/Z4^ , ■ ESnzehwiicBiifspTeis RM •.!! ИаГгдшапкпБо^е V«rlag шм1 aohrffUettung: KkgmnfaK Blsmurakiteg U, Poitteab U6 / BwugmpwrnW (te тшмии aaHibar) niWMitHoa RM 1 — fm Bern (•liiaobUeeUeh KM OJO Abbe*eBimg«n der Zettong fSr dan maoWolgmidea Momat wwAae mr adiitftlMi immI atw Us Ж. dw kMCvBdao Momat# angeaooMnen Nr. №). Kr«đnbwy, den Ш ЈтЛ 1Ж4. 4^jlahrganj »VI« moti sovražnikovo strategijo JIally МаП" priznava: .Osmeši se. Mor trcfi, da |e „vr brez foiašk^a pomena" Berlin, 27. junija. Na zapedu kontinenta }• ▼ zadnjih dneh poznalo, da je uoinko-uporaba aašega novaga orožja »VI* napotila aovražnSka, da )e ▼ па-кмп osivu pra ditponiral ■▼oj zračni vojni program, čeravno je londonski Hat »Daily Ехргева« ie pred enim tednom pisal: »Angleški narod v škodo večjih nalog v dalj'vi ne bo zahteval nobene zaščite domovine; zanj je edino odločilen tupeh »druge Ironte« kot najkrajša pot do uničenja Nemčije te vseh njenih vojnih spletk«. Očitno da napravi prizadetemu angleškemu prebivalstvu okuenejšo brezuspeSnost vseh prizadevanj obrambe proti letečim nemškim razstrelivom, so potem vendar zbrali precejšnje sile celotnega angleškega lovskega orožja za neploden vojni pohod proti novemu nemškemu orožju. Naloge, ki se bile zadane britanskim lovcem v voznem redu invazije, »o morali zapostaviti za tem. ■ Istočasno s tem ^ sovražnik ojaSil svoja masirana zračna bombardiranja proti domnevnim mestom starta in odstreljevanja novega orožja. Da pomiri angle&ki narod, je London pri tem »poročH, da ee je baje od jeseni 1943. leta izvršilo okrog 23.000 poletov nroti domnevnim napravam tega prve-qa nemškega orožja in da ]e bilo pri tem odvrženih 19.000 ton bomb. Samo v preteklih Bieeeoth je bilo baje opravljenih »40b skrbno priprariTenih na«tartnih mest brezpilotnega letala«. Breg oslabitve trajajoče nemško vzne-mirjevalTM) obstreljevanje Južne Anglije dokazuje učinkovitost te beene potrate sovrei-nih #11, ki Mveda odtegne za to uporabljeme »kwnfne težkih bombnikov drugim važnejšim nalogem. Nov še večji tip MMlreUva Vlgo, 27. junija. Londonski aaetopnUc »Itocfcbolms Tldnlngene. »• v »vojem poročile povedali o naporih obrambe in da t* na nemški »trani od četrtka naprej v npo-raU nov večfi tip razstreliva % *e večjo hitroatjo in močnejšim bombnim nabojem. Amerikaiuke pisarne poročajo, da so mnoga izmed teh »robotnih letal« dozdevno napolnjena ■ nžigahiimi bombami in da se zopet »porablja;* mete, tako xvana An« eevMNMva мИопИба ta ЦМтм pločevine. ki to bila 1939/40 leta napravljena v vWIWh množinah. Baje se obnese pri učinka novih •^omb cilindrska konstrukcija. Glavne prometne ceste popolnoma v razvalinaii Vigo, 27. junija. Po poročilih iz Anglije so po učinku novih nemSkih razstreliv poslopja znane londonske glavne prometne ceste Hol-burn v Heghstreetu popolnoma v razvalinah. Pri tem ee opozarja na to, da je ta cesta ena izmed najvažnejših prometnih žil med londonsko City In zapadnim delom britanskega glavnega mesta. Nahaja se v neposredni bližini čaenikarake četrti in v ajej se nahaja tedi твћка, posebno gtoboka po«ta|e podiemeljA« ieJeanice НоЉитп, ki ti#o& uporabljajo za protfletalifco zaklonišč#. Po istSi poročilih so a»mika ramtreiiva napravila tedi v londottsicwa notranjem svetu hu- &kod*. T 16 бп^ skm 80.000 mož zgub £eneva, 27. junija. Radiooddajna postaja v Loncjonu je ponovila poročilo iz New Yor-Ica, v katerem je severnoameriški vojni minister Stimson objavil zgube ameriške armade. Po tem poročilu znašajo te zgube več kot četrt miljona ljudi. Do dneva »D«, torej do dneva začetka invazije, tako pravi poročilo dalje, je znašala številka zgub -78.677 mož. S tem, da je ameriški vojni minister objavil številke zgub, se je izognil mučni nalogi, da bi »poročil, kako veliko je število zgub, ki jih je zahtevala pustolovščina invazije. Po Stimsonovem računu se pa pokaže zguba približno 70.000—80.000 mož iz razlike med 178.000 do 250.000, To torej pomeni, da* so Zedinjene države plačale prvih 16 dni invazije i krvno žrtvijo 70.000 mož. S tem potrdi vojni minister Zedinjenih držav poročila angloameriški'h vojnih poročevalcev, ki vedno znova preudarjajo, da so morali vsak kvadratni meter zemlje na invaziiski fronti odkupiti X veletoki krvi. Hud odpor branllceT Cherbourga Pristanišče io vse vojnovažne naprave razstreljene - T Albaniji razbite tolpe Oberkommando der Wehnnacht je dne 26. junija objavilo; Hrabra posadka Cherbourga, ki jo vodi Geneialleutnant pl. Sdilieben, z močnimi deli vojne mornarice in zračnega orožja se nahaja od včeraj v mestu in v pristaniš^kem ozemlju v srditem pouličnem boju. Na dva nasprotnikova poziva, naj ustavi boj in pr«. da trdnjavo, ni odgovorila. Pristanišče in vse vojnovažne naprave so razstreljene. Pred bojno postojanko poveljnika trdnjave in pred arzenalom so »e trušili sovražni padli v ognju branilcev. Baterija »Hamburg«, ki ^ poveljuj« Oberleutnant dar Maria«artil» Francoski glasovi o invaz:;: Prava slika anglo-ameriške osvoboditve" - Srečanja k razgovori v Franciji NSK. »like i« dogajanja med dnevi inva-Zij*, ilike iz »pomina se etekajo in dajejo odgovor na vprašanje: kaj pravijo Francozi o invaizitif Kako ravnajo? Ali pozdravljajo Amglo-AmerikaiMW kot osvoboditelje; Ali #o •• morda c*16 wprli proti nemškim četam, da bi doprinesli mvoj delež k »osvoboditvi«? Novembra 1942. leta. Angleži in Amerl-kaod IO me izkrcaK v Francoski Severni Afriki. T P • r i * u »toje ljudje v dolgih strnjenib vrstah okrog prodajalcev časopisov, jim skoraj ctrgajo Uvte iz roke. Senzacija... Na trgu Palai« Royal etiska mlad Francoz v uniformi •nege izmed obnovitvenih pokretov pesU In hAče nemškemu vojaku v sicer lom) j eni, tod* »elo temperamentno zgovorjeni nemščini: »Sedaj pa proti AnglijlU Vendar občuti ta ftemoč, ki se »kriva za dobro voljo in tilno grožnjo. To ni mnenje množice naroda, to je mnenje poedinca, mnenje sicer aktivnih, toda malih skupin. Mata vidi v izkrcanj« čin prijateljev. Morda, tako mislijo, je to •ignal osvoboditve. V Amieniu se razvije razgovor med nekaj Landeerjl in nekimi Francozi, ki stoječ v točilnici, pijejo svoj aperitif. Razgovarjajo se o tem in onem, tudi o politiki. Francozi imajo tvoje lattno, nacionalno pojmovanje o dogodkih, in se ne dado podučiti o nobenih razlogih. Toda ko nek vojak mimogrede omeni, da ti bo jutri ogledal katedralo, postanejo živahnejši in njihovi obrazi te pomrače. Rouen, Rouen, katedrala. Uničena je, zgorela, razbita po Amerikancih in Angležih. Stavba, na katero je bila Francija tako ponosna. Nemci »o H prizanašali, »prijatelfl« Pa . . . kletve, ki so izredno jasne. T. 8. dan lavaizlje. C h a t r e s ju bil zopet •nkret cilj terorističnega napada. Ni padlo Veliko bomb. Toda vojaška nesmiselnost je Postala posebno očita. Očitno je bila neka •kiiipina amerikanekih bombnikov odrinjena M svojega cilja in je tedaj vrgla usodno ?'*ine kar tjavdan v mesto, k razvalin ne-. • Porušene hiše zadoni dolgo trajajoči krik J *»n@klh ust. Itrašno, kdor to posluša. Do-J ® ofelečen starejši mož si tišči ušesa. Mor-leo marsikaterega Angleža za svo- Poslovnega prijatelja. 'edno znova __^'®9пв! »Ce sont nos amis«, to so naši svet ti'*' osvoboditelji. Zanj se je zrušil v"* •amo sanj. Za mnoge, morda za ve-''no francoskega naroda. » z ohromi v neki vasi. Neka stara »e. počasi prlcaplja do vozila. S tresočimi П1Ј<Л nem«kim vojakom vrč mleka ""^čatvle in osvežilo. Takoj prinesejo če- ber rode, ko ao ee sporazumeli z Landserji. Naredniku pokaže neka žena, iMi' ji sledi * njeno hišo. Kmet leži ranjen ▼ postelji. Bil je na polju, tako pravi -r lomljenl nemščini In je valjal. Pri tem »o ga obstreljevala letala. Da, to so tolovaji v iraku; delovni francoski kmet jim M tarča. Dva otroka, deček in de^klica, vlečeta male Mstvenice po podeželski eeeti. Daleč ва okoli ni nobenega vojaškega avtomobila. Sončna luč blešči nad livado. Tu se »ИИ brnenje motorjev, .nizki letalci, tolovaji zraka, pri-hrume. Streljajo s krovnim orožjem ekozi dve vreti dreves, ti »toje na desni ie levi ceste in jo skoraj zakrijejo. Besne streljajoč vzdolž ravne proge. Zadeta od mnogih izstrelkov se zgrudita mladi telesi v prah. Eno uro pozneje se vrže obupana mati čez trupla umorjenih otrok. Zares, Angleži In še bolj Amerikanci so slabo cjospodariti z deležem, ki je bil ie njihov v srcih Francozov. V Severni Afriki in Južni Italiji so dokazali, kakšna je njihova osvoboditev: lakota, epidemije, izkoriščanje. Najhujši egoizem hoče imeti plen. Se huje: brez usmiljenja so vključili francoska mesta v krog ciljev svojih terorističnih napadov, nizki letalci streljajo načeloma na vse, kar se premika po deželnih cestah. V bojnem pasu Normandiji ne obstane en kamen nad drugim. Naši sovražniki se vojskujejo brez usmiljenja, brutalno in strahopetno, kakor je to slučaj samo pri sprijenih in obupancih, ki ne poznajo nobenega drugega Izhoda več. Bilo je nekaj premodrih, ki ^ si bili v mesecih pred invazijo prišepetavali; »Kadar bo stvar izbruhnila, bodo v Franciji upori proti nemškim zasedbenim četam In nemiri.