivans., zavozil v nek tovorni vlak. Strojevodja James McQueen od tovornega vlaka in eks-presni klerk Chas. Hart sta obležala na mestu mrtva. Vlakovodja King je bil tudi ubit. Kurilec George Small-wood je bil smrtno in več potnikov je nevarno ranjenih. Obe lokomotivi in štirje vagoni so razdejani. Nezgoda so je pripetila vsled napačno postavljenega izogibališča, tako, da je prišel o»obni vlak na stranski tir.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za f 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za |1020.00 ............ 6000 kron.
Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma m nakzaans zvote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naie denarne poiiljatve izplačuje c. kr. pefttni hranilni urad v 11. do 12. dnak.
Denar j« mam podati Je azjprilič nej« do $26.00 ▼ gotovini v pri poreč« nem aH rzfhrtrtvsnem pisma, večje zneekz pe Domestic Postal Money Order all pa 3Tew York Bank Draft
run iajCsxb,
199 Bnmrdek Street, Mow York fcOlair Ave. KJL Otovelaad, O
Tajfun na Filipinih. Dva otoka opustošena.
NA OTOKU LEYTE JE NAD STO LJUDI USMRTENIH. GRO-ZEN VIHAŠ.
Otoka'Leyte in Samar sta skoraj popolnoma opustošena.
.. POMANJKLJIVE VESTI.
Manila, 16. jan. Dne 10. t. m. je izreden tajfun opustošil filipinska otoka Leyte in Samar. Samo na Leyte je bilo nad sto ljudi usmrtenih. Vojaške koče na istočnem delu Samarja so popolnoma razdejane. Materijelno škodo še niso cenili. Tacega viharja tekom zadnjih 10 let se ni bilo. Zveza z Leyte in Samarjem je tekom zadnjih šest dni razdejana in semkaj so dospelaa le pomanjkljiva poročila.
Washington. 16. jan. Vojni oddelek o viharju na Filipinih še ni dobil poročila.
• • •
Potres v Manili.
Pariz 16. jan. Tukajšnjemu "Gau-lois" se brzojavlja, da se je pripetil v Manili jak potres, kteremu je sledila preplava obrežja.
KAKO SE RAVNA S SRBI.
Na Long Islandu sodijo Srba Miloša Rapaiča, ker je ubil šerifa Stillwella.
Riverhead, L. I., 16. jan. Pred tukajšnjim naisodiščem sodijo sedaj Srba Miloš Rapaiča, kteri ne ume niti besedice angleški. Rapaič je ob-dolžen, da je 26. julija m. 1. umoril deputy šerifa Stillwella. Porotnike so le počasi iz vol je vali, kajti mnogo državljanov, ktere je sodišče povabilo za porotnike, je izjavilo, da bodo obtoženca osvobodili, kajti način, po kterem se je z Rapaičem postopalo, ko so ga aretovali, je bil grozovit in nepostaven.
Farmer Tuthill je pripovedoval, da je našel Rapaiča. tiri je spal v njegovem skednju. Potem je telefoniral sodniku Pavneju, da ga odstrani. Kmalo na to je prišel sodnik z depu-ty-šerifom Stillwellom in drugimi ljudmi. Vsi so kmalo pronašli, da Rapaič ne razume angleški, radi česar so ga odvedli v Arnoldovo prodajal .nico, da najdejo kakega tolmača. Rapaič je dobil kosilo in jedno smodko, na kar je hotel mirno oditi. Takoj na to ga je pa pet mož vrglo na tla. na kar so <ra zvezali in položili na voz ter odpeljali v stanovanje sodnika Payneja. Rapaieu se je potem posrečilo, oprostiti se svojih vezi, na kar je dvakrat ustrelil na Stillwella, kteri je mrtev obležal.
Zagovornik Rapaiča trdi, da Rapaič ni niti vedel, da je bil aretovan, pač pa je mislil, da je prišel roparjem v roke, kteri so ga hoteli odvesti.
SPLOŠNA VOJAŠKA DOLŽNOST.
Priporočanje splošne vojaške službe v Zjed. državah.
Chicago. 111., 16. jan. Profesor Scliuetze, kteri ima še vedno prismojene evropske ideje, je včeraj na tukajšnjem vseučilišču predlagal, naj s« uvede tudi v Zjed. državah splošna vojaška dolžnost po nemškem uzoru.
Vojaško dolžnost smatra on kot najboljše sredstvo proti ponosu in zločinom, kakoršne je ustvarila afera Thaw-White in vse polno druzih. Med tem, ko bi milijonarski sinovi nosili vojaško suknjo, bi uvideli, da imajo iste dolžnosti, kakor njihovi sosedje, ki niso tako premožni. Iz tega predloga neumnega profesorja seveda ne bode nič.
BKo si namenjeii
Nad 1000 mrtvih v Kingston«.
Posledice potresa v glavnem mestu zapadnjeindij-skega otoka Jamaica. - Trgovski del mesta je razdejan.
VEST O ŠTIRIDESETIH VOJAKIH V VOJAŠKEM LAZA-RETU SE POTRJUJE.
Glavni hoteli so razdejani — Skladišča ob obali in pomoli so zgorela. — Na stotine osob je ranjenih. — 90 tisoč ljudi brez domov j a.
KATASTROFA JE VEČJA, NEGO SO JAVILA VČERAJŠNJA TOZADEVNA PO-R O Č I L A.
Uradno poročilo, o-
Boston, Mass., 17. jan. Iz Jamai-ke se brzajšnjemu uradu United States Fruit Company, da je bilo pri potresu v mestu Kingston na Jamaiki minoli ponedeljek več sto osob usmrtenih. Trgovski del mesta je vsled potresa in požara popolnoma razdejan. Več sto osob je ubitih. Hoteli Myrtle Bank in Constantine Springs so razdejani. Natančno število ljudi še ni dognano. Skladišča in pomoli v luki so zgorela. V lazaretut so razdejane vse vojaške koče in 40 zamorskih vojakov je l^bitih.
Vse prebivalstvo mesta Kingston biva sedaj na prostem. Med Buli Bay in Kingstonom ni ostala ni jed-na hiša nepoškodovana. Povsodi je videti razvaline.
Največ škode je ob obrežju. Nad 300 ljudi je ranjenih* Požar, ki je nastal vsled potresa, so pogasili že v ponedeljek po noči
Kako daleč je segal potres, ni znano. Ve se le toliko, da so ga 60 milj daleč od Kingstona še čutili.
Glasom zadnjih poročil čutiti je na Jaimaiki še vedno lahke potresne sunke.
• * *
Glasom zadnjih, iz St. Thomas, Za-padna Indija, došlih poročil je bilo pri potresu v .Kingstona. Jamaica, nad 1000 ljudi ubitih in na Jamaiki jih je nad 90)000 brez domovja.
Plenitve in nemiri, tatvine zamorcev v žganjarnah in slični izgredi so naravna pos.edica katastrofe, toda vojaštvo je mir hitro zopet ustanovilo. Vendar pa vlada med ljudstvom velika panika, zlasti radi tega, ker se potresni sunki neprestano ponavljajo. Mestno prebivalstvo je kar trumama bežalo v notranje kraje otoka. V mestu pričenjajo pomanjko-
vati živila in tudi zdravila so skoraj že pošla.
Spočetka se je javilo, da so požar, iki je nastal vsled potresa, omejili, sedaj se pa zopet javlja, da je zopet pričel divjati.
Parniki v luiki niso bid poškodovani.
Urad naše vojne mornarice poslal j,e iz Cube v Kingston oklopnice Indiana in Missouri, da pomagata nesrečnemu prebivalstvu.
Kolika je škoda, ni še mogoče ceniti. Ves trgovski del mesta je v razvalinah. Zopet druge brzojavke javljajo, da so skoraj vse hiše glavnega mesta razdejane.
Washingtonska vlada je dobila danes lakonično uradno brzojavko, kise glasi: "Mesto Kingston razdejano, na stotine mrtvih."	%
St. Thomas, danska Zapadna Indija, 16. jan. Iz Jamaike se poroča, da je bilo tamkaj vsled potresa in požara 1000 ljdi usmrtenih in da jih je 90,000 brez domovja. Samo v mestu Kingston znaša škoda $10,000.
Vada je pozvala ljudi, naj ne hodijo v Kingston. Tamikaj vlada neznosen smrad. V mestu ni hrane za živino in tudi ljudem preti lakota. Za denar ni ničesar dobiti. Banke so zgorele. Beda je vsestranska in ne popisna ter bogatini in siromaki so brez domovja.
Mnogo mrtvecev je pod razvalinami. Ranjence še vedno ni mogoče našteti. Zamorci so pričeli s plenit-vijo. Vse prodajalnice so razdejane in skoraj vsa poslopja so razdejana.
Governer in njegovi so se rešili.
V	Parish Portlandu je nek ugasnjeni vulkan zopet pokazal znamenja bla-vanja^ Iz druzih krajev Jamaike še ni poročil.
Santiago de Cuba, 17. jan. Luka Kingston na Jamaiki je za promet zaprta. Tamkaj primanjkuje jestvin
V	mestu je zavladala lakota in tudi kužne bolezni so se že pojavile.
Potres je divjal več milj krog mesta Kingston, kajti smuke je bilo čutiti po 60 milj daleč.
♦ * *
Zastopniki desetih velikih newyor-ških trgovskih tvrdk so se včeraj zbrali k posvetovanju, da doženo, ka-tko bi bilo mogoče Jamaiki najhitrejše in najbolje pomagati. Tem povodom so ustanovili poseben odbor, kteri bode hitro nabavil potrebna živila,, obleke itd., ter nemudoma poslal v Kingston. Razne pambrodne družbe bodo nabrano blago poslale brezplačno v Kingston. Tako blago se spre jema, kakor se nam poroča, na pomolu št. 52 ob Hudson Kiverju, kjer so parniki Royal Mail Steamship Packet Company, tki p!ujejo_ med New Yorkom in Jamaiko.
2100, otroki
ali pa
•orodrike ter prtjcte!|e v Ameriko vzeti, pili ca pojasnila m vožne cene na: FRANC SAKSEK, m Greenwich St, New Ywfc, N. Y, ker tu bodet najpoSteneje in najbolje postrefen. Fr. Saber je priznani zastopnik vseh intpitnih parobrodnib druit.
BLUVANJE VULKANA MAUNA LOA ŠE VEDNO TRAJA.