« Morda bodo nekega dne teroristi, tolovaji in pristaš! Moskve še skušali podvzeti kakšne motilne akcije. Da bi se uprl narod, na to pa ni misliti. Kako pa ravnajo Francozi namesto tega? Tu pa tam jih je le z največjo težavo mogoče zadržati, da ne linčajo od-stieljenih zračnih tolovajev. V Normandiji velikokrat ganljivo pomagajo nemškim vojakom, jim prlvažajo jedi in pijače in se brez poziva stavijo na razpolago za nujna dela pospravljanja. Množe se poročila, da francoski delavci dodajo delavne ure, da doprinesejo svoj delež pri obrambi proti Anglo-Amerikancem. Teh reči nI treba precenjevati, ni treba takoj domnevati, da vsi Francozi tako mislijo in tako ravnajo. Vendar to -Irrptomatičn« za omembe vreden preokret r a z p,o ■ (Nadaljevanje м 2. itranl.) lerie Gelbhaar, je, d a si je »a m a bila v najhujšem topniškem ognju, v prostoru pri Cherbourgu včeraj potopila dve sovražni kri-žarkl. Ra%en tega so pomorske baterije pretekli dan težko poškodovale štiri nadaljnje križanke. Brzi čolni so v pretekli noči potopili nekega sovražnega rušilca severno od cotentinskega polotoka. Na južni fronti nor-manskega moetišča to te zrušili sovražni sunki vzhodno od Orne pred našimi položaji. Nek krajevni vdor smo zopet odpravil! I nasprotnim napadom. Vzhodno od uflga Orne je bila po topništvu pogodena Is poškodovana neka velika sovražna prevozna ladja. V prostoru pri Tillyfu »e je sovražniku, ki je napadal ves dan z močnimi silami pehote in oiklopnjakov, posrečilo, z najtežjimi krvavimi zgubami zasesti razvaline mesta. V boju proti trem najboljšim angleškim divizijam зе je odlično obnesla divizija oklopnjakov, ki jo vodi Generalleut-nant Bayerlein. Jugovzhodno od Carentana je sovražnik po močni pripravi topništva ponovno brez aspeha napadal. V noči od 24. na 25. junij to bile po zaključnih poročilih z bombnimi zadetki težko poškodovane štl* ri velike sovražne vojne ladje in ena tovorna ladja. Zbor letalcev Generalmajorjt Peltza, ki »toji že dolgo ▼ boju proti Angliji, te je pri tem posebno odlikoval. Vznemirjevalni ogenj proti Južni Angliji se nadaljuje dan in noč. V Italiji je bile včeraj težišče bojev v odseku med obalo do Transimenskega jezera. Sovražnik je tukaj po srditih bojih z našimi žilavo uplrajočimi te četami pridobil le nekaj malo kilometrov sveta proti severu. Pri pomorski bitki v zalivu pri Genovi v no« na 24 junij so bili po končnoveljavnih poročilih potopljeni štirje sovražni brzi čolni, peti za zažgan. V srednjem odseku vzhodne fronte traja obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo. Sovjete smo v večini odsekov zavrnili. Južno in vzhodno od Bobruiska pa je sovražnik dosegel nekaj vdorov. Tudi v prostoru vzhodno od Mogiljeva je pridobil. sovražni napad po krvavih bojih sveta proti zapadu. Ob DOni se vrše tudi srditi boji, vtem ko so vzhodno od Polozka in jugovzhodno od Pskova spodleteli sovjetski napadi, ki so jih podpirali oklopnjaki in bojni letalci. V teh bojih se Je posebno skazala saksonska 24. pehotna divizija, ki Jo vodi Generalleutnant Versock. Bojni letalci so podpirali obrambni boj vojske, uničili številne oklopnjake kakor tudi večje število vozil in prizadeli sovražniku hude krvave zgube. Z lovci in protiletalskim topništvom smo odstrelili 37 sovražnih letal. V noči je močan odred težkih bojnih letal napadel kolodvor v Smolensku. Opaženi to bili številni veliki požari, uničene so bile velike količine bskrbovalnega materiala. Na Balkanu to čete nekega gorskega zbora, katerih vrhovni poveljnik je Genera-I-oberst Loehr, v tritedenskih hudi' bojih razbile skupine komunističnih tolp v gorah Južne Albanije. Sovražnik je razen 3000 mrtvih ' zgubil števltoe ujetnike, veliko orožij vsake vrste, ter velika skladišča municije In ostrbe. Šibkejša skupina sovražnih bombnikov je v pretekli noči napadla obmestje Budimpešte. Sestreljenih je bilo sedem letal. Britanska letala to v prelekM noči odvrgla bombe v rheintko-wettialskem proitoru. Zgubljena aroganca M« vprašanje, kakšna bo po tej vojni Aa« gleška, je že odgovoril južnoafrikanski mink ttrski predsednik Smuts: Anglija bo mnogđ bolj siromašna. Zaključki iz tega se za aa* gleški način življenja naravnost pogubono* nI, ker more samo bogata Angleška prežiiN Ijati svoje prebivalce. Vsekakor pa je spe« znanje v Angleški, ki bo obubožala, seda| že tako razširjeno, da ga je visoki komisa* v Kanadi, torej zastopnik kralja, Makohu Macdonald ponovil pred zastopniki kana* skega delavstva. K temu je dodal, Anglije be znatno oslabljena in za vedno je konec ar»< gance, ki je napravila Britance tako nepri^ ljubljene v svetu. Ce tukaj zelo visoki brt« tanski uradnik prizna aroganco in domišlja* vost Britancev in predvideva njen konec, ke* ga bodo do tega primorale resnični razme* re, takrat pa že zelo slabo kaže za Anglija Ravno britanska aroganca je bila poleg bri« tanske perfidnosti značilna za britansko po» litiko. Leta 1941. Je izšla knjiga Britanca Erice Knighta; »This above c.11« fNad vse to), v ka> teri najdemo sledeči stavek: »Noben narod nas ne ljubi, ker smo bili v resnici podli i* smo delali krivico. Kam nismo prišli polni p'redrznosti in samosvoji, vse v znaku posve« čenih odposlancev«. Slavni angleški romano« pisec Hugh Walpote je v istem vojnem leta opisal i% svojih spominov, kako je stanoval v angleških hišah, kjer je vsaki izmed njih, ki so bili okoli njega veroval v stanovske razlike. »Obiskal sem«, nadaljuje, »tri šoleu Ne ena Izmčd njih me ni vzgojila. Ali ne vseh sem se naučil, da tem spoznal važnoet stanov, povsod so me navduševali, da bi postal popolnoma brezvreden puhlež.« Kak@| se je to dogajalo, o tem naredi Walpole re# pravi klasični primer: »Spominjam se, kake nas je ravnatelj neke visoke šole opominjal: Nikar ne pozabite, dečki, da »o Angleži od Boga izvoljeni. Bog nas je — ker smo naj« boljši in najdragocenejši — zato itbral, da ostalemu človeštvu vladamo in ga vodim«.« V ostalem pripoveduje tudi pieec »Temelječ 19. stoletja«, ti je optiral za Nemce, Hou* ston Stewart Chamberlain: »Jaz sam sem пл primer odrasel v ,liberalnero.' okolju; da im*« jo samo Angleži brezpogojno pravico, da vl»« dajo tvei»m, so pa nič manj tudi mene *d mladih nog vedno učili. Nekateri drugače a* prismojeni Angleži povsem resno verjamejo^ da mi izhajamo od Severnih Izraelov in de ima,mo temu ustrezno po božji obljubi Abrahamu pravico na deset dvanajstim sve> ta, ostali dve dvanajstIni pripadata Judež* in Benjaminu. Več časopisov in časnikov te še vedno izdaja samo radi širjenja te teze, posebno v zapadnih grofijah. Kdor pa ne verjame te neumnosti, veruje nič manj trme« sto v pravico Angleške, da vlada vsemu sv tu. To je tako rekoč bela pika v očesu; kdo: o tem razmišljuje, mora že v naprej црохпе« ti, da se nacionalna morala mora na Wc1 sugestiji, ki je že postala fiksna ideja, re*. boleti in končno propasti. Tako opisana aroganca pomeni »talno i«** vanje vseh drugih narodov. Da sedaj vedne bolj in bolj glne, in se kakor je mieter Mae« donald v Kanadi povedal, re bo več vrnila, tega so navsezadnje krivi Angleži temi, ki "so v svojem sovraštvu do nacionalsociaM« stične Nemčije in v naduti zaslepljenotti te vojske povzročili, ki jim bo sedaj postal« usodna. Švica proti jtomunizmo Bera, 27. junija. S 111 proti 60 glasovom }• švicarski narodni svet odklonil vloge, de bt se razveljavila prepoved strank — obravnavalo se je praktično samo vprašanje pre« povedi komunistične stranke. V debaU ee govorniki meščanske stranke, kakor tudi vodja policijskega In oravnega oddelka, zvezni svetnik pl. Steiger še enkrat Oip6«>-rili, da komunisti svojega namena, da bi pre« obrnili sedanji red, na noben način niso opu« stili. Zirezni svetnik pl. Steiger, ki je šele pred nekaj dnevi izjavil v zbornici, zvezne vlada bo vedno pazila na kdmunizem, ker ve kakšne zvijače zna uporabiti, je dal o komo« nistični agitaciji nova obvestila. Take je ob« javil, da je švicarsika policija našla tajae oddajne postaje, »Švica—Moskva« in jfii je zaplenila. Zveza švicarskih komunietov # Mos>kvo je neoporečno dokazana. Začetel( boja na srednjem odseku vzhodne fronte Berlin, 24. junija. V srednjem odeeku fre*« te so boljševiki začeli s prtčakovamim ne« padom. Na široki fronti ж podpore еМер« njakov in bojnih letal Izvršene napade tme odbili v trdih bojih, krajevne vdore pa odpravili s takojšnjimi protisuniki. Na obeh straneh Vitebska so v teku še srditi boji Hrvatsko adnletestve гш kmetlfstvo odredilo, da morajo kmetje, ki imajo S ket. ere-lov zemljišč, najmanj 5% od tega zemljlič« uporabiti za nasade sončnic, od zemljišč večjega obsega pa 10%. Ta neredbe ne velja za vso državo, temveč le la one pekraji#e, ki jih določi glavna direketja жа prehrano. stran 9. — SW. 80. KARAWANKRN BOTE Srođa, 28. junija 1944. London se nadalie priznava za zratni Imr Nenavadne špekulapje na nemško moralo - Angleška pred velikimi skušnlami Stockholm, 27. junija. V noči na četrtek je bila Južna Angleška, kakor poročajo londonska poročila, spet cilj nemških zračnih napadov in napadov razstrelkov. Priznavajo stvarna škode In ljudske žrtve. »Ofenzive robotov« se je v četrtek zjutraj nadaljevala. Poročilo »Sw^nska-Dagblad« Iz antjleške-ga glavnega mesta odkriva, da je nemški vznemirjevalni ogenj s težkimi razstrelkl v noči na sredo dosegel nov višek, napadi so se začeli z »obnovljeno silo«. Ne more se tajili, da j« do sedaj Nemcem uspelo, da so držali v tajnosti , izhodišča ^a obstreljevanje z razstrehki — zanimivo spričevalo 1* Londona, tsphriftleiter: Friedneli rvpH (sf ^ Nf 1 irflitf*. gotpoda.« Ko )e bil sam s Schmerom« mu )e dal nenavaden nalog. Rekel je: »Tu imate listek s številko avtomobila in poizvedujte natančno, kje se je voz nahajal. Povem vam takoj, jaz poznam gospoda Haberlanderja in vem, da je človek po novi modi, ki vozi sam. Recite mu, da ga prav lepo pozdravim in da bi mu bil prav hvaležen za to, če bi ml hotel povedati, kje je bil včeraj med šesto in dvanajsto uro zvečer. Zvedelo se tako ne bo nič, toda znano nam je, da povzroča zamujena stvar pozne^ dvojno muko.« »Zaket je pač žaket«, je priznalno rekel dvorni svetnik Findvogel. »Tudi na progaetih hlačah je nekaj. Mnogo epoštovanja, gospod kolega. Stvar bo šla v redu. Seveda — kek-»na krlzantema tudi ne bi škodovala. Torej opravite dobro. Obzirno torej, obzirtvol Tako rekoč s srcem I« Dr. pl. Tunstein se je usedel v takel in se odpeljal. Cleto dobro mu sicer nI bilo pri srcu. Moj Bog, oblek pri sami grofici pač nt taka etvar. Končno smo bili dobro vzgojeni, in povrh ie republika. Nerodno je le, če človek pride tja kakor da je policaj...? Bil je nekoliko razočaran, ko so mu odprli duri. Ravno grofovsko pač ni bilo stanovanje v Renngasse. Seveda ao bili prostori lepi. Toda že v predsobi je človek lahko videl, da je bila ob stenah tu pa t«m kakšna štirikotna svetla pega. Razprodaj# starih moj etrov, je mielil Tunetein, vtem ko je starikavi sobarici, ki je bila bržkone hkrati eprejemna dama in kuharica, izročil svojo vizitko. Da se je na tej nahajal za policijskega uradnika povsem nepričakovani pre-dikat »plem.«, mu je v tem trenutku prav ugajalo. Bil je tudi sprejet. Sicer izraz »bil sprejet« tu ni bil na pravem mestu. V ime' nitnem salonu, v katerem je bilo videti velike Makarta In bore malo dobre stare kulture, je sedela poDoInoma preplašena etara dama, ki si je krčevito prizadevala. Imeti se na zunaj v oblasti, na drugi strani pa ae kftiatl ljubesnivo. IDeiie prtbodnjUV- Roosevellova volna krivda nftdvonmno dokazana Kljub poskusom opravlčbe veliko razburjenje radi Izjave britanskega ministra L. H. Krainburg, 27. junija. MiiUr OUvtr Lyttelion, ki je, kakor smo ž« javili, govoril pred amerikaniko trgovako zbornico o med«ebo|nili najemnih in posojilnih dobavah, j« T okviru avoja izjave, verjetno radi preobilo za vlitega whiskija, ki mu je razvezal jezik . enkrat povedal pravo resnico a tem, da je vlado USA obdoliil, da je Japonce tako dolgo izzivala, da so udarili proti Pearl Harbouru. Vsak človek ve, na kateri strani so bile simpatije Amerikancev, in bilo bi nekorektno trditi, da je bila Amerika sama aploh kedaj nevtralna, predno je stopila v vojno. Morali smo to poročilo dvakrat prebrati, ker vsekakor predstavlja senzacionalen dokument o. vprašanju vojne krivde, ker je to povedal angleSkl minister , ki ga pač ne moremo imeti na sumu, da bi bil prijatelj Japoncev in čigar izjava Ima torej zgodovinsko važnost. Kakor je bilo pričakovati, je angloameri-kanska agitacija takoj začela delati s polno paro, da bi v tisk skrajno nevSečnega priznanja kolikor mogoče zabrisala in preprečila, da bi se tej izjavi dala prevelika važnost. Lyttelton je potem v Spodnji zbornic) dal oficialno opravičilo, ki ga je utemeljil, da se je »popolnoma brez vsakega namena tako nerodno Izrazil« «11 iru je 'uilo drugo priznanje, da je njegova izjava v Zedinjenih severnoameriških državah in na Ang^leikem pač napravila nekaj Škode. Opravičilo, za katerega pač velja samo klasičen izrek Schil-lerja: Komaj besedo je izustil, je hotel, da jo je v srcu pustil. Ali resnica, ki jo je Lyttelton Izgovoril, je že vzburkala valove v Wa-shingtonu, ker je zelo nerodna zadeva, da se v vsej svoji neznačajnosti tako edvoumno razgali zavezniška vlada, katere predstojnik je v začetku invazije pozival Vsemogočnega, da bi podaril zmago pravični stvari zaveznikov. Lyttelton naj si puli lase in naj obljublja, da ne bo niti kapljice whiskyja več okusil, prepozno Je, whisky je obelodanil In povzročil, da je pač tudi eden Umed. vojnih zločincev nekaj Izblebetal, da vsi skupaj pripadajo k tietim lopovom, ki so povzročili svetovno vojno. Ako s sovražna agitacija trudi, da bi naknadno objavila spremenjeno oblike govora, angleikeaa ministra orodukcije, da bi to resnico saj nekoliko oslabila, jI to ne bo uspelo. Poznamo metode te gospode in tudi ostali svet ne mikajo več njihove novosti. Rooseveltovo ime krije vsa lopovstva svetovne zgodovine v koncentrirani obliki, kar tudi v novem primeru potrjuje washingtonski dopisnik madridskega ča-sopisa »Informaciones«. ki predstavlja strahotno obtožbo proti predsedniku Zedl njenih držav ter * priznanjem Lyttelton* somdm v leto skuolno. Republikanski zastopnik Michingana, Hoffmann, je pred poslansko zbornico Zedinjenih držav zahteval konkretne odgovore na neko setzacionalno obdolžitev, ki se v glavnem opira na izjavo matere svojčas iz previdnih vzrokov v Londonu aretiranega uradnika veleposlanatva USA v Londonu Tyler Kenta. Kentova mati je izjavila, da je bil njen sin nekdaj zaposlen v oddelku za šifre veleposlanstva in je točno vedel o medee-bojni Izmenjavi brzojavk med Rooseveltom In Churchillom. Ako se obtožnica proti Roo-seveltu izkaže kot pravilna, je Hoffmann izjavil, da ponovna izvolitev Roosevelta ne pride v poitev. Ker s tem se dokazuje velika laž voline propagande Roosevelta leta 1940., ko je izjavil, da nobeden od severnoameriških mladeničev ne bo zapustil USA, da bi prilival svojo kri v tej vojni. Konkretno ob-dolžuje senator Hoffmann Roosevelta, da je že dve leti pred vstopom v vojno, v tajnih razgovorih s Churchillom pripravljal USA za vstop v vojno, Tako se vrste eden za drugim dokazi o Rooseveltovl vojni krivdi in razkrivajo pri nasprotnikih na eni črti vso goljufijo sveto-hlinfkih utemeljevanj in namenov sedanje vojne, kakor tudi priznanje Lytteltona, ki ga je gotovo izjavil radi lastnih britanskih ko ГЈ^, tvt arpoeobno, d« bi moglo tudi neznatno zmanjšati vojno krivdo Angleške. Francoski glasovi o invaziji (Nadaljevanje s 1. strani.) 1 o ž en j a. .Nekaj dni po začetku invazije so lahko v Parizu podaljšali policijsko uro do ene ponoči, kar je pač najnedvoumnejši dokaz za to, da je prebivalstvo glavnega mesta obdržalo popolen mir. In sedaj je Ftihrer ukazal, naj se odpusti znatno število marsej-skih vojnih ujetnikov. To je priznanje za zgledno držo, ki jo je pokazalo prebivalstvo nristaniškega mesta pri zadnjih dogodkih. Krleqsberlchter Dr. Kari Hofmmnn PK [Ž-udn^u pteiskaiUL • DVORNEGA SVETNIKA FINDV06LA Kriminalna novela. Soisal Franz Heinrich Bilo je že precej mračno, ko sta prišla na ulico. Tam, kjer je okrog tirnic mestne železnice stalo nekaj dreves, sta se usedla. Se-pavec je šklepetal z zobmi, bodisi zaradi mraza, bodisi tudi — vsekakor mu je Gerlan-ger krepko položil roko na ramo in rekel: »Glavo pokonci, Hintrlngerl Jaz bom ž* za čaša zginil. Ampak pismo dobim najpoprej jaz.