Tokovi lave so dosegli dolžino 35 milj. Potres v Švici in Italiji.
Honolulu, Hawaii. 17. jan. Bluva-nje ognjenika Mqjina Loa še vedno traja. Tokovi lave postajajo vedno večji in so dosegli sedaj dolžino 35 milj ter se zlivajo v morje. Mesto Kona še niso dosegli. Dva manja toka sta se od glavnega ločila in na gori so se pojavili trije novi. Tako jakega bluvanja že več desetletij ni bilo.
Geneve, Švica, 17. jan. V gorovju Jura je bilo čutiti vee lahkih potresnih sunkov.
Rim, 17. jan. Na otoku Ischia je bilo čutiti jak potres.
Proti trustu sa meso.
Little Rock, Ark., 15. jan. Chica-ški mesarji, kakor tudi oni v Chicago, ktere država toži radi kršitve proti-trustnih zakfonov ,so Bili pri vrhovnem sodišču poraženi, kajti slednje je razsodbo nižjih inStanc, vsled ktere mora Hammond Packing Co. plačati $10,000 kasni, potrdilo. Tudi druge mesarske družbe bodo morale plačati
Novi pennsylvanski governer.
Harrisburg, Pa., 16. jan. Novoizvoljeni pennsylvanaki governer Ed win S. Stuart je jrčeraj prevzel vlado od bivšega governerja Sam W. Pen nypaekerja. Inavguracija je bila zelo jednostavna. Novega governerja so pozdravili s 17 stre.i, nakar se je vršil sprejem zastopnikov državne organizacije.
Mraz v New Yorku.
Plattsburg, N. Y., 17. jan. Tukaj kaže toplomer 6 stopinj pod ničlo. V Dannemora 12, v Bloomingdale 15, v Saranac Lake 15, v Upper Chateau-gay Lake 16 in v McCollums 18 stopinj pod ničlo.
Tudi v New Yorku vlada danes mraz in ves dan sneži. Za jutri se o-beta» 7optt topleje vreme.
KOLEDAR
za leto 1907
pričeli smo razpošiljati vsem oils rojakom, kteri so n naročili. Otesst 128 strani, ima sanimive spis«, peva ■ti, poučne in humoristično stvari Is? ga krasi obile slik. Osna a poftto vntf SO centov.
FBIMBVrO DABZLO ZA BOtlt ur NOVO LETO 8VOJOBM V
mom .
Vesti iz Rusije. Bomba na Greg. Morču.
IMENOVANI RUSKI PARNIK JE V ODESI VSLED NAPADA LAHKO POŠKODOVAN.
Grof Nikolaj Tolstoj je pri požaru v svojej hiši zgorel.
31
NJEGOVA ŽENA JE REŠENA.
Odesa, 17. jan. Več mornarjev, ktere so radi zadnjega štrajka odslovili, skušalo je včeraj že v drugič z bombo razdejati potniški parnik Gregorij Morč. Parnik je vsled razstrelbe le neznatno poškodovan in odpluje jutri v New York. Štiri mornarje, kteri so na sumu, da so priredili napad, so zaprli. Parnik Gregorij Morč potem, ko se vrne iz New Yorka, ne bode več plul v imenovano luko.
Petrograd, 17. jan. Grof Nikolaj Tolstoj, oskrbnik carskih posestev v Moskovskej guberniji, je zgorel pri požaru, kteri jt razdejal njegovo hišo blizo Moskve. Zajedno so tudi zgoreli neka dama, dva uradnika in dva u-službenca. Nikolaj je rešil svojo ženo. Potem se je vrnil v hišo, da reši še carske fonde, toda tu ga* je prehitela smrt.
Iz Avstro-Ogrske. Pred krizo v C&anli
RAZDVOJ V OGRSKEM MINI-NISTERSKEM KABINETU RADI FOLONYIJEVIH LOPOVŠČIN.
Vlada je vsled spora med Andrassy-jem in Košutom v zadregi.
KRIZA NEIZOGIBNA.
Budimpešta, 17. jan. Znana afera ogrskega pravosodnega ministra Ge-za Polonyija, kterega je bivši budim-peštanski župan Halmoš obdolžil zlorabe njegovega dostojanstva, tukajšnjo javnost vedno bolj razburja.
Vsled tega je vlada v velikej zadregi, ktera se je radi spora med Andrassyjem in Košutom še povečala. Raz dvoj v ministerstvu postaja vedno večji.
Kakor hitro pride v državnem zboru proračun za pravosodje do razprave, ob kterej priliki ga mora Polonyi utemeljevati, pride tudi brezdvomno do • ministerske krize.
VLADANJE NOVEGA ŠAHA.
Želi, da ga ljudje sovražijo in da se ga boje.
Teheran, Perzija, 16. jan. Novi šah Muhamed Ali Mirza je sklenil vladati po drastičnem načinu svojega očeta Nasr Edina. On namerava biti strog vladar, ker le na ta način misli, da zamore vzdrževati mir v svojem velikem kraljestvu. On izjavlja: Tudi ako me vse sovraži — samo da se me vsi boje.
Melik Manzur Mirza, drugi sin pokojnega šaha Muzafer Edina, je pri
smrtnej postelji svojega očeta skušal sebe zastrupiti z opijem. Kaj se je potem ž njim zgodilo, ni znano; ve se le toliko, da je smrtni sovražnik svojega brata, sedanjega šaha. •
Indijski princ na obisku.
San Francisco, Cal., 16. jan. S parnikom Hongkong dospel je semkaj na obisk indijski princ Aga Kan, potomec najstarejše plemske obitelji v Indiji. Princa spremlja več tajnikov. Tu bode proučeval ameriško obrt.
Blazni železniški uradnik.
Na kolodvoru v Muehlheimu na Nemškem je nenadoma zblaznel železniški, uradnik. Planil je na potnike ter preprečil, da bi vstopili v vlak. Streljal je tudi iz revolverja in ranil več oseb. Le s težavo so ga premagali in odpeljali v blaznieo.
Razne novosti
iz inozemstva.
OGNJENIK VEZUV V ITALIJI JE PRIČEL BLUVATI PEPEL. TUDI ETNA NA SICILIJI BLUJE.
Ropar Ras Ulah in njegovi glavarji rodu Beni Manzur prosijo milosti.
ŠPANSKI IZSELJENCL
Neapolj,. 17. jan. Profesor Matucei, ravnatelj observatorija na Vezuvu, poroča, da je Vezuv takoj po potresu na Jamaiki pričel bluvati pepel.
Catania, Siei.ija, 17. jan. Potres v Kingstonu. Jamaica, pripetil se je istodobno, ko je ognjeniik Etna pričel bluvati pepel. V Medonskem gorovju je Čutiti trajne potresne sunke. Profesor Rioeo, ravnatelj observatorija na Etni izjavlja, da so se odprtine na Etni povečale. Vulkan izmetava mnogo pepela in podzemsko grome nje je neprestano čurti.
Tanger, Maroko, 17. jan. G.avaiji rodu Beni Banzur, pji kterih je roparski glavar Ras Ulah* razpravljajo z maroikanskimi oblastmi glede po-milostenja za-se in za Ras Ulaha.
Malaga, Španska, 17. jan. Kacih 2000 izseljencev, kteri imajo voznino prosto, čaka tukaj na parnik, s kte-rim odpotujejo v New Orleans, La.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Šttrajk nakladalcev v Havani. Zmaga ..čuvajev izogibališč.
Havana, Cuba, 17. jan. Tukaj bodo vsi obrežni delavci, v prvej vrsti pa nakladalci štrajkali. Včeraj je prenehalo 200 mož z delom, češ, da se družbe ne ravnajo po navodilih, ktere je izdala ameriška vojaška vlada. Najbrže se je pa štrajk pričel vsled hujskanja ameriške Federation of Labor. Vlada skuša preprečiti splošni štrajk, ker sedaj se skoraj neprestano izvaža sladkor .
Buffalo, N. Y., 17. jan. Štrajknjoift čuvaji izogibališč Buffalo Creek železnice so zmagali. Železnica je njihovo organizacijo pripo^nala.
Vlak ga je- povozil.
Pri Herkimerju, N. Y., je specijal* ni vlak iz Buffalo na New York Ce»-t al & Hudson River Railway povozil newyorskega zidarja Win. Bucb-leva.
--•-i; -L.
KRP TANJE PARNXKOV. Dospeli so:
Pretoria 15. jan. iz Hamburga (že
poroČano) s 1S03 potniki. Acilia 16. jan. iz Hamburga.^ Majestic 16. jan. iz Liverpoola a 360 potniki.
Samland 16. jan. iz Antwerpena.
Dospeti imajc: Cevic iz Liverpoola. Rhein iz Bremena.
Kaiserin Auguste Victoria iz TTam-
burga. Moltke iz Genove. Princess Irene iz Genove. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Zee.and iz Antwerpena. Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola, Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena.
Bluecher iz Hamburga. Erny iz Trsta.
Odpluli eo:
La Savoie 17. jan. v Havre. Ultonia 17. jan. v Reko.
Odpluli bodo:
St. Louis 19. jan. v Southampton. Carmania 19. jan. v Liverpool. Celtic 19. jail, v Genovo. Princess Irene 19. jan. v Genovo. Pretoria 19. jan. v Hamburg. Hudson 19. jan. v Havre.
/
_________
________
_
"GLAS NARODA"
Uat •lovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK«E$, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1S06.
Za leto velja list za Ameriko ... $3.00
*' pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4,50
" pol leta.......2.50
" "četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve __številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
tssued every day, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00,
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 ■:en tov.
Donisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
De nnr naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri' spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo • aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam nare lite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector.
Katastrofa v King= stonu.
Xa vseh ikrajih sveta se pojavljajo potrosi in vulkaniČni izbruhi, bas kakor da bi se marljivost in nemir modernih ljudi prilagodila tudi naše j zemlji. Tudi na našej starej zemlji se pojavljajo znaki paranoje in tako nastanejo katastrofe, iz kterih je razvidno. da zemlja v svojej notranjosti ne miruje.