« Nato je vstal in se usedel v razdalji nekaj korakov. Ni trajalo dolgo, pa se je, ravno v temi med dvema svetilkama, ustavil imeniten avto. Neka roka se je iztegnila od vozačevega sedeža. Šepavec je prevzel pismo, avto se je odpeljal naprej. Gerlander ni mogel videti ničesar drugega kot roko v rokavicah iz rumenega svinjskega usnja in številko avtomobfla. Zmagoslavno se je ra deval. Najprej je vzel šepavca v roke, namignil prvemu taksiju in se odpeljal v svoje stanovanje. Posebno dobro se šepavec pri tem ni počutil, in šele po dolgem prigovarjanju, ko mu je Gerlander potisnil dvajsetak v roke. Je stegnil prste po pismu v iepu suknje in ga pomolil Gerlanderju. »Toda bog ne daj, da bi kdo kaj opazil.« Gerlander se je samo smejal, nato se je ie parila voda nad plinskim gorilnikom Z gu mijevimi rokavicami je prijel pismo, ga dr žal čez paro in odluščil krovni list. Naslov je bil že prej prebral, glasil se je, kakor je pričakoval, na grofico Kummersdorf. Pač pa se je Gerlander zelo motil, če je mislil, da bo sedaj kaj velikega odkril; na čisto navadni poli papirja je bilo namreč zapisano: »Pro simo, izročite donovorjeno plačilo. < Gerlander pa je sedel nekaj časa tiho in vase satopljea pri plaalni mizi ia ni storil nič drugega, kakor da 1* »talno lapUovtl iUvU- ko avtomobila. »Tu mora biti rešitev«, je re kel naposled. Motil se je. To ni bila rešitev * Pri dvornem svetniku Findvoglu se je vr šil raport kriminalnih uradnikov, namreč njegovih najožjih sotrudnikov. Tu je sedel trdovratni Stephen Huber, Robert Klammer, o katerem so pravili, da postopa s svojimi strankami zelo jovialno, In Rudolf Schmer, specialist za boljšo družbo. »Le lagodno, gospoda. Izvolite«, )e rekel dvorni svetnik in ponudil cigarete. Možje, ki so sedeli v konferenčni sobi. so napravili nekako vtis preutrujenosti. Temu se tudi ni bilo čuditi, kajti v zadnjih dnevih so jih veliko podili okoli. In sicer po Findvofllovi metodi ■ samimi detajlnimi nalogami, o katerih niso vedeli, kako so se med seboj skladale. Kljub vsej preutrujenosti so napeto gledali, kajti iz skušnje so vedeli, da je sedaj prišel veliki moment. Tisti trenutek, ko jim bo dvomi svetnik z nekaj kratkimi besedami rasložll zveze njihovega nadrobnega dela Najprej 80 seveda morali poročati. Huber je v zadregi pokašljeval, kajti on ni bil noben velik govornik. Nato se je skliceval na svoje pismena poročila, ki jih je imel v rokah ko misar Tunstein, in samo dejal: »Pri mojih ni nobeden. Sicer govore v kanalu o nekem no vem poslu, v katerega )e vprežen »šepavec« toda kaj je s to stvarjo. Se nisem dognal; morda bi se to dalo doseči, Ce primemo »Za krpanega Zaneta« in ga nekaj dni kvasimo Morda bi on kaj Izdal « Klammer se je premeteno smehljal med svojim poročilom. »Tudi izmed mojih strank n'. nobeden. Morajo to biti popolnoma drugi ljudje. Niti v pratersklh kavarnah, niti pri uradu za brezposelne, niti pri nočnih nata karjlh. niti pri malih hijenah dirkališč nisem mogel ničesar^zvedetl. Moji zaupniki ki si zares radi zaAužljo denar, nimajo no lenega pojma o stvari.« Schmer je pokašljeval, preden je začel po ročatl. To je zvenelo sicer zelo pomembno toda ka) bistvenega tudi on ni vedel poročati rasta tega. da jt imenoval im«M a*ka« ЛИЖтлоћ. 9П. Jml 1944. __KARAtVANKKir ВОТС fWte ». — Nr. W. Noch storkere Auswirkimgen der neuen deutschen Wtrife gegen England очвивилв m Touem c.,, ■Ш.-Г , г _ . ______K. s. Berlin. 27. luni. Nachdcm nunmchr die ne Noch schwerere Sprengkorper — HauptverkehrsstraBen vollkommen in Trtimmer — Divisionen zur Hilfe eingesetzt 27. Juni. Nach Mcldnng lan England find durch die Einwirkunj; der neucn dculschcn .Чргспцкбгрег die Gebaiide der hekannfcn Londoner Hauptverkehrsstrafie Holburn in Highstreet rollig in Triimmpr gclcgt. Dabei wird darauf verwicsen, daft die.ie SiraBe einc der wJchiigetcn Vcrkehisadern zwischen der Londoner City und dem Wesiteil der biitischen Mauptstadt i.'t, Sie liegl in unmittelbarer Niihe dcs Zeiiungsviertel: und In ihr befindet sidi auch die (гове, besondera tiefe U-Bahnsiallon Hoi-bum, die Ton Tausenden als Luftschulzkeller benutzt wird. Glcichen Mcldun^en zufoljc haben die dcutschen Sprengkorper auch In der Londoner Innen stadt tchwere Schiidcn angerichtet. In der N^cht zum Froila? gin; nach engli.-cncn Eingcstiindnisscn das dcui.'che Storungsfcuer mit schwcren ierngcscho.ssen gcgen Siidcngland writer. F.s nahm offcnbar sogat noch zu, dcnn die Rng-lander sctztcn nach eigenen Angahcn Massen von 1 cinum Vcr.iuche, viclieicht mit Jagdfliegern cincm groBcren Teil der hcranstUrnrn-yprengkorpcr beikommen zu kcnnen. Sie wollcn oapcl auch gcwisse' Erfolge gchabt haben. obwohl ^tin engllscher Seite bcreits rur Geniige dargettn cordon 1st, wie schwer es sei, dcm „fliegendcn Tod" auch nur bel Tageslicht irgcndwie xa Leibe mi riicken. Ncuer groRerer Sprengkorpertyp Пег Londoner Vertreter der „StoAholms TIdnIng" weifi in seinem Bericht liber die Abwehran-strenjungen zu sagen. daN ton deutscher Sdle sell Donnerstag ein ncucr grSBerer Sprengkfirpertyp zur Anwendung gekommen sei mil noch grSHerer Schnel-ligkelt und stXrkcrer Bombenladung, Amerikanlsche Btiros melden, daft vide der „Robot>Flu«zeiige" an-scheinend mit Rrandbomben gefiillt selen, und daR allgemein die klelncn sogenanntcn Anderson-Schutz-raume ans Stahlblech, die 1939/40 in groBen Men-gen hergestellt wordcn weren, wieder In Anwendung kamen. Die zylinderformige Konstruktion schelne sich bel dcn neuen Bombenwirkungen *u bewahrcn, Im permanenten Gefahrenzuetand Wer ein Bild dcs London von heute zcichncn will una nimmt sich einc Kartc, um alie Schadcnsteilen mit v,*-"* cinzuzcichncn, das Bild ware dcnnoch echief. so interessant auch die BrSndc des Arsenals von Woolwich sein mogcn, die Rauchsaulcn entlang der Thcmse oder die verstummten Glockcn des Big-ben. Die Tatsache, daR die Hauptstadt eines Empire praktisch seit mehr als eincr Woche im permanenten Gcfahrcnzustand schwebt. daR der Nervenknoton-punkt eincr wirt.schaftlichcn und militarischcn Macht fiir einc noch nicht abschbare Zeitdaucr zii cincm vollig vcrandertcn Lebcnszuschnitt gezwungcn ist, diesee alles laBt sich nicht graphisch erfasscn, Abef es ist dcnnoch da.v Bcdcutcndc. Wenn sich der Londoner heute was wiinschcn diirfte. so sagte der ame-rikanische Korrcspondent Peter Lion, dann v.urde er sid) einen Ian gen, tiefen Schlaf wunschea — aber nicht in London, gondern In Boston oder Irgiii dwo in der Welt, Wo man die ncue deutsche Wafie nur vom Horcn-sđjjeu kcnnt. Ous Bcdiirfnis nacli Ruhc und Stiiiaf muB natiirlich schr groB sein, dcnn es gibt ietzt nur die Eile. -Die Hausfrauen mogen nicht nach Lebcns-mitteln Schlange stchcn wenn die Augcn stets den Himmei nach neucn Gefahren absuchen musmcn, die warnungslos ankommen. Die Arbeit will nicht rccbt gelingcn. wenn sie mude vollhracht werdcn mufi, immcr wieder umcibrochcn wird und die Gcdankcn iMt toian) j«h«imnisvollen Fiaklcuer und dem Jiiger-?ebr\imm sind und stets die Frage bestehen laBt: f wird der nachstc Einschlag sein? GtoBe Schwie-ngkeit bereitct die Tatsache. dafi die deutschc Weffc kelnen festen Rhvthmus ihres Frscheincns kenm, oft yepaart, oft zu dritt oder zu viert auftritt. dcn Mlnutenabstand ebenso wiihit wi# die Viertelstun-den-Unterbrcchung und stets neuc Zlcle sucht, Nidits als Mifterfolge der Abwehr Alles, was dcn Briten zu tun iibrig blicb. war die Durchfiihrung ncuer Bombcnangriffe gcgcn die mut-maRlichcn Ausgangsgcbiete der Sprengkorper Die F'"gl5ndcr sprechcn von eincr' ..Nonstopoffcnsivc" gegcn allc vcrdachtlgcn Kiistrngcgcndcn Nordfrank-"■"^ichs. Aber sic miisscn auch in dicser Hinsicht Ihrcn Mificrfolg ziemlich wcitschcnd cingcstchen, indcm die mcisten ihrcr Beri elite auf die ganz unvorsiell-barc Gcschicklidikcit in der Tamung der dcutschen ..Robct-Battcricn" hinweiscn, Neutrale Berichtc iiber die Wirkung dcf deutschen Sprengkorper werden von der englischen Zcnsur iibcrhaiipt nicht mehr zugciasscn. Das einzigc Thcmu, das gegenwartig dicser Bcrichtcrstattung aus dem ganzen Komplex dcs „Robot''-КатрГез frclgcgcben . wurdc, betrifft dcn Nachweis. daS in Siidcngland immer noch Stadte stchcn — cin mit gcflaltigcm Gctose versuchtcr Nachweis, dessen Wahrheitsinhalt von deutscher Seite gar nicht engcfochten werden wird. London ietzt Frontlinie wie Berlin Der dauerndc Gcfahrcnzustand wirkt sich umfor-mend auf dcn ganzen Lebenszuschnitt der englischen Hauptstadt aus GewiB cs gibt noch eincn Alltag. Zcitungen crschcinen, die Rundfunkscnder funktio-niercn, wenn auch mit Stockungcn. das Unteihaus tagt. mogen auch die Banke durch vorsiditige Par-lamcntarler gcliditet sein. aber fiber allcm lastet dig Sorgc vof der kommcnden Minute, Ambulanxtn fahrcn durch die StraKcn auch in noch unbetroffe-ncn Stndtteilcn an die Haite dcs Augcnblicks erin-ncrnd. Fiinf Divisioncn Soldatcn wurdcn von Churchill zu Hilfsarbciten in die Stadt komniandicrt. London, das sich schon ganz sichcr wahnte. da es seit Jahr und Tag sdion von Fricdcn und Sieg sprach ist Frcntlinic geworden. wie Berlin es scit Jahr und Tag ist. Onerwartet und fast ohne Warnung vcr-dunkelt sich der Himmei iiber London, ohne Pause, ohnc rcchtzeitigen Alarm kommen die befliigelten Gcschosse und sind dock nur der Auftakt zur Ver-gcltung, Zweckloser wlHender Kr3fteversdilcl6 Seit Tagen taucht nun die lakonische Notiz iiber eiarke Bombardlerung der angeblichcn „Startplatzc d«» pilotenlosen Flugzeuges" nun atandig In den britisch-nordaraerikanischen Korn-muniques auf. Das ohne AbschwSehung anhal-tende deutsche Storungsfeuer auf Siidcngland bcwcist di« Wirkungslosigkeit dieses wiitenden feindlichcn Kraftcverschleifies, der sclbstverstand-lich die dal'iir eingosctzten schweren Bombervcr-bande andcren wichtlgen Ginsiltzeit entzieht. Im iibrigen gilt der starke britisđi-nordamerikanlsche Luftwaffeneinsatz im Western nach wie vor in erstcr Linie den Verkehrseinrichtungen und Flug-platzen, wobel der Gegner allerdings kaum die dcutsche Sclilagkraft, sondern uberwicgend Besitz, Hab und Gut Tausender und aber Tausender Franzosen traf und immer noch trifft. Wie sieht м heute in London aus? London lit heute die g«helmnl#voll#t* Stadt đtr Welt leit dcm 15. Juni 1944. Zwinzig Minuten vor Mittem»ctit ist diescr Pi»iz en der Thcmse, den n«ch Robert Sinclair 450 Milllcnen Menschcn »1$ den ,,Nabci der Welt" ansehon. nicht nur sum Schau-platz eines notwendigen Ausgleich« zwisdien Schuld und Siihne geworden, die Dramatik des Gesdiehen« schopft ihre fmpui« vielmehr au« volllg Neairtigem, das sich an dicser Stadt vollzieht and keine Paral-lete kennt. Die Fliichenbrilnde, die deutsche AufkfS-rcr tiber dem Stadtjebiet beobach'tcn, die Schil-dcrungcn zcrberstender Hiiuser die Foto« топ Triim-mcrmassen — gewii?. sie jehiSren zu diesem Bild. wie sie die notwcndige FoI»e eines leden Bombar-dements oder Beschusses «lnd. Aber sie treffen nicht das Wesentliclic. nicht das Charakteristische dcs iiiugst betretcneii Neuiands, sie sind Kuliascn, wie tie oft gar Ш konzcntrlerter Form das Merkmal anderer aus der I.uft angcgriffcncr Stadte sein mogcn. Sciir vic4 crrcgcndcre Momente liegcn in dcn Mit-tellun'cn Reuters, dsi^ wieder Tag and Nacht deutsche I.ufttiitigkcit iiber Siidcngland und '.ondon zu vcizciclinen 1st. illusionen mogen sich an dieser Niichtcmheit abschleifcn. Wcr nur das Greifbare sicht. mag hicr vielleicht Emiichlcrung wittem, und doch liegt gcrade hier der SdiHisse! znm rcchten Vcrstiindnis der neuen Situation. Auch hier kann sidi die Phantasle entziinden: Fortlaufend in unregel-maBigen Intcrvallcn iibcrquert ein geheimnisvolle* GcschoB dcn Kanal, nimmt nSchtlich seine Bahn diirch einen von Sclieinwerfern und Leuchtsputgeschosscn unwirkllch erhcllten Himmei, zleht tagsUber wie cin gliihcndes Meteor seine I.inie. kennt kelne Abhitnglg-kcit vom Wetter, von der Sonne dcm Mond, dcm Rcgen oder dem .Sturm, Von wenlgen Menschen be-dient, nach dem AbschuB «lch selbst iiberltssen. aber auf jehelmnitvolle Wcise selenkt, ee fiadet e# eeine vorbcstlmmten Ziele шш Nein, nem, niemols Moskaul" SlontBinannor nnd Soldn^en als Dolme'scher ibrer Vttlker L. H. Ktagenfurt, 27. Juni. Das Schicksal der europaischen Vdiker ist hcirte ntcht mehr zu trennen von der Gesamtheit iti gegebenen Lebensraumes. und wenn «idi diete Gemelo-schaft auch auf der natiirlichen Vielfalt der SouverŠnitBten aufbaat, Wae habt ihr geeehn? Erzahlt einmal! Der elne darauf mit Gahnen epricht: >Was wlr gemebn 7 Vlel Rares nicht, Ach, Bftume, Wiesen, Bach und Hain Und blBuen Himmei und Sonnen.schein!' Der andre Ittchelnd dasHclbe sprlcht, Doch leuchtPnden Bllcks, mit verkl&rtem Geei^ht; ^1. BHume, Wiesen, Bach und Hain blauen Himmei und Sonnenscheln!« Anaetasiua GrUn. Heimgpitehrte — kl ee jc vrnil domov '^''^^UsBiehen (rog. ich bin gezogen) -- odltl (•em odšel) •""■Por __ kvišku navzgor just (gerade) — ravno, vprav, .ba« M trip), der Drang In der Bruet — gnal jp notran.ll čut Slppe, flip (VcrvvnndtJichan) — rod, ,4orodntvo herbelrUcKen _ рнц wlrbeln _ glihnen eehat, Rare, daa _ redkoit, poeebnoet Hain. der -da.HHelbc l«ucMen — ivetiti ivetltl a«, leiketatl «e, л WLkatl T- мсЈмђ^ poveliSM 10 VVftrtfr, lile .Sil' Icrncn millfn: 1. Prllfung, die — gkušn,1a izpit 2. Pule, der — pulz, utrip, udar; žila utri-palnlca 3. Pulver, das — prah, prašek, amoclnlk 4. Punkt, der — pika, točka 5. punktlich — točen, natančen puiaen Custiti, snažiti. tieljit.i 7. qualen — mučiti trpinčiti 8. Quartier. das — stan, stanovanje, bivališče, prebivališče 9. Quelle, die — vrelec, etudenec: vir. Izvor 10. quer — prečen, povprek, počez 1, Dieeer Schiller wird oine Prlifung ablpjen miisBen. Ob er Hie besteht? 2. Der Puis des Kranken war sehr unrcgel-niaUlff 3. Von eincm Menschen, der durhm Igt, sagt man: er hat das Pulver nicht erfunden Ich bitte. Sie. morgen um Punkt 2 Uhr zu mir zu kommen Ein ordentlichcr Mensch let immer pUnkt-lich 6. Vor den giolicn Pesttagen wird In Jedem Hauehait geputzt 7. Man soil Tiere nicht quHlen 8. Die Soldaten finden in BauernhSusern Quartier. 9. Aus dieeer Quelle flieUt ein herrllches Waseer 10. Der Wep fUhrte quer durrh den Wnld 1111(1 mm (lie Satxn dRxu; Ta dijak bo motel narediti ekuinjo- All Jo bo položil (prestal)? Utrip рн bolniku je bil zelo nepravilen (nereden) O tepcu pravijo, da ni znašel emodnlka 4. 5. Humanitat und Tielfliegeranyrifle II. Nailand, 27. Juni. (ba.-Bericht.) In der letz-t«n Zeit hat man in zunchmendem Мав« be-obachtcn konncn daR die engli.sch-nordamerlka nischen l.uftbanditcn im Ticlflug die wchriosc ZlvilbevoIkcrtiniJ auf dcm fiachcn Land« mil ihrcn Bordwaffcn angreifen. In der Provinz Allesandria wurdcn in dcn letzten Tagen wteder-holt auf dem Feide erbcitende Bauem und Ge-httfte mit Maschincngewchrfcuer belegt. Ein« sanzc Anznhl von Mrnschcn fand dahci den Tod zahireichc wurdcn schwcr vcrlclzt, daruntcr be-sondere mehrere Frauen. DicM Hmltung d«r Lu/tbaoditM, *#, vie W Proeim van, dd pridete jutri točno ob dveh k nieni Rsden človek je vedno točen Pred velikimi prazniki čistijo v viakl hlil Ne mučite živali Vojaki 80 bili nastanjeni v kmečkih hišah Ta studenec da izvrstno vorir Pot vofii pnfe? srozda Deutschland, in Frankreich und Italian Uberall das jjlelch« Bild zeigt, h«t Im d«r Itillenischen PresSe elne lebhafte Entrllstung hervorgerufen. Wie sind diese Schandtaten mit den ^crade letzt •n England aiiftauchenden Schreien nach Hu-manitat zu verelnbaren? Die Englander haben es gerede notig. sich angeslchts der Wirkung der deutschen Vergeltungswaffe dariiber *u beklagen, daB frledllche Menschen In Ihren Hilusem Opf«r der deutsdien filegenden Bomben wttrden. Wird es doch gerade bel den englifch-nordamerlkan!