Katastrofi v San Franeiscu sledila je -c«laj katastrofa v lepem mestu Kinu-tonu na otn.cu Jamaica. Dasi-ravno so bila prva poročila o katastrofi pretirana, je vendarle napravljena šk>ida dovolj velika, da zamo-remo tudi ta potres prišteti med katastrofe. Potres na Jamaiki je tem značilneji, ker se otok prišteva k pokrajinam Zapadne Indije, kjer ne vladajo potresi. Jamaica ne spada k našim dežc am revolucij in i>otre-sov. —
Vsekabo ima j a tudi ta drugi najmanjši otok Velikih Antilov burno zgodovino, odkar ga je odkril Colombo na svojem drugem potovanju in odkar je bi! njegov sin Diego gover-ner na tedanjem Isla de Santiago. — Elementi in ljtijje so napravili tam mni»Lr> z a., »kajti ]>otres<>m so sledili požari, cikloni, orkani in In »j i med lju.lmi. Naj preje so divjali Španci pr ti Indijancem iz rodu Aravakov, ktere >o zatrli j>otem Angleži in Spanci med seboj in potem zamorci proti Angležem.
Angiežka vlada je pa končno ustanovila na otoku red in mesto Kingston, ktero je po vejtkem potresu leta 1692. kteri je ves otok spremenil, ustanovili, je hitro napredovalo. Se-daj >e je pripetila prva katastrofa, ki ere j>odrobno>ti pa še niso znane. Vendar bode pa vlada skrbela, da se iz razvalin krasnega mesta zgradi čim pn je lep-e mesto, nego je bilo do sedaj.
Delnice in neumnost.
Pred kakimi tridesetimi leti se je pri nas v Ameriki razprodalo neko patentovano zdravilo v ixprav ogromnih količinah. Tega zdravila ne bo-demo natančno opisa.i, da naivnim citate!jenu ki še dandanašnji verjamejo raznim oglasom in zdravljenju po pošti, ne odvzamemo vse vere v razne "Company*'-jq latere za drag denar prcwlajajo |»obarvano vodo Podjetnik, ki je razpečaval omenjeno zdravil,i, je obog-atel. Ko jo njegovo sredstvo bilo na višini svojega razvoji. je pa sodišče vprašalo, iz česa je z Ira vilo izde ano. Odgovor se je gladil : v minolem letu iz $80,000 na plači za razpošilja nje poldruzega milijona dolarjev za rek amo. iz .$3000 za izdelovanje in .$400,000 — Čistega dobička.
Sedaj je pa pri nas drugo patentovano sredstvo postalo moderno. Milijoni in milijarde se zbirajo v .rokah pojedineev, mi vidimo graditi palačo za palačo, zapravljanje — in to je dalo povoda, da sedaj vsakdo želi obo<rateti in živeti po vzoru bogatinov. -—
Tej splošne j bolezni pa novo patentovano sredstvo gotovo pomaga. To sredstvo so: delnice rudniških^ paro-brodnih, b*nčnih in drazih družb. Kdor si nabavi dovoljno število tega si -dstva, kmalo oadravi, in vsakdo, kedor boluje za epidemično boleznijo hitro obogateti, naj si privo-
šči to zdravilu. Črno na belem vidi-! ŠovmLstiska "Srpska Zastava, homo v raznih listih, med kterimi so teč zanetiti razpor med Bolgari in BILI tudi neki hrvatski, tiskano: Srbi je objavila senzačno vest, da
5,000, 10,000 in celo 20,000 odstotkov "morajo" te delnice nositi čistega dobička. Delnice pa zamorete
Bolgarija za uravnavo meje zahteva
šest srbskih vasi in da Srbija stoji pred vojsko z Bolgarijo. Na najmero-
•kupiti za 25, 50\. 75 centov in po $5,' dajnejšem inest/u so ini zatrdili, da je
to poročilo povsem neutemeljeno. Seveda javnost tega ne veruje, ker isti-na je, da so se poslednji čas jako ohladili srbsko-bolgaiski od no saj i.
Želeti je, da bi zmagal razam in se izboijšale razmere, ker Bolgari in Srbi so preslabi, da bi razdvojeni mogli na Balkanu doseči stalnih uspehov. Edino skupna akcija balkanskih narodov mogla bi jim s časom zagotoviti politično samostalnost in gospodarski razvoj.
Piošlost baikanskih narodov dokazuje, da njihova sreča ni zagotovljena v medsebojnem sovražtvu in neslogi. Ravno nesloga balkanskih narodov je omogočila turške zmage in robstvo, ki je trajalo 500 let. Z neslogo in sovražtvom podpirajo balkanski narodi le tuje koristi.
po $6 ter več dolarjev...
In s tem so ljudje zaslepljeni: oni hite v hranilnico, dvignejo svoj težavno pris.uženi denar in ga nalože v — rudnike in druge ompanije, kterih sploh ni. Toda to je povsem naravno; kdo se bode dandanašnji za-dovolil z 4%, ko se jih doseže deset in dvajset, po sto, m sicer kar preko noči.
Doseže? Doseže se s takimi delnicami ničesar druzega kot veliko neumnost. Dosežejo pa oni, kteri prodajajo delnice. To se pa zgodi tako:
A. Švindel & Co. kupi za par sto dolarjev kak že izpraznjen rudnik, claim, a!i pa vzame v najem kak paril ik, ali pa ustanovi banko, ki veliko nese. Potem da natiskati 2,000.000 delnic. Milijon teh delnic si obdrži A. Švindel & Co. kot plačilo za *kup-jeni' rudniik ali druga podjetja... Drugi milijon delnic se pa izroči •'Švindel Trust Co. v Humbugtovn", kteri trust izrabi liste, da jih proda. Za prodajo delnic dobi trust 50% komisije, ktera gre direktno kot 'cash' v žep Švindel & Co. Drugi del denarja "delničarjev" se pa porabi za nadaljno rek amo in prodajo delnic med človeškimi "jazbeci".
Tako se dogaja v večini tacih slm-čajev, (kajti delnic, ktere so v resnici kaj vredne, ni dobiti, baš tako ne, kakor rudnikov ali druzih podjetij X,. Švindel & Co.
Iz Balkana.
Eelgrad, 30. grudna.
Ni še preteklo leto, ko je Bolgarija sklenila s Srbijo carinsko zvezo. Razmere med tema balkanskima državama pa so se zadnji čas temeljito iz-premenile. Še nedavno se je v Bolgariji povsod govorilo o srbsko-bo^-irarskom prijateljstvu in mogočni skupni akciji na Balkanu. Vse te nade pa so izpuhtele v zraik kakor milna pena. Čez noe je zapihala dru-•.ra .sapa. Danes naglašajo vsi listi v Bolgariji, da je sporazum s Srbijo nemogoč. Na dan vlačijo razne dole aze in priče, da Srbija in Bolgarija nimate skupnih koristi. Ta prevrat javnega mnenja v Bolgariji je posledica macedonskega vprašanja, ktere-_ra Srbi ne pripuščajo le Bolgarom. Brez dvoma pa ima tukaj roke vmes tudi država, ki ima največ razlogov, da sta razdvojena dva bratska naroda.
Macedonsko vprašanje je kakor klin v tem razporu. Srbi in Bolgari iščejo svojih koristi v Macedoniji. Prvi in drugi delajo na to, da bodo lediči te .ei>e, a najnesrecnejše de-:eie v Evropi. To pa j vir nasprotja ned Srbi in Bolgari.
Notranja maeedonska organizacija ie banke rotirala. Mesto da bi se složno borila za svobodo vseh Macedon-cev, postala je čisto bolgarska, šovi-nistišika organizacija. Izgubila je značaj revolucijonarne organizacije ter dobi a znak roparske bande, ki je I >o bij al a T mrke in kristjane, a ko niso hoteli biti Bolgari. Tako delo se je moralo maščevati. Pojavile so se v Macedoniji močne in dobro organizo-vane srbske vstaške čete in dosegle nepričakovane uspehe. Potolkle so v raznih bojih bo.garske čete ter njihove vojvode. Razne vasi so zopet prestopile na srbsko stran. Ti uspehi pa so izzvali nevoljo in jezo v Bolgariji. Bolgari se boje, da jih Srbi potisnejo iz Maeedonije in da se makedonsko vprašanje ne reši izključno v duhu bolgarskih teženj. Zato odpovedujejo Bolgari prijateljstvo Srbom ter iščejo podpore drugod. Zato bo.garska vlada prilizuje Turčiji in rumunskemu kralju, da si osigura njih simpatije in moralno pomoč. Ta turkofilska politika pa ne bode koristila Bolgaromi ker bodo izgubili simpatije onih Macedoncev, ki so bili doslej njihovi prijate ji. Tudi ru-:n>1 i.Vao prijateljstvo ne more Bolgarom donesti posebnih koristi, ker tudi Kumunija je zadnji čas pričela živo igitacijo v Macedoniji na svojo ko-i.st in na škodo srbske, grške in bolgarske propagande. Tudi dobro vedo Uii'muni, da Bolgarija še vedno preži na rumunsko Dobrudžo, "kjer v istini rive v večini Bolgari. To so razlogi, da Rumuni ne pojdejo v ogenj za Bolgare. A ko pa bo igarski knez ne našel popolne pomoči v Rumuniji, gotovo mu je podporo obljubila druga država. Le tako je tolmačiti demonstrativno odpoved dosedanjega srb-sko-bolgarskega trgovinskega dogovora. nove bolgarske tarife na srbske proizvode in višje ovire srbskemu transitu skozi Bolgarija Sicer pa sta javno priznala bo.garski minister za vnanje posle dr. Stančev v sobranju in srbski aninisterski p«redsednik Pašie v skupščini, da je med Srbijo in Bolgarijo nastalo neprijateljsko razmerje. Pravega vzroka nista priznala, & istina je, da vzrok tiči ▼ ma-cedonakem vprašanju.
Danes smo prejeli iz Belgrada še naslednja poročila:	'
! Bolgarski diplomatski agent v Bel-gradu, Rizov, je izroči L ministerske-mu predsedniku Pašiču noto bolgarske vlade, ki zahteva od srbske vlade pojasnilo glede na kretanje in delo srbskih vstaških čet v Macedoniji. Ta propaganda ni v soglasja z dogovorom med srbsko in bolgarsko vlado. Ta korak bolgarske vlade je J v tukajšnjih merodajnih krogih napravil jako neprijeten utis. To je začetek še večjega rzpora med Srbijo in Bolgarijo. Mnogi trdijo, da je mogoča srbsko-bolgars&a vojska. To pa hočejo tukajšnji krogi preprečiti. Mogoče jer da pade Pašičeva vlada, ki je navzlie bolgarofilstvu izgubila simpatije Bolgarov. Sirbski listi seveda očitajo Bolgarom nelojalnost. Opo-zicijonalne "Večernje Novosti" končajo svoj članek s pozivom: "Napolnimo vojašnice in pripravimo se, ker Bolgari so naši stari smrtni sovražniki."