-schcn l.uftbanditcn zur Cewohnheit. aui die friedlich« Zlvllbevolkening. die waffenlo* ihrcr ArMt Mcbgdtt, m* * cduOca, K. s. Berlin, 27. Juni. Nachdcm nunmchr die neue »owj«ti#chc Sommeroffensive si A iiber dcn gesamtcn Mittelebschnitt der Ostfront erstreckt. gcbiihrt den sich darflus cnrwickclnden Kumpfhendlunjien der Vor-rang jjeycniibcr dcn andercn Fronten. Die Kampfe euf Diese neue Osfschlacht unterschelJet »ich veder m der Anlage noch In der Durch fiih ran« bisher ven den friiheren Offen^ivcn dK&mtnereko glaebenutol»ko delo — tileebeea šola Krelsa v Kralnburgo Bila je posebna želja Gaulelterja dr. Ral-nerja, da je bila po Karntner Musikschulwerk ustanovljena glasbena šola Kreisa v Kralnbur-gu. Nastale, skorajda nepremagljive težkoče, nedostajanje glasbil, not itd. so bile s pomočjo tn podporo stranke, Landrata In ne nazadnje s pomočjo župana premagane. Odločnosti In veliki sposobnosti voditeljice glasbene šole gospodične Larsen In njenim kolegom, posebno gospodu glasbenemu učitelju Pogatscharju, ki je vse note in Instrumentacije sam napisal, se imamo zahvaliti, da je šola v kratkem času obstanka tako napredovala. Gojila se je pa sedaj že pri na 150 učencev naraslem številu v glavnem skupni glasba In družabno sviranje glasbenih skupin. Da bi pokazalo napredek In znanje, je vodstvo šole pred kratkim povabilo Kralnburžane h glasbeni uri v Partelheim na Goetheplatzu. Organisationsleiter der NSDAiP Ortsgruppe Kraiaburg Stadt. Pg. Reichsbank-rat Friedrich Moissl je imenom glasbene Sole in Ortsgruppe pozdravil veliko število gostov, orisal v kratkih potezah razvoj šole, čestital voditeljici in učiteljstvu k uspehu In se jim je-zahvalil in jih pohvalil za njihov trud. Sledeči klavirski razpored je kljub kratkemu času poduka pokazal, da so učenci v dobri šoli. Kot narodno glasbilo priljubljeno harmoniko obvladajo mnogi učenci, ki že eksaktno in zanesljivo prednašajo plesne napeve, pesmi in vesele koračnice. Predvajanja na flavti in klarinetu s klavirsko spremljavo so bila brezhibna. Precej bogati spored je zaključil orkester (dve violini harmonika, gitara, klarinet in tolkala) in s tem dostojno končal večer, na katerem je šola mogla pokazati staršem ta prijateljem glasbe, kaj že krainburška mladina ve pokazati na polju resne glasbe. Kreis Krainburg Kralnburg. (Vrtna veselica In nog(v metna tekma v korist DR K.) O priliki zbirke za Deutsches Rotes Kreuz v nedeljo, dne 18. junija je bila radi vnetega prizadevanja Ortsgruppenleiterja NSDAP Krain-burg-Stadt Pg. Mg. Augdsta Jungschafferja za nedeljo dopoldne odrejena nogometna tekma In popoldne prijateljski sestanek v korist Devtaches Rot«a Kreuz (nemški Rdeči križ) v Krainburgu. Kljub slabemu vremenu, se je nogometna tekma uspešno izvedla. Po tekmi so se udeleženci sestali v prostorih gostilne Pe-terlin. Zastopniki stranke in oborožene sile so bili tu skupaj v prijetnem pomenku z domačini. Prizadevanja Organisationsleiterja NSDAP Ortsgruppe Kralnburg-Stadt Pg. Friedricha Moissla in Pg. Eberla In predvsem Pgn. Hilde Eizelsberger in njihove priprave za slavje so bile bogato poplačane. Razvila se je pestra zabava, kvartet šramla Je skrbel za veselo razpoloženje. Prodaja cvetlic In srečk je Imel dober uspeh In je prinesla zbirki DRK nekaj tisoč RM. tel vse te predmete samo >shratt!tl«. Miluilakl Je bil obsojen na smrt In Je bila emrtna obsodba nad njim že izvršena. Obe roki odtrgani Dva mlada fanta eta pri Nordhausnu (Hars) naAla razstrelivo, ki so ga bili odvrgli sovrat-ni letalci, In ga odnesla v stanovanje star-Sev. Ukvarjala sta se ž njim v prlsotnoeti matere, dokler ni eksplodiral razstrelnl naboj. Enemu sinu je odtrgalo obe roki in mu prizadelo hude poškodbe na očeh. Drugi Je zado-bil smrtnonevarne poškodbe na glavi, prsih In rokah, mater pa so drobci znatno poškodovali na desni nogi. Psa, ki se .je nahajal v bližini, je sila eksplozije raztrgala na kose. rej odprtal Omembe pa ]e, da azijsko obrežje Dardanel ne bi postalo rusko. Anglija je potrebovala odskočno desko za sveta povojna obračunavanja z Rusijo, ki so j) pa bila prihranjena zaradi zloma carlzma Sovjetl pa 10 se prenaglili, ko Izjavili v manifestu Iz novembra 1917. leta; tajne pogodbe strmoglrfvljenega carja glede nasilne polastitve Carigrada so sedaj raztrgane. in uničene. Ruska republika i.i njena vlada zavrtela skupno osvojitev držav. Carigrad mora ostati ▼ rokah moslemov. Pogodba o delliTi Perzije je raztrgana in uničena. Kakor K J~ ustavljene vojne operacije, se bodo čete umaknile iz Perzije, in Perzljcem ' prost« odločbe glede odv,." Pogodba o delitvi 3ntlin. xtkM •• raztrgana In onirtcHe И h« Л® ^*(^0 ustavljene vojne vfn. i^moodio^K zajamčlla pra- usode.« ® njUove politične trS.fil I" llzrou, kakor j. bila itpo nUet f^lne nS" be, kateri bi se bil Londonlnlrir/^^ : sredstvi. Sovjetski manifest so^osl^ii trail za Magna Charta. Za njim j. stalTkomu' niftlčna ideja svetovnega gospostva prole-tariate. Za vojaške operacije p« ,0 i. #, •matrali %a preslabe, dotlej, da dozore so se jadovoljlll I tem, da so м izdajali ... •Чое In zaščitnike malih držav. Trajalo i« У** Ut, dokler io v muslimanskih krogih •Po*n,ii trojanskega konja, ki si je s tem utiral pot v narod? Bllžnjecja k "'.Prednje in Notranje Azije. Petrolej Velike Britanije v Iranu in Iraku je bil v je bila angleška politika »asedbl Baka poražena v »vo-da bi ustanovila vrsto va [ris I tudf "n Л Kavkazu, tako se je pone srečll tudi Pristno angleški načrt, pronlailti п«н"н1гек1пГЈ''"° ozemlje In ga postavit' pod direktno kontrolo Ženevske lige. Ko se tn fiMM m u«e « polagoma konsolidirala * «1иМ • On J« bil, ,v.i« transkavka. ških^ sovjetskih republik razširjena po prl-kliučitvl sovjetske države Armenije, k USSR v letu 1922., so bili razbiti vsi upi na odločilen vpliv Anglije v tem ozemlju. Moskva se je danes zopet lotila xapadno- nfti O'^^oda. Anglija je morala odsto- piti sovjetskemu zavezniku vse zahteve na Balkanu, Mihajlovlč je moral pasti in Ion donski anstokratje so prisiljeni, počastiti od-poslanca Josipa Broz — Tita. Moskva nare-kuje, London se mora potuhniti, če neče, da ga bodo popolnoma pohodili. »Vlade« brez oblasti v Londonu In Kairu morajo odstopiti v prilog Moskvi podložnih klik tolp. Niti na Balkanu, niti na Bližnjem vzhodu, niti pred severnimi durmi Indije se Anglija ne more uveljaviti. Moskva skuša s tem, da je naenkrat našla »narodne manjšine« ▼ Bližnjem vzhodu, obesiti še večji utež na vzhodni ^*yod. Z »zaščito malih narodov« se je pač tUdI začelo v baltskem prostoru. Kakor Estonci, Letonci in Utvancl v resnici tudi »manjšine« v Sorednjem Orientu odklanjajo zanl-wanie Moskve. Kremelj nikoli ni spraševal po volji naroda. Tudi na Balkanu ne name-ravnati drugače — resničnost je v oDeh zadnjih letih dala dovolj krutih doka- ** to — ravno tako ne v Siriji, v Liba-j?"' Pelestinl, Turčiji, v Iraku, Iranu, Afgha-ali katerikoli drugi državi. Moskve Carigrad že 200 let »ključ ruske dr-nrnff"' ga varovali, pa zahtevajo še P ...if"® ozemlja vzhodno in zapadno od iJeifv ® tem ključem hočejo vzhodno ..iivl ** državo samo odrezati od drugih, veT s odpreti krila velikih vrat v IVespreine laži vodstva OF vH KroUihurg, 27. junija. Laž je običajno orožje tistih, ki ne razpolagajo z nobenimi poštenimi bojnimi •redetvl. Zato jo je vselej rado uporabilo tudi vodstvo OJ'. Toda doslej je skušalo vodstvo banditov razširjati take novice, katerih neresničnost te nI dala taJcoj lahko dognati. Pripovedovalo je bajke o komu-niatlčnem paradižu v Sovjetekl Rusiji, kjer ni bil nihče luued tukajšnjih domačinov, oblju-bovalo gore zlata za bodočnost, ki ie nI pri-ftla. UprepaSčeno in zaskrbljeno zaradi italnlh porazov tolp In vedno bolj naraščajočega nezaupanja prebivalstva, pa je vodstvo OF očitno zgubilo glavo in sedaj laže mnoStveno in brez preudarka. Eden izmed najdebelejSih pri-merov nespretnih In nesmiselnih laži pa Je letak okrožnega odbora OF, ki je pred ne-Izfiel, ki pravi, da eo Nemci na beJo nedeljo zažgali va« Mfischnach. bandltl dne 19, marca 1.1 ed.npga sina nemftkpga kmeta War-лЈ Uansa, in s strelom težko ^»^uthovega rejenca Albina Weber-nig*. Dne 8. ajprll* 10 шпогШ oCet* Wannuto- Га ® samega. Preiskava je dognala, da ^ MOschnachu b^dltom v marši-oziru pomagali: banditl eo Imeli v Moschnachu skiadlSče za prevažanje živil in na skednju kmeta Globotschniga pravcato sta-J® tolp za 30 do 40 mož. Iz MOechnacha 1 K 11 mož In dve ženi prostovoljno h Г 4 likvidirajo v M&schnachu oporišča banditov, eo potem nemške oblasti dne 24. marca 1.1. odredile, da se Imajo odmelltl Stirl banditom prijazne rod-®' po jL aprilu, po umoru kmeta War-mutna, tudi ostali prebivalci Mttschnacha. Vod- 2 ° (^^-aiskih banditov jo poskušalo tudi ta-Kriu prikazati te popolnoma naravne in po-ti-ebne ukrepe nemških oblasti kot samo okupatorjevo samovoljnost, nI pa Imelo s tem veliko uspeha, ker so domačini dobro poznali I ataji. In vsakemu pametnemu Človeku je moralo blU jasno, da se ima pri-®adeto prebivalstvo za trde ukrfpe zahvaliti ugolj brczsmiselnemu terorutičnemu delovanju banditov, (k BO torej baodltj« edino odgovorni M taJUtai« ихмрф. Nato so v brezmočnem besu banditl na belo nedeljo zažgali več zgradb v Moschnachu. Zažganih je bilo 14 objektov. Ker je ta boljie-viSki požig izzval enodušno ogorčenje in ne-voljo domačinov nasproti banditom, hoče sedaj lažnivo vodstvo OF oprati svoje tolpe in krivdo tega sramotnega dejanja naprtiti Nemcem. Pri tem pa si seveda ne more Izmisliti nobenega količkaj verjetnega In pojasnjujočega razloga za to »svojevoljno delovanje okupatorja«. Ta lažniva , nesramna propaganda vodstva OF pa seveda Že od vsega začetka ni mogla/ računati na noben uspeh pri domačinih. Preveč je očividcev ki so dobro videli, kako so Nemci takoj, ko je izbruhnil požar, začeli z gasilnimi deli 1Ц| pri tem na kraju samem zasačili ban-dltske požigaIce In z njimi imeli cel6 strelno prasko. Lažnivi letak OF glede požiga v MBschnachu sam na sebi ne bi zaslužil, da ga kdo omeni. Zanimiv je le kot vzorec pristnega boljševi-škega načina propagande na strani vodstva OF vobče, kot dpkaz za to, da pri tej propagandi, popolnoma vseeno, ali se tiče sedanjosti ali bodočnosti, nI resnična nobena beseda. Vsa moč in ves uspeh dozdevno naclonaln#, v resnici pa narodu tuje komunistične OP sloni vedno na dveh opornih slepih: na laži la na-naivnosti prevaranih. Prvi izmed teh opornih slopov je sedaj postal majav po vodstvu OF, ki tega sicer nI hotela, z njegovim preveč prozornim zavijanjem dejstev. Drugega pa. lahko In naj poruAl le prevarano prebivalstvo samo. svetu Ne daleč od Hadersleben v Nordachiewvig so trije mladi delavci načU na obali oetaidc* neke razstrehie bombe, ki eo jih radovedno prelskavald, ker so mislili, da kovinaetl predmet valjka»te obUke ni nevaren. Predmet se je razpočll la usmrtil \тве tri na mestu. Ameriški geologi so odkrili na ozemlju 81-rije pri Džesirehu nove vrelce petroleja. Stavba novfga turškega parlamenta v 1%. kari bo predvidoma dograjena leta IMT. 8tma в. — Жк KABAWAITKEIf ItOTB Breda. .frnitjft AMTLICHE BEKANNTMACHtNCEN Kreis-Haiiiihalluiigssdiule hrainbury Hfllzhaoa 3 (hinter dejn Arbelteamt). Benifs-Fachachule Daner: ein Schuliskhr. AMbilduBe fflr den Hauefraiienberof and hauswirtechattJichen Ane^tedienst (Die AbsebluBorSiiine kana ein halbea PfliehUair ereetzen). Bei Zutreffen der Vorauesetzmureri Weiterhildune aur Hans wnechaftsleiterin in егоВеп hauswirtschaftlichen Betrieben, in Jueendheimeii. Schiilepheinien. Fremdenpeneioiien. Kurhaueem. Ausepeisunjren. Werketiichen, GemeijiBchaftakiichen, KindergSr-ten. bei der NSV.: inr Saaelinessehwester und aur Kranken-Bcbwester. • _ AnfnaLmebedingnngen: 15. bis M. Lebenfijahr: acbt Klaseen VMkeeMiile oder Tier Klaeeen Hauptschule oder vier Klaesen sehr irote Kenntnisse in der deutechen Sprache; Bu sehorirkeit aur HJ erwiinecht. Aeebilduneskoeten; SchuleebiibreiB monaitMch RM 7.80. Koet-beitrae monatlicb RM 15— (Mittaeeesen) Anmeldnneen taelich bis zam 30. Juni. Binschreibifebtihr KM 2.—. Mitzubniitren sind' letztee Schulaeusrnis. Naohweie der arjechen Abstammumr bis au den GroBeltern. Nachweie der dent-ecnen Staatebiir^erechaft. H.I -Auewei«. eelbstseechnebener Le-benslaoJ Einsendim? der Schiilerbesphreibiuie durcb die BiUetzt beenchte Schule. AnfMhmepriifimB in Deutsch und Rechnea am Dienetae. den RM 2* ' P^Dier und Bleistift mithrlniren' Prtifunasejrebeiir ^hBlerlnnenl^im ffir auewajtize. Schfllerinnen: Heim»ebiftr (Wonnune und Verpfleeune' monatlicb RM ^ —. Koetbeitras inbeienffen. Anebildnneebeihilfen filr Fainilien mit mindesterm Tier Kin-wm oder Witwen. Inbesrriffen sind die SchulsrebUhren. die gauze Heimzebilhr. ein Lehrmittelbeitrae und Fahrtkoeten. ___Die Si huMeitung. Okrajna gospodinjska šola Erainburg baraka 3 (za borzo dela), Poklicna strokovna šola. Trajanje: Eno šolsko leto. Izobražuje za poklic gospodinje in gospodinjsko eliižbo v zavodih, (Završni izpit more nadomeetiti polovico obvezne delovne službe). Ob ustrezanju pogojev nadaljnja izobrazba za >4)diteljice gospodinjstev v večjih gospodinjskih obratih, v mladinskih domovih, dijaških domovih, penzijah za tujce, zdraviliščih, ljudekih, obratnih in skupnih kuhinjah, otroških vrtcih, pri NSTV; za sestre v def jih Kavodlh in bolniške sestre. Pogoji sta sprejem; 15. do 16. starostno leto; 8 razredov ]}udske ali štiri razredi meščanske šole ali gimnazije; Dobro uutnje nemškega jezika. Pripadnost k HJ zaželena. Stroški izobraževanja: šolska pristojbina mesečno RM 7,80. Prispevek za hrano mesečno RM 15.— (kosilo). Prijavlja se vsak dan do 30. junija. Vpisnina RM 2.—. S seboj je prinesti: Zadnje šolsko izpričevalo, dokaz o arij-akem pokolenju do starih staršev, dokazilo o nemškem dr-žavljMietvu, HJ-dokazilo, lastnoročno spisani potek življenja; popis učenca pošlje šola, katero je učenka nazadnje obiskovala. Sprejemni izpiti iz nemščine in računstva se vrše v torek, 4. julija ob 13. uri. — S seboj je prineeti papir in »vindnik. Pristojbina RM 2.—. Dijaikl dom za zunanje učenke: Pristojbina za domovanj* (stanovanje in oskrba) mesečno KM 46.—. Stroški za prehrano eo vključeni. Podpore za izobraževanje z& družnne z vsaj štirimi otroci аИ vdove. Vključene v tem so šolske pristojbine, popolna pristojbine za domovanje, prispevek za učila Im etroSkl vožnje. Vodstvo IMe. Offizier is der Luftwaffe! Widhtiger Meldeterrain №г Offizi«rbaw*rb*r Der Reichsminieter der Luftfahrt und Oberbcfehlehaiher der Lttftwaffe ruft dio fliocerfreudiepn detiteeben Junzen der Ge-hnrtsjahreaiMfe 1927 und 1928 zur freiwitliiren Melduns ale Offi-rierbewerber der Luftwaffe auf. Filr den GebnrtsjahrBanir 1927 bestcJit MelrieschluB am 30. Jnni 1944. Den FreiwilliRen dee Jalir-1928 win! in ihrem eieenen Interesee empfohlen. eich ebonfalls jetzt iim ihre Binetellnni? al« Oftizierhewerber der Lnft-waffe au be.million. d.imit die ordnunweemiiBe EinbernfunR zur lewahlten Waffeneattnnir ifwichert ist. Aktive Offiziere elolkn ein: Flieffertruppe. Flakartillerie. Luftnachrichtentruppe, Fall-fnhirmtruDPe. Panzerdivision Hermann GKrini Iiieemeur-Offi' zierkoro« und Sanitats-Offizierkorpe. Die jctzt eiiiirehende Meldung newahrt die Binbernfiine nach .^.bechluB der Schnlauebildune und Ableietun« de« Reichsarbeite-dieivrte«. ' Auch ,Tnneen. die nieht Beriifsoffizier. »oridem Rwerreoffiwer werden wollen. mtissen pich jetzt bewerben. Krieseoffizierbewprber werden aneenommen fiir: FliesrertruDDP. Flakartillerie, liiift-naohricbtentrupoe, Fallechirmtmppe und Paneerdirieioin Hermann G8ring All« Bewepber reicben ihre Bcwerbunwsreenehe an di* dem Wohnort niicheteeletrene Annahmestelle der Luftwaffe ein. Annahmeeteile 1 fiir Offizierbewerber der Luftwaffe (8) Breelau. Hindenbure-Plate 13, Annaiimettelle 2 fiir Offizierbewerber der Luftwaffe (20) Hannover, B3seheretraBe 12. Annahmeateile I filr Offizierbnwerbpr der Luftwaffe (13 b) M D neb en 30. Jungfemturm-StraS« 1. AiMiabmeelelle A fiir Offizierbew^rbpr der Luftwaffe (12 a) Wien XVTII, SchopenhauPi*tra8e 44-4(5. Bewerher fiir die Ineenieuroffizier-Laufbehn (mit entepreciiender VorbildunK, verjr'. Merkblatt.) AnoaitiiieateU* 5 fiir Offizierbewerber der Luftwaffe (15' Bad Blankenbure/Tliiirinsen. . Bewerber fiir die SanitSteoffizler-Lantbahn (rait enteprecbender VorbildunK. ver«), Merkblatt,) wenden eich an den zustandieen Luftgauarzk uniter eleichzeitierer Melton* an da» Wehrbezirkekommando. Nahere Auskunft erteilen auBerdem die NachwinAeoffiziere der Inifbwaffc. alle Wpbrbezirkekoramandos sowie fiir Sanitiiteoffiziere der suetSndieo Liifteauarzt. Der Reiohsminiater der Luftfahrt und Oberbefehlehai)er der Luftwaffe General Mir Nachwuche Luftwaffe. L«hrUngBprafung*n Herb>t 194% Die Gauwirtecbaftekanuner KKmten h Kit Im Laiufe dee Mo-nat* September 1944 die nacheten reeelmSBieen LehrabechluB-prUuiweo ao. Za dieeem Prtlfimaeii i>ahen sioh bte IHneeteiM 10. hđi 1*44 animmdden: 1. Gewerbliche nnd kaufmRnnieche Lehrllnse and AnlemHivKe, deren vertrairltche Lehrzeit bi» sD&teetens И- Oktolier 1944 endet. 2. MSnnliche gewerblinbe шкЈ ka,u.fieaimieehe Ijehrllnce. cUe dem GeburtejahreaiiK 1927 oqer KI teren JahrrSniten апиећбгеп and deren vertraifliehe Lehnwat bk laneetene 30. April 1945 ablHuft. 3. Mttimliche gewerbliche Lebrlimte dem .