A' Belgrad je prišel nenadoma Vu-kašin Petrovič, bivši srbski minister, ki še nekaj let stalno živi na Dunaju in velja kot vodja Avstriji prijazne >trnje v Srbiji. Njegov prihod je dal povod raznim kombinacijam, ker je v zvezi s srbsko-bolgarskim sporom.
Tudi je gotovo, da hoče srbska vlada v carinskem vprašanju znatno pri-jenjati avstrijskim zahtevam, da bi se čim preje poravnalo nasprotje med Srbijo in Bolgarijo.
Srbska akademična mladina na Dunaju iz Bosne, Dalmacije, Hrvatske, Ogrske in Črne gore v posebni izjavi poživlja srb.sko vlado, naj hitro izvrši oboroženje svoje armade. Obsoja tudi demonstracije proti novemu srbskemu posojilu, ki se porabi za armado.
"Slovenski Jug" poroča, da je vzrok nesporazuma bolgarska vladna iMilitika vsled vp iva avstro-ogrske-ga. Bolgarski minister dr. Stančev deluje v sporazumu s tknezom Ferdinandom po navodilu z Dunaja.
S—e.
Na snežnem Klondyke.
— Po angležkem.
Ker sem svetovni klate^ sem tudi že marsikaj doživel. Da sem vselej srečno pete odnesel, nimam sam sbi pripisati, ako bi bila moja osoda samo od mene odvisna, bi me že davno krila mrzla zemlja. Te izkušnje bo-dem v nastopnem navedel.
Pripadal sem k onej vrsti srečelov-eev, »kterih je objela zlata <mrzliea in so leta 1898 hiteli na zlata polja v Klondyke. Vsi smo bili Angleži in ostavili Skagway, da bi prekoračili s snegom pokrito Chiicot sotesko, ko na to ni nihče mislil in vsakdo raje ostal v zaduhlih saloonih malega lesenega gnezda. Po tridnevnem napornem delu, kar je provzročilo, da tudi spati nismo mogli, amo dospeli na vrhunec. Prvič smo se utaborili na zmrznjenem Crater jezeru, to je u-prav pod sotesko. Tu ni bilo nikake-Ta lesa za kurivo. Žrtvovali smo par velikih, težkih škorenj, da smo si segreli kavq potem se pa dobro zavili in zaspali.
Okolu polu noči sem se probudil. Mrzel blizzard je tulil nad našimi glavami, toda nas mali šotor nas je dobro varoval. Vedel sem dobro, da me ni blizzard budil. Pazljivo sem zrl v daljavo in eni težko sopenje moža, kteri padel čez zmrznen sneg.
"Pokonci, fantje!" sem zaklical in skočil kviško, 'in res, prav živ človek je bil pri našem šotora.
Moji tovariši so zevaje mleli očL
"Najbrže kak gozdni lopov", je mrmral MacL
''Hallo, tu je!" je -nekdo za menoj zaklical.
V tem trenobku smo culi korake tik našega šotora; došiiec je zorior vzdignil in iadaii amo upal obraz.
"Well", rekel je znoj prijatelj Harry Mowbray, kteri je bil feat čev-
ljev visok, "ali imaš svojo posetnieo aebojf"
Kb ga je tako nagovoril, je z desnico pomolil proti njemu velik revolver.
"Zo božjo voljq, pustite me v šotor!" je vzdihnol došlec s pristnim ameriškim narečjem.
"Nezgoda me je dohitela in ne morem niti minute več vztrajati zunaj na prostem."
"Vi izgledate, kakor bi imeli biti obešeni ali ustreljeni", pripomnil je ve .i k Tassy O'Conner, naš vodja. "Le vstopite, mi se nečemo baviti z vašo smrtjo.''
Tujec je ubogal. Njegov pogled je na vse napravil slab vtis. Obraza je bil smrtnobleaega, obleka je imela več znakov zmrznjene krvi.
"Varujte se, fantje!" je rekel tur jec, ko se je nekoliko okrepčal, "ogibajte se Lindennanove soteske! Tam vam je roparsko gnezdo, kteremu zapoveduje Chileoot Charlie, ta je najnevarnejši lopov na severnem zapadu. Poglejte, kako je z menoj postopal!"
"Mi pa moramo čez Lindenmanovo jezero", sem pripomnil in se čudiL. ikako je naš gost zamogel v tem položaju tja priti. "Mi se od tam odpeljemo s sanmi po Yukonu do Dawson City."
"Ne, ne, dovolite moj svet", je brzo odgovoril. " Poznam dober prostor tam doli ob reki. Tja vas peljem po stezi, ktera je le meni znana,"
Svet tujca se nam je zdel tako ve-rojeten, da smo skenoli se izogibati jezeru Lindeiman. Ob mraku smo dospeli na Yukon na prostoru, kteri je bil le par milj oddaljen od prvotno omenjenega taborišča. Tu smo napravili. šotor in ga dobro pritrdili. Naše mnenje je bilo izdelati si sani, da po zmrznenem potu odpeljemo naše zaloge.
Tujeci. ikteri je navedel svoje ime za Happy Higgins, je prvi dan z nami dela!, toda druga noč ga je vzela — seboj je odnesel moje težke škornje. iktere sem si omislil uprav za to pot in vse druge stvari, ki niso bile pribite. Tako tiho je vse napravil, da se nismo zbudili. Ker sem imel isto noc stražo, je bila moja jeza drugo jutro tem večja. Zbudii sem Mow-braya in mu rekel, da napravim mali lov. V škornjah, ktere mi je ostavil Higgins in s puško v roki sem šel za sledom po snegu. Sled me je vodil naravnost k reki proti Camp Linder-man.
Camp je bil majhen, par lesenih, priprostih koč in šotorov, ktere so napravili taki prospektorji in si tu izvolili zimsiko pribežališče, spomladi pa so nameravali dalje potovati proti Dawson City. Tako so nam pripovedovali v Skagway. Seveda se mi je sedaj pripoved od Higginsa o roparju v Chileoot Charlie vse drugačna zde a.
Okolo jednajste ure sem dospel do plota koče. Na potu je bil napis: " Bonanza Hotel. Jedi in pijača za $1.00." Higgins in trije drugi lo povi so kvartali na obrnjenem zaboju, kakih deset prospektorjev v svojih čucinih obleikah pa je stalo ob bari in imelo polne kozarce piva.
"Well, ta lopov ima dobre živce", se je smejal Higgins in vrgel čik iz usfy "fantje, spravite ga spoti!"
"Higgins", zakričal sem, "ne vem. ako najdem v tem delu sveta sodnika, toda ako v treh sekundah ne zlezeš iz mojih škornj, bodeš najbrže v njih umrl.''
"Zapomni si!" je zatkričal Higgins. "da nisem tako lahek plen, ne bojim se Chileoot Charlie... O to je prav!"
Vsi možki so se v me zapodili in mi odvzeli puško, moje roke pa na hrbtu zvezali. Predno so pa to napravili, sem jednemu zbil prednje zobe, druzega pa tako vrgel ob baro, da se je šest kozarcev razbilo. Vendar so me ukrotili.
"Ha, 'hagiP se je smejal Higgins "sedaj prideš v nebesa, prijatelj moj!' *
"Ali je to Camp lopovov," sem odgovoril, "ali ste iz Canade?"
"Canadci, to bodeš že še videl", je reke' smeje jeden napadalcev. " Poslednjič si nbežal Yankeejem, toda to pot nam ne odidea Vun ga vle-eite, fantje!"
"Ako ste Canadci, zahtevam vaše pomoči", sem jim ugovarjal. "Ta mož je danes zjutraj naš šotor o-kral!"
"Neverjetno, Charley!" so se vsi smejali. "Do tu smo te sledili; vsakdo pozna tvoje škornje."
"Higgins mi je moje ukrali!,, sem ugovarjal.
"Povej to svetemu Petru, kadar ga srečaš!" je kričal jedenj. ki je bil njih vodja. "Pojdite, fantje!"
"Kaj pa nameravate t"
"O >nič posebnega. Skrbeti hočemo, da se bodeš oh Yufkonu klatil le še kot duh."
"Ali jaz sem angležki podanik!"
"Tako pravi tukaj vsakdo! Nas ne bodeš tako nalagali, kakor si Ameri-kance, Chileoot Charlie!"
"Možje!" je zakričal, "poslušajte me! Jaz sam član Tassy O'Conner oddelka —"
"IG amo pa stražniki Camp Lindeiman at. Vemo, da tvoje ime lahko spremeniš, kakor se ti poljubi, ali neškodljivega te 'hočemo napraviti, •kakor tudi tvojo tolpo. Nekaj mla-deničev te je včeraj zasačilo na Crater Lake, ali kakor kaže, so delo napravili le po Kovic no. Mi bodemo pa skrbeli, da odstranimo nadlogo Yu-kona!"
"Jaz nisem Chileoot Charlie. Moje ime je —"
Sedaj sem moral pravzaprav pre-mišljevatv kdo sem. Segel sem v žep in zviekel pisma od vlade, toda ta niso nikogar zanimale. Zvlekli so me vun na led in postavili tik temne odprtine v ledu. Cul sem šumenje reke pod menoj.
(Konec prihodnjič.)
Kje je moja sestra MARIJA ŠARCT Pred par leti je bila v Denningu, Ark. Če kdo izmed rojakov ve za nje naslov^ prosim, da mi ga naznani. Matevž Milavec, Box 4, Moon Run^, Pa.
Kje je moj ujc PETER IVANŠEK? Doma je iz Radovice št. 37. Cenjene rojake prosim, da mi naznanijo njegov naslov, ali pa on sam. — Martin Bajuk, Box 341, Munhall. Pa.	.	t
Najdelj do konca januarja 1907
nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto
z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO iz pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošlite samo vaš naslov na:
"Slavia" Watch & Jewelry Go.
228 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y.
in poslemo vam natančni opis s slikami. Požnrite Be, dokler je čast
SLOVENCEM V POGLED.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York
Velecenjeni gospod:—
Presrena Vam hvala za Vašo skrb in trud, kterega imate z menoj radi moje bolezni. Vam v.judno naznanjam, da sem ozdravil, za kar se Vam lepo zahvalim ter Vas vsakemu priporočam, ostajajoč
Vaš hvaležni prijatelj
Josip Zore, 714 Market St., Waukegan, 111.
Vabilo na
VELIKO PREDPUSTNO VESELICO,
ktero priredi slov. delavsko pevsko društvo' Bled'
v soboto dne 19. januarja 1907
v Conemaugh, Pa.
Najvljudneje vabimo vse rojake in
rojaki ni f> t—.....=edna društva iz
Conemaugh in Cambria City, Pa.
DruStvo skrbelo bode za splošno zadovo jnost in kratkočasenje udeležencev. Prvič v naši naselbini igrala -e bode tombola s štirimi krasnimi lobit:ki v vrednosti $30.
Pevski zbor bode pel pod vodstvom pevovodje sr. Ivana Boljka sledeče pesmi:
1.	Slovenec sem, dr. Gustav Ipa-vec.
2.	Potrkal na okno, A. Vodnik.
3.	U boji. Iv. pl. Zajcu
4.	Peric nik, Jac. Aljaž.
Začetek točno ob	uri zvečer
v dvorani društva svf. Alojzija v Conemaugh, Pa. Tombola prične ^e toeno ob 9. uri.
Vstop za gospode $1. Pivo vsakte-remu na razpolago. Godba domača.
Upa je obilne udeležbe, se bilježi
ODBOR.
(15 17,18—1)
filovensk v3 katoliško
Ck
podp. društvo
o

svete Barbari

ZJedlnJene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
januarja 1903 v državi Pvnn^Kriirali/
-©-o-
ODBOSNXE3:
Predsednik: JOSIP ŽALAH ml., Box 547, Forest City, Pm. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bor 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ŽALAH, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. fees iff, p«, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iščem TOMAŽA FORTUNA; doma je iz Loke na Kranjskem. Pred jed-nim letom prišel je zopet v Ameriko ter se nastanil v Pittsburgu, Pa. Vljudno prosim cenjene rojake; če kdo ve za njegov naslov, *
naj ga mi blagovoli naznaniti. — Josephine Grilavc, 2350 E. 55th ; St., Cleveland, Ohio. (14-17—1)
NAROČNIKOM NA ZNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih t kratkem obiščs zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Prank S akte; Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za liri in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
I
I
l
i!
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni iu da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako so hoče popolnoma izidraviti!
In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruh večinoma s prostim in teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in j>oštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zar,topijo iu tudi nemarajo veliko za naši Narcd. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN L LATO VSKI SVET. TOR A J PREDNO SE DASTE PRI KATERE\r ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
fločemo Vam naznanit kakšna zdravila pošiljajo naii zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronično iu zastarane bolezni že skoz mnogo let ter ^koz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričan jr. da so te bolezni naj bolje za (zdraviti s zdravili kntori s;> pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj !»<>]j slavui zrravniki od celega sveta. Ali veste da jo mnogokrat vzel ) mnogo i:i mnogo let in tuli celo življenj i od en ga človeka da ie iznajdil samo za eno b_>lezeu z Iravil > p,> kater.vin ho jo tista bolezen gotovo ali pa vsij najbolj s ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajdo zdravilo z\ bolezen, katero liikdo ni mogel poprej z l gotov.) ozdraviti, p item postane on poznan in slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega, <la se bolnika s tako bolezen sedaj zamore c zdraviti. "Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena tu eno po predpisu je due ga velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalui kat« ri so pripravljeni iz raznih rastlin, zeleni a v, korenin in vre drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj "bolj gotovi zdravili kjer so že bili po preje poskušoui nacl ljudmi ko«so bili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom.
* * Ysim bolnikom sledeča na znanje! -j,
NAŠA POŠTENA IN NSPOBITA PONUD3A.
Kjer smo gotovi cla naša zdravila v vsaki bolezni pomagajo. Vam moremo za gotovo obl jubiti sledeče: Ak > se Vi pet dni posle; l;o ste dobili našo zdravila ne čutite bolje. i:i ne opazite d i Vaui nasi zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jih p > expressu platino s dovoljenjem pregleilunja in ako niste porabili od njih v č o;l jedne tretinje, Yam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Or. R3QF, Cr. SGHUH in Dr. KNIGHT!
ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI ? NE l SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite, vpraSalte In prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorfcu.
I\«.i ii3 ila eno v č.iso-»Iso 1	t irsrua a 'khJ- isoin
od ljudi katerih ša i.:. Vi kateri .s'amr jto v I7e\v Yt rku poznate gotovo gospod.i -I^udira, sa:uo j?i:itc na ujo;:a nli ga i>a vprašajte osebno. B rite hakšno jiisLao nam je dal.
Velecenjeni zdravnici od
cA.'.lZ^ICA-EUROPZ COMXANIJB v Now Yorku. Veleneeni gosj>od !
Prav navdušen sem od Vašega nspeha katerega ste pokaz::li pri moji bolezni, katera me je trpinčila celili pet 1< t in od katere r_.e niso mogli drugi z Travniki ozdraviti. Naznani-a Va;u gospod z.".ravi.;k da prvi teden ko sem začel rabiti Ya?a zdravila, katera ste mi Yi dali proti moli belezni katero sem imel :ia prsih, izgubil sem boie»":ne in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Yrs in Vaša z lravilu In !- ■ pustili 1.1 Yas zdraviti kakor sem se jest pust d in tla s- nebodo d ..:ii piem.-lit od drugih zdravnikov kakor seje z menoj g > lilo. Hvala bogu sotkij sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od 1 t v korist In laikom.
Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živiia t.;'.sj«j v New Yorku, in ako ne verjamete temu pis mi, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zilravnikfh od Araerica Furope Companije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
-rr-^ .. ,	,van Hadln.
V New Yorku, dne 2. Septembra 190G.
TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. 1IUDINA!
Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj poSljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKi ODDELJEK ZA SLOVENCE od ■
^ AMERICA-EUROPE Co. &
161 Columbiaš Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče qjntaqj med deseto in dvanajsto uro.

Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
"> jflg
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BR0ŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4S24 Biackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calnmet, Mich. JOSIP PEZD1RC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, III.	-vi
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m-benem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve
tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	^
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K dr.i-tvu sv. Petra in Pavla št. 6(5 v Jolietu, 111., IS. dee.: Martin Jn: •	cert. 612S I. razred. Ivan Filak 1S74 eert. 6129 I. raz-
red. 1 _ .uteij Givizaik	cert. 6130 TI. razred.
K !	sv. Martina Št. 44 v Barbertonuv Ohio, IS. dee.: Josip
š' . r 1^77 eert. 6131. Anton Kranc 1SS1 cert. 6132, Jernej Branisel r i m. 6133. Josip Hace 1SS9 cert. 6134, Josip Lauika 1S74 cert. 6135. Vsi v l. razredu. Društvo šteje 47 udov.
K ,;>•-. > n sv. I'etra -t. 69 v Tli miasu, W. Va., 20. dec~: Anton Stu-.j,	. rt. iU44. Ivan Suder l^tiG cert. 6145. Ivan Kovačič 1SSG
i-t-rt. 61 Hi. Henrv Lohajner 18S7 cert. 6147, Maiio Milavee 1S6S eert. št. 614^. \'si v I. razredu. Društvo Šteje 18 udov.
K dr i-tvii Jezus prijatelj inalenih št. 6S v Monessenu, Pa., 20. dec.: /.up ii- 1S6!1 cert. 6149, Josip Kinšecek 1SS7 cert. 6150.. Ivan Še-t,-iv	i-t'iT. 6151, Valentin Butala ISS0 cert. 6152. Vsi v 1. razredu.
Društvo šteje 33 udov.
K društvu sv. Barbare št. 39 v Roslvnu, "Wash., 20. dec.: Kazmer Mihelči.'- 1RS.S cert 6153 II. razred, Anton Manjarič 1SSS cert. 6154, I ran Brivka 1S7S cert. 6153. Josip Čop 1SS5 cert. 6156, Štefan Briški 1S7S cert. 6157, Andrej De.ač 1S66 cert. 615S. Razun prvem vsi so v I. razredu. Društvo šteje 1S1 udov.
K društvu sv. Jurija št. 22 v South Cbicagu. 111., 20. dec.: Jurij Mams 18S5 cert. 6159. Matija Dušan 1SS7 cert. 616Q. Difjo Naglic 1SS9 cert 6161. Ivan Popravak 1S73 cert. 6162. Ivarol Bkovina 1SS7 eert. 6163, Josip B4.1jk->vac 1883 cert. 6164, Mihael Rahija 1S70 cert. 6165, Josip Spretnjai i 1S-W cert. 6166, Jrij Bukovina 1S77 cert. 6167. Valentin Šipuš -jvv.7 eert. (»16^. Vsi v 1. razredu. Društvo šteje 102 uda.
JURIJ J j. BROŽIČ, glavni tajnik.

KRANJSKE NOVICE.
Navihani ciganki. Nedavno se je v Bobenčkovi gostilni na Glineali uta-borila tolpa ciganov, ki je o&rečevala t&mo>nje prebivalstvo s petjem jn drugimi ciganskimi umetnostmi. Popoldne sta so napotili dve babnici te družbe v mesto. Na Sv. l'etra cesti v Ljubljani >ta š!e kupit v trsovino Marije Zorčeve za 20 v. kave. Ko sta bile postrežene, sta Zorcevo naprosile, da jima je dovolila br—kati po denarju in izbirati kovane novce s kronami. Ko je bilo vse prei-kano, sta se lepo zahvalile in od>le. Zorceva se je pa kmalu po odhodu teh uverila, da cigankama ni bilo toliko za kovan denar s kronami, kakor pa za papirnat, četudi ni imel kron, kajti z njima je izginil na neviden način tudi bankovec za 20 K. No, pa ni bilo od njega posebnega baska. Trgovka je namreč o ti nevidni moči obvestila policijo in orožništvo na Viču, ki je '' umetnici" še isti dan prijelo in izročilo sodišču, kjer bodeta prišle do zaključka, da u-metnost dandanes ni posebno plodo-nosna.
Tepež. Dne 2. jan. je nastal te-pež med Josipom Vrhoveem, delavcem. in hlapcema Jakobom Črnetom in Ivanom Pavšifem na Dunajski cesti v Ljubljani ter sta zadnja dva Vrbo v r-a udarila z »nojnin.i vilami dvakrat j*« jrlavi, ^a ranila tudi na desni roki in levi nogi. Vrhovec je bil prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Policija je aretovala .Taleča te me ta. Pavšie je j>a utekel.