Јаћгкалвев 1*27 oder Uter. deren vertrairlujbe 3',Mahriee Lehraeit bie »pKtemten« @1. Oktober 1045 Bu Bnoe eeht 4. MMnnlichen und weiblichen arewerMlchen Lehrlingen dm Јаћгкалкев 19C!8 die eich nadiweiebar freiwilli* zur Wehr-macht melden. wird ein Jahj der Lehrzfflt nacUjfeeehen: daa irleiche gilt fttr mSnnliche und weibliehe KaufmKnnieohe Lehr-Јимгв mit nieht eekilrzter drei.i8hriaer Lehraeit. BKne vorzeitlge Zulaseung zur PrUfone braucht nieht mu prfolgen, wenn Lehrbetrieb oder Bepo/feeohule unter Hlnweii« auf mangelhafte Leistunsen in der Lehrzeit der Zulomuns iMwdrUck lioh widerspredben. IMe Prtlfiuumartmeldangeii elm) mittek der rorgecchrlebeneo Druckeachen bei der Gauwirteohaftskammer KBrnten. Deceniat fUr Benifeauebildune. in Klagenfart. BahnhofetraB* 42. einau-reiohen. (22.903) Die Gauwirtiehaftakaramer KMrntM- Glasom narecU}« RVDD je obrat radi dopusta od 3. do • 18. julija prekinjen Franz Holzdiacker Sf. g*pr. Danfiil Krainkufg AdoK HifWr PImk 8 l>er Belcheminister fiir Rii-»tung und Krieireprodudition Chef der Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, Alsen-straSe Nr. 4, Telefon: 11-65-81, sucht; Kraftlahrer nnd'Kraft-fahranlernlinge. Einsate Im Reich und den besetzten Geble-ten. Meldung ilber das zuetSn-dige Arbeiteamt. Sekretarin fiir den kaufmanni-schen Leiter eines Bauunter-nehmens baldmogHchst ge-sucht. Einsatz im Krs. Tem-plin. Bewerbungen mit den iiblichen Unterlagen erbeten unt. C. K. 2095 an BAV, Berlin SW 68, An der Jeruealemer Kirche 2. TUchtlge Budihalterin, mit Durchschrelbevertahren ver-traut (keine Anfftngerin), fttr Bauuntgmehmen baldm6gllch.st gesucht. Einsatz im Krs. Tem-plin. Bewerbungen mit deai iiblichen Unterlagen erbeten unt. C. L. 2096 an BAV, Berlin SW 68, An der Jerusalemer Kirche 2. Die Bftrufefachschule fiir Gym-nastiklehrerinnen des Reichs-gaues Kamten die einjahrige AusbiUlung zur Gymnaetikleh-rerin. Antneldung M. Domenlg, Klagenfurt, Stuttgarter Pl. 9. Die Organisation Twit sucht fUr kriegswichtige Eln.satze im Reichsgeblet und in den besetz-ten Gebieten technische und Verwaltungskrftfte aller Art, Mitarbelter filr die Gefolg-schaftsbetreuung, Lagerfuhrer, Bau- und Betriebsfernsprecher, Sekretfirinnen, Stenotypistin-nen Schrelbkrafte, Nachrlch-tenhelferinnen und Nachrich-tenmadelfiihrerinnen. — Besol-dung nach TO. A, auBeJdem In den Elngat;!ge1>leten WcHT*" sold, frel? Dlenstkleidung, Ver-pflegung und Unterkunft. --Schriftllche Bewerbungen an daa Personalamt der Organisation Todt, Zentrale, Referst P 21, Berlin-Charlottenburg 9. Leset den Karawanken Bote Hudi oftaei Kupim Službo dobi Srednje industrijsko podjetje v Krainburgu rabi ved zdravih in popolnoma sposobnih Werk-schutsonanner (obratnih stražnikov). Dopise na K. B. Krain-burg pod št. 5724-1. Kuharico in dve kuhinjski pomočnici sprejmemo takoj v samsko kuhinjo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Nujno!«. 3480—1 Deklico v enoletno dolžnostno službovanje sprejme nemška družina v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod štev. 3472—1. Prijazna trgovska družina v letoviščnem kraju išče za gospodinjstvo po možnosti samostojno moč. Brandt, Gmimden am Traunsee (Salzkammer-gut). Thpstergase«. 5731-1 Kupim ali vzamem v najem električni stroj za stepanje jajčnega beljaka (Schnee-achlag-maschine). Ponudbe na Strandhotel Aschgan Egg, P. Drobollach am Faakersee. 5696—7 Službe išče Iščem službo gospodinje k samostojnemu gospodu ali vdovcu, otroci niso ovira. Naslov v upravi K. B. Klagenfurt. 5722-2 Grem za gospodinjo k samski osebi, najrajši k moškemu vdovcu. Sem tudi perica in grem tudi lahko za perico. Ponudbe pod št. 5716—2 na K. B. Klapenfmt. Odda v najem Sobo, kuhinjo in vrt dam v najem brezplačno majhni družini, ki bi pazila na hišo. Dopise na K. Bote Krainburg pod »Lep kraj«. 3493—3 Prodam Dam v rejo kravo mlekarioo in delavnega vola. Naslov pri K. Bote Kratn-burg. 3471—6 Kupim motorno Itolo 100—200 ccmBKW ali slično, tudi če je v nerabnem stanju, kot paralel in primež (Schraubstock). Nudini črne salonske čevlje št. 4-2; ostalo po dogovoru. Ponudbe na K. B. Krainbui'g pod 3486—r. Kupim vsako število lepih nem-ško-slovenskih gramofonskih plošč, eventuelno tudi gramofon y kovčegu. Qam v zameno tudi dobro moško zapestno uro. Ponudbe na K. Bote Krbg. pod štev. 34&1—7. Kupim takoj dobro ohranjen klavir alt pianino. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod >G. J. 30« 3503-7. I en ja m Kravo z drugim teletom, dobro mlekarico, dam za kravo, ki bo čez 1 mesec teletila. Naslov pri K. B. Krainburg pod 3504-15. Dam električni kuhalnik ali električni likalnik za dobro o-hranjene gramofonske plošče. Ponudbe na K. B. Krainburg pod >Plošče« 3511-15. Enovprežni voz za samca z gumijastimi kolesi zamenjam dobro ohranjeno moško kolo. Razlika se plača v gotovini. Frohlioh Johann, Mitter Feich-ting 8, P. Safnitz. 3508-15 Menjam staro, dobro gitaro za ohranjeno svetlo sivo obleko, vel. 162 cm; eventuelno hlače. Ponudbe na K. B. Krainburg pod »Hitro«. 3484—15 Nov damski gumi-plašč in eno damsko obleko, svetle bai-ve zamenjam za štvainl stroj. Razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod 3475—15. 2enitve Hosendiagnose ? Jowohl, nicht Augendiognose— tondern HosendiagnoselHosen-diagnose hiift die Haltborkeit on Anzugen verlongerm I Hose und jocke votn Arbeitsanzug werden alle vierzehn Toge nachgesehen. Geplatzte Nohte sofort ausbes-sern, lodcere Knopfe annahen, diinne Stellen unterlagen. Beim Wasdien wird nicht stark ge-rieben und gebiirstet, sondern mit lAAIwjfwaia/eingeweicht und gekocht. So hdit der Anzug viel longwI Guter Rat von IMI želim dopisovati z Gorenjko v tujini. Dopise pod »Golica« na K B Klagronfurt št. 5717—21. Izgubljeno Dne 19. yi. so mi bile vzet* pri trafikantu Kosiiiatech vse živilske karte na ime Maria Motschnik. Oseba, ki si je karte prisvojile, je na sum« in a* poziva, da jih v izogib posledic vrne na naslov ki je na kartah._ 3494—22 V trgo\'lni Adamitsch v Ki'ain« burgu sem zgubila Kledderkar-t« na ime Mana Grasehltsdk. Najditelja ali onega, ki je 1ла»-to pomotoma vzel, prosim, de jo vrne na nask>y Kleiderkarte proti primerni nagradi. _3499—% Od Falkendorfa, gostilna (%*r-janz, do Oeorgen sem zgubB denarnico s srednjo vsoto denarja. Najditelj ee proei da najdeno proti dobri nagradi odda na K. B. Krainburg. _3522—32 Dne 24. junija sem v KraiTt-burgu od cerkve do Warta 25gubila nalivne pero rjave barve. Ker sem dijakinja in ke* sem dobila to pero za spomin, prosim najditelja, da ga proti nagradi vrne na K. B. Kraia-burg.____3544— V četrtek, dne 22. junija sem na cesti od Wart do Safnite zgubila črno denarnico z manjr šo vsoto denarja in Kenhkarto. Najditelja prosim, da najdene vrne na K. B. Krainburg. 3637—28 _Bazno_ Od dan€s naprej zopet repasiraine nogavic« in negujemo noge. Ff-Lichtl, Schuhhaus, Krainburg. _3434-1) Krojaška dela dam na dom v bližnjo okolico Kralnburga. — Allgemeine Schneiderei Schom, Krainburg._3476—^3 V nedetjo pop. 18. junija mi je nekdo zamenjal »trenchcoat« plašč v gostilni Peterlin v Krainburgu. Da ne bo neljubih posledic, pozivam dotidnika, da trenchcoat proti dvigu svojega odda na K. B. Krainburg. _3502-га Našla se je denarnica s srednjo vsoto denarja,. Nazaj se dobi v trgovini Marentschiteoh ▼ Krainburgu, BergstraBe T. 3514—23 Globoko potrti naznanjamo va»m corodni-kom, prijateljero in znancem žalostno ve«i, dt je naš nad vse ljubljeni sin in brat Franz Rajgelj« Grenadier, v cvetoči mlado«ti, star 20 let, padel 12. maja 1944 na vzhodni sronti. Njegovo truplo podiva daleč proč od rodne grude, ki jo je tako ljubil. Vsak kdor ga je pozna, ve, kaj smo z njim izgubili. Dragi Franzel, bodi ti lahka tuja zemlja, V naših srcih boš večno živel. Mit. Feiehting, 21. VI. 1944. Zalu|o£i (tarši, brat Joiei, sestri: Franzlske in Marija, ter ostalo sorodstvo. Potrti javljamo vsem žalostno vest, da je dne 23. VI. 1944, premlnuila naša ljubljena hčerka, sestra in »vakinja, gospodična klemeniina Hngale, Angeatellt« beim Lendrat in Krainburg. Peikopali amo je т nedeljo, dne M. VI. y Krainburgu. Krainburg, Skopi)«. Maceolln s/Bienne, Insbruck, Sarajevo, dne 27. VI, 44, Zalujočii MathUa «• Agnts, atarii, Mara. Viktor, Josei, Marfan, bratf« in aeslra; Rutica in Bela, svakinji. T globoki žalosti javljamo, da )# danes ponoči vdano dotrpel in nas po dolgi bolezni za vedno zapustil naš predobri brat in stri« Franz Tautscfaer, klobučar 1# poseatnik v Laak a/Zaier. Pakopali sum g« na farno pokopaliiče т Laak/Z, Laak/Zaier, dn« 21. VI. 1944. Žalujoči bratje, aeatre tn oatal« aoredatvo. Mej ljubi, »rine dobri mež, me) debrl ećk«, gospod Franz Ulbe, letalski monter in livar, )e dne 20. junija, star 26 let po mukapolnem trpljenju umrl za posledicami ran, ki jih }e dobil pri terorističnem napadu na Klagen-turt dne 19. marca 1944. Blagoslovitev in pogreb našega ljubega pokojnika je bil v petek, dne 23. junija ob 17. uri na pokopališču v Klagenfurtu. Klagenlurt, St. Martin bei Littai, 27. VI. 44. V globoki ialoitl: Ida Ulbl, roj. Manzin, ж* proga, Erwin Ulbe, sinček v imenu T«th ostalih sorodnikov. Z žalostnim srcem naznanqamo vsem _ sorodniicom, prijateljem 1« znancem, da smo namesto veaelega svidenja prejeli lužno vest, da je naš Ijuisljeni sin In hirat FRANZ STURM» oberg^^ur, star 23 let, dal svoje mlado življenja 1. ma^a na Vzhodu. Franci, mrtev si, a v naših s