Ne~goda na južn m kolodvoru. O-si.biii v!ak št. 3d, ki prihaja o polnoči z Dunaja, je bil iz pr< metnih ozirov nekaj minut pridržan pri distančni plošči pred postajo. Ko mu je bila pot zopet odprta, se vlak ni mogel več premakniti, ker so mu primrznila kole-a k tiru. Na pomoč sta mu šli iz postaje rezervni lokomotivi. Gosta metrla je zakrivila, da sta zadela stroja na vlak s tako močjo, da so bili labko poškodovani trije potniki in več uslužbencev. Na vlaku in vo-zeh ni ni kake škode in tudi glede prometa ni bilo nikakih zaprek.
Kasenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Udarec s steklenico. Dne 12. listopada so igrali zvečer cigani v Žvabovi gostil-
ni na Javorniku. Pri plaeanju zapit-ka je zahtevala natakarica Helena Fajfar še 88 vin. Zaradi tega doplačila se je vnel prepir. Cigan Alb. Rei-chart je pograbil steklenico ter ž njo udaril natakarico s tako silo po gla-
v, da ise je nezavestna zgrudila. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
S cepinom je udaril Janez Lah, drvar v Mojstrani, svojega očeta Andreja in ga lahko poškodoval. Lah je jezen na očeta, ker mu noče posestva izročiti. Obsojen je bil na mesec dni zapora.
Dogovorjeni napad. V nedeljo zvečer, dne 2. kimavca, je popivalo več fantov v Ovnovi gostilni v Sadinji vasi. Med štirimi fanti se je vnel prepir, prišlo je tudi do spopada, ne da bi bil kdo poškodovan. Okoli polnoči so se pa domenili fantje Anton Šuštar in Janez Kočar iz Češnjic, Janez Šubelj iz Št. Pavla, Valentin Šuštar "z Sostrega ter Jožef Piškur iz Sadinje vasi, da bodo sadinjske smrkavce napodili. Nič dobrega sluteča Jernej Klemenčič in France Ta-bernik sta jo odkurila proti domij, obdolženci pa za njima, vendar se jima je posrečilo v teči na Pečarjev hlev, kjer sta ležala tudi delavca A. Lampelj in Jožef Lampič. Ne vedoč za celi dogodek, je zlezel Lampelj po lestvi, da bi šel spredaj k potrebi, a že je dobil udarec z neko dolgo stvarjo po levi roki. Ko udarjeni pripomni, če ne poznajo domačega človeka, je dobil še več udarcev, tako da mu je bila zlomljena desna podlehtnica. ^ seh pet obdolžencev je bilo krivim spoznanih. Anton Šuštar je bil obsojen na eno leto, Šubelj na šest mesecev, dru^i trije tovariši pa vsak na štiri mesece težke ječe.
Tatvine. Ivan Turna, stavbni risar pri tovarnarju Ivanu Derniču v Radovljici, je evojemu gospodarju izmaknil bakreno kladivo, vredno osem kron, ktero je zastavil v neki gostilni. denar pa zapravil. Delovodji Mihi Megušarju je pa vzel iz pisalne miz$ znesek 19 K 20 vin. Tatvina na škodo domače dekle se mu ni mogla dokazati. Poneveril je tudi 3 K, ktere je dobil za nakup kolkov za dva plačilna povelja. Ker je bil obdolženec zaradi goljufije, poneverjenj in tatvin že šestkrat kaznovan, obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Jožef Vindisar, delavec na Glincah se je dne 10. decembra utiho-
mm
tapil v stanovanje Ivana Sterna na Emonski cesti ter izmaknil tam raznih reči v vrednosti 4 K 80 vin. Ker se mu je mudilo, je pozabil pri 'tatvini svoj suknjič, ki ga je izdaL Obdolženec je bil zaradi enakega delik-ta že petkrat kaznovan, zato je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
PRIMORSKE NOVICE.
Sneg v Gorici. Navadno pade v Gorici vsako zimo malce redkega snega, ki ga pa solnce vzame v par urah. Letos pa imajo v Gorici obilno snega, ki je zmrznil.
Železniška nesreča. Na Dobravi, postaji bohinjske železnice se je na sv. Štefana dan zgodila velika nesreča. Delavec Ivan Potočnik se je vračal z dela doxpov in šel skozr predor. Tu pa ga je dohitel brzovlalk, ki ga je vrgel v stran in mu polomil rebra. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Ženska — čudak. V Cmureku je u-mrla 861etna Terezija Elegast, ki je opravljala nad pol stoletja delo krojača. Merila je moškim sama obleko, jo sama urezavala in izgotavljala. Šele pred šestimi leti je prenehala s svojo obrtjo. Omožena ni bila.
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatski dijaški list. V Zagrebu je jel izhajati list "Hrvatski Dijak" kot glasilo hrvatskega naprednega di-jaštva. List bo izhajal vsak mesec in bo stal na leto 5 kron. Urejuje ga Ju-rielav Janušič v Zagrebu, Nova Ves št. 29. Naročnina se pošilja na Martina Duič-a, Zagreb, Kukovičeva ulica št. 8. V prvi številki je priobčen tudi članek "Slovensko dijaštvo".
Dalmacija ima največjo električno centralo v Evropi. Sedaj je dovršeno kolosalno vodno - električno podjetje na Manojloveu pri Kninu, kjer je "Rimsko društvo" investiralo osem milijonov kron kapitala. Ta uzorna električna centrala je najmočnejša v Evropi. Dolga je 55 metrov s štirimi skupinami po 6000 konjskih sil, skupno 24,000 konjskih sil. Vodo dajejo štirje vodopadi: Brljan, Manojlovac, Rošnjak in Miljačka. Najmočnejši je Manojlovac, ki tvori skupni pad 112 metrov. Cevi so speljane skozi mogočni predor 1800 m.
BALKANSKE NOVICE.
Statistika o bolgarski književnosti.
Bolgari so nedavno slavili stoletnico svoje književnosti. V tem oziru je zanimiv članek v sofijskem "Denu", v kterem se v številkah kaže razvoj književnih razmer in bolgarske književnosti. Prva bolgarska tiskarna je bila ustanovljena 1. 1806. Ta tiskarna je tudi natisnila prvo bolgarsko knjigo v narodnem jeziku. V prvi polovici preteklega stoletja se je slabo razvijala književnost na Bolgarskem. Vsled neprestanih ustaj in borb se bolgarski narod ni mogel ba-viti mnogo s književnostjo. Šele po osvobojeniu Bolgarske pa do današnjih dni so se lepo razvile knjižarske in liter; ;-ne razmere. Od 1. 1850 do 1860 se je natisnilo 210 knjig razne vsebine, 1. 1870 že 380, od 1. 1870 do vojne za osvobojenje 550, torej v 27. letih skupno 1140 'knjig, to je povprečno 42 knjig na leto. V sto letih t. j. od I. 1806 do danes se je v bolgarskem jeziku natisnilo 13,000 knjig razne vsebine.
RAZNOTEROSTI.
Sodnik — morilec. V Veliki Kaniži so zaprli sodnika Bocsogoja, ki je u-moril nekega kmeta, s kojega ženo je imel ljubavno razmerje. Izdal je morilca majhen deček, ki je gledal, kako je sodnik kmetovo truplo pokopaval na svojem vrtu.
Madžarska nestrpnost. Občinski svet v Temešvaru je sklenil, odstraniti z mestne hiše dvoglavega orla, kakor tudi spomenik v bitki pri Temešvaru padlim avstrijskim vojakom.
Nenavaden časopis. V Curihu v Švici izhaja vsak teden list, ki se imenuje "List zaročencev". Ta list ima agente po vsej Švici Agenti nabirajo imena vseh deklic, ki se nameravajo poročiti in imena njihovih bodočih mož. Ta imena se objavljajo v listu, istotako pa tudi naslovi zaročenk in zaročencev z njihovim značajem. Zaročenka dobi potem najraz novrstnejše uzorce od vseh mogočihl firm, ki ponujajo svoje blago.
104 dni pokopana. Neki zamorec na otoku Jamajka je svojo beio ženo z njenim privoljenjem hipnotiziral, zabil v krsto ter jo pokopal. Da je prihajalo v krsto dovolj svežega zraka, izpeljani sta bili dve cevi skozi pokrov na površje. Takoj se je našlo dovolj radovednežev, ki so noč in dan stražili na grobu, da bi pokopana ne dobila živeža. Čez 104 dni so jo izkopali in oživeli iz hipnoze. Zgubila je osem kilogramov telesne teže, sicer pa je bila popolnoma zdrava.
Beraska smola. Zakonski parček, ki se je preživljal v velikem knestu z beračenjem, si pripoveduje zvečer o doživljajih. On: Potikam na vrata, prikaže se gospod, jaz začnem "Ein armer Reisender" itd. prositi in me nahruli: Ako ste ubogi, potem pa ne potujte, tesnuč ostanite lepo d/*™«
Kadar jaz potujem, me vedno stane ogromno denarja. — In s tem sem bil
odslovljen. — Nato je pripovedovala "ona": Jaz pa sem srečala gospoda, ki se mi je zdel prav zaupljiv. Prič-nem: Oh, milostljivi gospod, usmilite se me. Uboga vdova sem.... Toda gospod me ni pustil dalje govoriti, temuč me je nahrulil: Vdova ste! Ali
vas naj morda vzamem f — In odšel
—
Kdaj se je rodil Jezus Kristus?
Poleti, pozimi, spomladi ali jeseni. Stvar ni tako enostavna, kakor bi mislili. "Civita Catolica" piše, da se je začel Božič obhajati šele v četrtem stoletju. Klemen t aleksandrij-ski, ki je živel v drugi polovici tretjega stoletja, piše, da je zelo važna stvar, določiti letno dobo, v kteri se je rodil Jezus in ironično zafrkuje tiste, ki hočejo vedeti celo dan in uro rojstva. Neki egiptovski teologi so trdili, da se je Jezus rodil med 19. in 20. aprilom. Leta 243 je pisal neki teolog, da se je Kristus rodil 28. suš-ca. V 18. stoletju je jezuit Lupi izbral vse, kar se je pisalo o tem vprašanju v starih časih, ter prišel do zaključka, da ga ni meseca v letu, da bi ne bil kak pisatelj o njem trdil, da je Jezusov rojstni mesec. Resnica je le ta, da se je v Carigradu že leta 379. obhajal Kristusov rojstni dan 25. lecembra, kakor svedočijo spisi, Gregorja Nazijanzina.
Rdeči nos. Marsiktera dama, posebno pa deklica, je zelo nesrečna, ker dobi po zimi rdeč nos. Vzrok je lahko zmrzlina, ki se prime najlaglje nosu slabokrvnih ljudi, posebno pri ženskaj tedaj, ako nosijo v hudi zimi pajčolan. Dobro sredstvo je baje umivanje nosu zaporedoma z mrzlo in vročo vodo, a zanesljivo to sredstvo ni. Najboljše uspehe je dosedaj dosegel dr. Kapp v Berolinu z galvanizacijo- Njegovo zdravljenje je brez bolečin in ne zapušča nikakih posledic. Izmed 37 rdečih nosov je na ta način popolnoma ozdravil 24, ostalih 13 pa znatno zboljšal. Ozdravljenje se je izvršilo po 10 do 12 ordinacijah.
Samomor s kladivom. V Lipskem se je iz ljubosumnosti s kladivom u-smrtil 211etni bolgarski dijak Mijan-cov. -
Draga slika za 15 frankov. Pri nekem starinarju je kupil neki sluga belgijske zbornice za 15 frankov neko staro sliko Rembrandtovo, ki predstavlja igrale«. Za sliko mu je bilo ponujano že 88,000 frankov.
Kje je MATIJA PERŽT Pred pol
leta je bival! tukaj v Moon Runu,
Pa., ter ne vem, ikam odšel. Za
njegov naslov bi rad zvedel Frank
Debevc, Box 4, Moon Run, Pa.
JOHN VENZEL, 10« 7 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
harm o n i k.
a Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od
--------- — $22 do
PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelia
ali medenine. ^---'------
$45 dO $80.
Cena trivrstnim je od
Kje je JURIJ PODBREGAR? Doma je iz Št. Vida pri Brdu. Pred letom in pol je bil v Bingham Cannon. LTtah. Za njegov naslov bi rad zvedel John Rihter, Stockton. Utah.	(14-17—1)
IVA. PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo Tina od 35 do
45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon • ina. m<»ra s»m posudn plačati.
Drožnik $2.50 galona. Slivovica po jfci.cm galuna. l'rj večjem naročilu dam popust. Spt »štovanjem
ŠTEFAN JAKSE,
P. O. Itox 77, Crockett, Contra Costa Co.. Cal.
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ,,ZDRAVJE'*
Katera, v kratkem izide od slabega im obee znanega:
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi aH v nevoljl
. Knjiff obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mno^ro koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesliveiši svetovalec za moza in zeno, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana ^ sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronicue; kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	v
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav In se Vam presrčno zah-valim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika za ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti nnzadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrr.e in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceca nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
Jaz se Vam naiprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da' sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi labko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil uri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman samo da so mi žepe praznili. Sele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi_ del, da ini drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. L.OWSHA. Jenny Lind, Ark.
remo
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne ) priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni aH slabi ter vam je treba zdravniške noir
mo"
„ .	je treba zdravniške pomoči,
prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34tli ST.,	NEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	t
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 tire popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od popoludne.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsaik rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka.; Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO. Rojaki, naročajte se na "Glas Na roda", največji in najcenejši dnevnik.
DELO DOBE SLOVENSKI DRVARJI.
Cleveland Cliffs Iron Company v Marquette, Mich., porabi vsaki mesec 17,000 vozov lesa, kterega spremeni v svojih treh pečeh v oglje.
Ta družba ima dovolj gozdov za 50 let, tako da imajo njeni delavci vedno dovolj dela. Delavcem izplačuje v gotovini deseti dan v vsakem mesecu. Za nasekan les plača po $1.15 za voz.
Tu je več slovenskih bivališč, in j sicer v družbenih taboriščih, kjer je: dobiti dobro hrano in stanovanje za $1G.00 na mesec. Družba nima svojih prodajalnic.
Ako hočete zvedeti podrobnosti, pišite jednemn izmed naslednjih lastnikov boarding houseov:
FRANK KNATJS, P. O- Limestone, Alger Co., Mich. KEKL.E LTJSTIK, Coalwood, Alger Co., Mich. FRANK DEBELAK. P. O. Rumley, Alger Co., Mich.
(7-29—1)
NAZNANILO. Rojakom v CaJumetu, Mich., in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga top,'o priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAJNOVEJI IN NAJCENEJI
pisalni stroji
od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34,	Hoboken, N. J.
(12.26,-1)

Pozor, rojaki!
5000 dolarjev se jamči, da si vsakdo ozdravi potne noge, kuje očesa in osehlino samo edino od
KNAJPOVEGA PRA&KA! Zavitek praika stoji fl.00. Traja za jedno oso bo celo leto! Denarje blagovolite pošiljati po Money Order ali priporočeno I
Jakob Vattič, „
Regularni potni parnih )
"GERTY" odpluje 9. februarja. "FRANCESCA" Odpuje februaija. WQHJLIA" odpluje 5. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 13. marca.
voaljn m«a IVev« V C.« k um, Trstom In
9TX5SLTOM, PA.
Kajpripravnejfca in najcenejša paioLrcdii« črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljut -ljane le 150 centov. Potniki d os po isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
2 Washington fit,, New York.*
v ft
-Jt
9»
"Winnetou, rdeči gentleman
ftpift&i Karl May. Priwdil m "Glaa Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Tako se je končala zadeva, ktera je imela tako osodepolne posledice za jedne^ra izmed nas. Kmalu vidimo slabotne žarke neke luči, ktera odseva »kozi platneno streho. Zaslišimo giasove. Mi trije gremo še vedno v prvi vrsti.
"Počakajte droge," pravi Old Death g-ambusinu. "Počakajte pred šo-torem, dokler ne obvestim seiiorja Uhlmanna-'*	»
Slišati so morali stopinje naših konj; vendar pa ne odpre nikdo vrat.
"Pojdiva notri, Sir!" mi pravi stari. "Bomo videli, kako jih razveselimo in presenetimo."
Že od daleč vidimo, kje so vrata. Old Death vstopi pred menoj.
"Tukaj so," pravi nekdo. "Ne pustite jih notri."
Med temi besedami nekdo ustreli. Vidim, kako poseže seout z obema r<>kama po okvirih od vrat; istočasno namerijo več pušk proti nam. Stari se ne more vzdržati; zdrči po tleh.
'' Moja -lutnja---moj brat---odpusti---v sedlu--
—" hropi.
"Zabo-ra, ne streljajte, sefior Uhlmann!" zavpijem. "Mi smo vaši prijatelji. Vaš tast in svak sta z nami. Mi prihajamo, da vas rešimo pred pretečim napadom."
"Zal>o)Lra! Prijatelji!" odgovori nekdo. "Ali je res?"
"Da, ne streljajte. Pustite me samega vstopiti!"
"Pridite, a nikdo drugi ne."
Vstopim. Pred seboj zagledam kakih dvajset mož, oboroženih s puŠka-n i. Od stropa vise tri svetilke. Mlad mož stopi predme. Poleg njega, stoji
propal človek, sodeč seveda po njegovi vnanjosti.
"Ali je bil ta poleg, Harton?" vpraša prvi zadnjega.
"Ne, senor."
"Neumm -t!" zavpijem. "Čemu to spraševanje. JMi smo prijatelji, sovražniki so pa za nami. Vsak čas utegnejo priti. Vi pravite temu možu Ilarton. Ali je ta tisti, kterega so Čimari že toliko časa vlačili seboj?"
"Da. Ušel jim je. Šele pred dvemi minutami je prišel."
"Potem ste so plazili vi mimo nas. Master Harton. Jaz sem vas videl, a mi ni-o vrjeti ostali. Kdo je streljal?"
"Jaz," se oglasi nekdo.
"Hvala B<-u!" se oddehnem, ker sem mislil, da je ustrelil brat brata. "Vi ste ustrelili nedolžnega človeka, kteremu se morate zahvaliti za svojo rešitev!"
Zdaj vstopita oba Langa z gambusinom, kteri niso hoteli ostati zunaj. Nastane »eliko veselje. Iz sosednih koČ pritečejo vsi prebivalci. Moral sem resno nastopiti, da se napravi mir. Old Death je mrtev, zadet baš v srce. Zamorec Sam prinese njegovo truplo med velikim zdihovanjem v sobo in pa položi med nas. Tudi dve ženski prideti poleg. Jedna nosi na rokah iiialcira d< <"-ka. To je pesna. Druga se objema z očetom in bratom.
V takih ok«»lščinali se morem zanesti le sam nase. Vprašam Hartona, kako '-e mu je posrečilo ujti. Medtem ko se drugi pogovarjajo in povprašujejo, pojasni mi:
"Zapeljal sem jih in zavedel v gozd nad dolino. Tam so taborili, gla-rar je .-el pa ogledavat; ko se je stemnilo, so odšli. Pustili so konje in strsUo. Tudi jaz sem ostal tam zvezan na rokah in nogah. Kmalu se mi posreči oprostiti roke, potem pa še noge. Hitro odsopiham do skrivnih stopnic, potem pa v dolino. Hitel sem mimo vas in mislil, da ste sovražniki. Zato sem zbežal in sporočil zbranim, da se jih namerava napasti. Prvi, kteri je poskušal priti v šotor, je padel."
••Da ste vsaj ostali, koder vas je bil tresek vrgel! Vi ste provzročili največjo nesrečo. Po vaših besedah morajo biti sovražniki takoj tukaj. Moramo poskrbeti za red."
Obrnem se takoj na Uhlmanna, to je na tistega moža, kteri je stal pri mojem v topu i»oIeg Hartona. V par besedah mu pojasnim ves položaj; z njegovo pomočjo je pripravljeno takoj vse potrebno. Konje odpeljejo dale- v dolino. Apachi postavijo za šotore; njim se pridružijo Uhlmannovi delavci. Telo Old Deatha prensemo zopet ven, k potoku pa postavimo sod petrolja in steklenico bencina. Pokrov soda odstranimo; poleg soda stoji mož z naročilom, naj v pmvem času zlije bencin v petrolje in zažge. Potom naj prevrne sod v vodo. Goreče petrolje bode plavalo v vodi in razsvetljevalo vso okolico.
Tako čaka zdaj več kot petdeset ljudij sovražnika; število je torej primeroma jednako na obeh straneh, toda mi smo oboroženi neprimeroma bolje. Nekaj zvitih in skušenih delavcev gre proti vhodu, da naznanijo prihod sovražnikov. Pri zadnji steni šotora odbijemo kline iz zemlje, tako, «ia pridemo lahko tudi tam na prosto.
Žene in otroke opravimo prav zadej v dolino, kjer so prav varni. Jaz sidiui z rhlmaunom, Winnetouvom in obema Langoma v šotoru. Sam je ,,stal pri Apaehih. Mi čakamo gotovo deset minut. Zdaj se vrne jeden izmed ljudij, kterega smo poslali na straž«. Naznani nam, da sta prišla dva bela, ktera ielita govoriti s seiior Uhlmannom. Za tema dvema pa se je gibalo nekaj temnega, neločljivega, najbrž tudi ljudje. Dovoli se jima, da vstopita. Jaz se skrijem z Winnetouvom in obema Langoma v sosednem oddelku šotora.
Jaz gledam — Gibson stopi v šotor z Ohlertom. Sprejme se jih prijazno; povabi se jih, naj sedeta, kar tudi storita. Gibson se predstavi za < iavilana in pravi, da je geograf, kteri raziskuje s svojim tovarišem te gore. Svoj šotor ima v bližini; tam j:a je obiskal neki Harton, gambusino. Od tega je zvedel za to naselbino. Njegov tovariš je bolan; zato ga je pripeljal Ifarton x-inkaj. Prosi, naj ga vzame čez noč.
-u; prt .uišljevati, ali j« bilo to dobro izmišljeno ali ne. Jaz uskega oddelka. Ko me ugleda Gibson, poskoči. Zre me silno
Js e lil
ridein iz
rešene* ei "Ali im. "W
eda
. ritinra tudi bolni, kteri so za vami, Mister Gibson?" ga vpra-l!iam Ohlert ne ostane samo tukaj, ampak pojde z menoj. Se-
___em tudi vas.' *
Ohlert sedi kot navadno, brez vsakega zanimanja. Gibson se pa hitro
za v *
"Fa'ot!" 7avpije. "Ti preganjaš poštene ljudi do semkaj! Jaz
hočem--."
' • Muh i. človeče ! *' zaimnim. "Ti si moj vjetnik !"
"Še ne!" otlvrne jezno. "Najprvo prejmeš to-le!"
Zgrabi puško za cevi, da bi me udaril s kopitom. Zgrabim ga za roke. Velel tega se roka zasuče; kopito pade z vso močjo na Ohlertovo glavo, kteri se takoj zgrudi nezavesten na tla. V trenutku se priplazi pri zadnji steni nekaj delavcev v šotor, kteri pomerijo na Gibsona.
"Ne streljajte!" pravim, "ker mi je do tega, da dobim živega v roke. Toda j> - j h./m.. Jeden -trei in on se zgrudi s prestreljeno glavo mrtev iz mojih rok na tla.
••}■■ /. .;:■;.i ic. -j.-p«»d! Tukaj je taka navada," pravi tisti, kteri je ustrelil.
Strel je mor.il biti a*i enje /.a napad med Gibsonom in njegovo tolpo. V tem tren utku zaslišim namreč nedaleč od koče indijansko vpitje. Čili ara in njih zavezniki so prodrli že precej daleč v iolino.
Uhlmann skof-i iz šotora, dmgr pa zn njim. Zaslišim njegov glas. Streli odmevajo, ljudje kriče in kolnejo. Jaz ostanem z Ohlertom sam v šotoru. Pokleknem k njemu, da vidim, če še živi. Žila še bije. To me pomiri. Zdaj se lahko udeležim boja.
Ko pridem ven, zapazim, da nisem potreben. Goreče petrolje v potoku razsvetljuje vso dolino. Sovražnik je vzprejet čisto drugače, kot se je nadejal. Največ jih leži na tleh. Drugi beže proti izhodu, za njimi pa zmagovalci. V posameznih gručah se bore jeden z dvemi ali tremi Uhlman-novimi delavci, seve brez upa na zmago.
Uhlmann sam stoji pri šotoru in pošilja kroglo za kroglo, kjer kaj vili. Jaz ga opozorim, da bi bilo najbolje, če pošlje nekaj svojih ljudij s Harto-nom po skrivnih stopnicah do sovražnikovih konj, ktere si lahko prilastimo. Tam se obračuna tudi s tistimi, kterim se je posrečilo priti iz doline. On uboga moj svet in odredi vse potrebno.
Vsa bitka je trajala komaj tri minute.
Drugo preidem. Kar se upira človeškemu srcu, se ne sme niti slikati niti opisavati. Pravi čut plemenitosti brani celo zmagovalen, veseliti ee t«je nesreče.
(Dalje prihodnjič.)
■ •• _ ,-i , .. i J *
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. R1CHTERJEVIM
-
SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizinii, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, ^^ bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolo.
V vseh lekarnah, 25 in 50 ceutov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
PETER CHULIG, :03 E. Northern Ave., Pueblo, Colo
»obira naročnino za "Glas Naroda --prejema denar za Slovensko-amei canski koledar, pratike in druge v». c o vrstne knjige, ter ga rojakom top ■ ti poročamo.
Upravništvo "Glasa Naroda"
JOHN KRAGACH
EUCLID, O.
Priporoma rojakom svoja izvrstna VINA, ktera t kakovosti nadkrilju-jejo vsa draga ameriška vina.
Rudeč« vino (Concord) prodajan po 50c gfclono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRIN JE VEG, za kterega eem import iral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPUfOVEC $2.50 gaiona DROŽNIK $2.75 salona. — Najmanj« posode n žganj« to 4Vi galone.
NaroČilom j« priložiti denar.
Za obiia naročila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid. Ohio.
ISče se FRAN ULE, doma iz Grahovega pri Cirknici, Notranjsko. Če kdo od rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani Antonu Žig-man, 1231 Berwind. Ave., Pueblo, Colo.	(16-22—1)
Kje je ANTON SAMSAT Doma je iz Stare Žice, Kranjsko. Pred ne-dolgo je bil v Publfu, Colo. Kdor ve sza njegov ■ sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti Antonu Žig-man, 1231 Berwind Avev Pueblo, Colo.	(16-22—1)
MARKO KOFALT,
249|So. Front St.,J STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
JV\r*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
ar p =====

RED STAR LINE
Prskoinorska pars'arodna družba »Radeča zvezda"
posreduje redno vožnja s poštnimi parniki med
New Vorkom In Antwerp^mm * * * * * ♦ ♦ * Pbiladelphijo in Asuwecpeaofr
JPrsvwfa pctaik<> » eiedeciim noštnimi ptooukJ _
VADERlArD d*a «ijaka 12017 trn. i KRUGNLANO....... . >2760 ton
ZEELAND...........i:305 ton. IF1NNLANC..............I27S0 ton
Pri cenah ta ir sdkrovje so vpoStete t e« ipotrebdelne. dobre hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših m na 'prijetnejših za potnike Iz at V Av«trljo; na V.raoisko, Štajersko, koroško, f^rimorje, Hrvatsko, Dalmacijo i~
droge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur^ dopo-indne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — Iz PHILAOEW ^1*11%!Ei"vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street« Glede vnraJan- ali kuoovania. voiojih listkov ^e je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
\\=r> qV7
FRANK SAKSER CO.,
BANČNA PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
c>4NTON BOBEK, .odja.

Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. I en;:rne pošlijatve c'ospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrldenarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zf^d, državali riestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzemi !::*.. ii o . nji^j v i^plučiio in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vso parobrt^tliio i.ruibc j>o iz im.h rtnuh.
Potnike iz Clevelanda, O., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to vehke vrednosti.
— C	•
Dobi se v podružnici «Qlaa Naroda** po 1 cent številka.
Mgp. Seb. Kselpp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne olla-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopoštješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena j o celtm svetu in se «porabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt. o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov;
k:, ausenik,
1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
V*_
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom t Canonshnrgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g.
JTJEIJ ŽALEC, East Pike Street, Canonsbnrg, Pa.
Zastopnik pivovarae Star Brewing Company.
(BeH telephone No. 145 R.)
Rojakom ga toplo za vse posle priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
(F
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP* RUSS 432 Sontb Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.

Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000NEW YORK 0000
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna.....
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
^	_-OQ	#
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO«. -ŠZ*
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hirela. Kadi lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Letey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Compapie Generale Tiansaiianiigue.
(Francoska parobrodna družba.j
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO s
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči
"La Savoie" „ „ ........:..........12,<K>0	„	25,000	„	„
"La Lorraine" „ „ ...................12,000	„	2~.t000	„	„
"La Touraine" „ „ „ .................10,000	,,	12,00'1	„	„
"L'Apuitaine" „ „ ...................10,000	„	lfi.GOO
"La Bretange" ...... ........................ 8,000	,,	o	,,	„
"La Chamqagne" ............................8,ofK)	„	* 9,o00
"La Gascogne"............................... 8.0< >0	,,	U.UUO	,,	„
Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odpluje.io od Sfdaj naprej vedno ob (•♦trikih «>b 10 uri dopoludne iz pristanišča fit. 4'Z KorthKiver, ob Morton St., NX
La Gascogne	24. jan. 1907. *LA PROVENCE 23. febr. 1907.
•LA. LORRAINE 31. jan. 1907 La Bretag-ne	7. marca 1907.
La Bretagne	7. febr. 1907 *LA SAVOIE	14. marca 1907.
•LA. SAVOIE	14. feb. '1906 *LA TOURAINE 21. marca 1907.
La Gascogne	21. feb. 1907. La Gascogne	23. marea 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deeborn St., Chicago, III.
UNAR
F>AF?rNIKI PLUJEJO IVIEO
TRSTOM
m mm yhp^IIM nf fiLW I
PARNIKI I3IAJ0 JAKO OOSIIŽKN I 0KRI J r^ STOW NA KBOTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TU£TJ£GA U «Zifi:i>A.
odpluje Iz Ne^ York a cLae 5" naarca.
odpluje iz New York a dne 12.
marca.
CABPATH1A
odplujeiiz New York a dne 26. marca.
TTLTONI A, SLAV0NI1 in PANS ON IA so r ami k i na dva vi. jaka. Ti parniki so naprav jeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dali pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
The Cnnarl Steamslij Co., Ltd,
fiOSTONs)	MINKEAPGLISt	CHICAGO«
136 Stat« St- Guaranty Building. 67 Dearborn St_ 31-2^4 STATE ST., NEW YORK.