Zdravko Mikuž: Borba na smrt in življenje. dgnca za otmke.)         ¦ t -y ¦¦•¦ ¦
Osebe:
S m r t (ogrnjena z befo rjuho, itna koso nu rami, bied obraz).
B o I e z n i (so črno oblečene. Jsaka ima na glaoi temno ruto, zaoezano kot
kapico. spreduj bel napis, n. pr. Legar, Kolera, Grižu itd.). Gospodiuja ia njene spremljevalke (su napraoijene belo ali d narodnih
noiah.  l'saka  ima sooj znak: Dekla milo in perilnik, Snaga  metlo...
Zdrnimicu ima brizgalko. Dobro je, ee imajo bolezni primerne manke).
Gospodinja (ima na stolu mafega otroka, ki predsfavlja pacijenfa. ['oleg nje stoje njene spremfjeDalke: Snaga, Soetloba ... Dekla in zdraunicti).
S m r t (nastopi s soojimi pomočnicami, boleznimi. sredi odra in začne): Oclkar sta me prildicala na svet Adam in Eva, neprestano kosim in se ne oziram ne na mlado ne na staro. Tu vzamem berača, tam bogatina, pobereui Čvrsto dekle in krepkega mladeniča. Najljubši so mi pa majhni otroci. Upam, da bom a svojimi zvestimi pomočnicami kmalu ugonobila vse Človeštvo. (Bolezni prikimajo. Srnrt gospodinji:) Česa pa išceš tu, goapodinja?
Gospodinja: Ničcsar. Tebe preganjam!
Smrt: Oho! Ti uboga reva! Moje pomočnice so sicer boječe, pa naj jaz pošljem le eno nate, padla boš ti in vse tvoje služabnice. Le ena mojih. poslank naj te zgrabi, ia jaz se te dotaknem s koso — mrtva boš.
Gospodinja: Tebe dobro poznam, Smrf, in vcm, da dobiš vsakega člo-veka enkrat v pcst. Toda tvojih dekel se baš ne bojim. Le naj pokažejo, kaj znajo!
Smrt; Dobro, bofli! Poskusi se z njimi in če mi jih poženeš iz sobe, bom šla za njimi tudi jaz. (Boieznim:) Stopi semkaj, Legar, in povej, kako mi služiš!
Legai- (stopi pred gospodinjo, se ji prikloni in pravi): Ako me hoceš dobiti v svojo hišo, pij vodo iz vodnjaka, kamor se sceja nesnaga. V taki nesnažai vodi je moj dom. Rad se naselim tudi v mleko, ki ga je pomolzla clekla v nesnažno posodo, oprimein se kruha in drugih jedil, ki niso snažna. Ko sem pa enkrat človeku v želodcu, se skrivam v njem do tri tedne, preden mu pokažem svojo moČ.
3 in r t : In ta moč je silna!
I.egar (nudaljuje): Kogar primem, ga jame boleti gtava in jed mu ne diši. Telesna toplota mu naraste na 39 do 40 stopinj. Kašlja, ima drisko. jezik mu je suh, prevlečen z umazano kožico, po životu se pokažejo bolniku rdeči raadeži. Ako svojo moč razpasem, zgubi bolnik zavest in do dva tedna ga napada omedlevica. Če mi priskoči na pomoČ še sestra pljučnica, noben bolnik ne uide tej-!e. (Pokaže na Smrf.)
Smrt (gospodinji): No, kaj premoreš, gospodinja. zoper to bolezen. niojo pomočnico?
Gospodinja (pokliče Snago): Stopi sem, Snaga! Povej, kakšno vodo nam vedno donaŠaš v hišo?
¦ ¦                                                                                                                                         ^~ •¦
Suaga: Čisto studenčnico ali ¦vodo iz čistega vodovocla.
Gospodinja:   V  kakšni  vodi  pomiTaš posodo?
Snaga: V prevreti.
Gospodinja : Kako nam pereŠ periloi*
Snaga : Vedno v žehti. Perilo poznakam v vrelo vodo; perilo bolnikov pa
perem posebej.
Legar (se obrača, kakor bi hotel pobegniti). Smrt: Oj, ne vdaj se, Legar! V hišo te laiiko zanese na vddez popolnoma
zdrav človek. Kako pa takrat, gospodinja? t»ospodinja (poklice zdravnico): Gospa zdravnica, ali bi cepili bolnika
s sermnom?
Zdravnica: Z veseljem, gospodinja! Le pokličite me pravočasno! Legar (zbeži, ko zugledti  zdravnico). S m r t (zuničljivo): Saj sem rekla:  Moje služabniŠtvo je preveČ boječe! —
Griža, ti sem!  Povej, kaku mi služiš! Griža: Po nesnagi na rokah, na jedi in na obleki, pridem v človeka in
sc nasetim v dcbelem črevesu. Tam napraviin gnojnc mehurjc. Bolnika
gonira  na potrebo toliko easa, da gre od njega sama kri. Ko ga tako
oslabini, da ue more več jesti, ne uide tej-le. (Pokaže na Smrt.) S m r t (prikimtt. gospodinji): No, kaj premoreš, uboga gospodinjica. zoper
to raojo pomočnico? Gospodinja (pokliče Snago):  Stopi  sem, Snaga!  (Smrti): Glej,  s to-Ie
bom sprejela ivojo pomočnico. (Griža se skrioa.)
Smrt: Oj, ne plaši se, Griža! Saj si že lahko v človeku, preden pride Snaga! Gospodinja (pokliče zdravnico): Gospa zdravnica, ali bi cepili bolnika
s  serumom?
Zdravnica: 2 veseljem, gospodinja, le pokličite me pravoČasno! G r i ž a (zbeži skozi orata). S m p t :   Moje  služabniŠtvo  je  res  preveČ  boječe.  —   Kolera!   Povej.  kako
ti služiŠ meni! Kolera (se prikloni gospodmji): ]az sem priŠla v te kraje \z Azijv. T&m
me poznajo Že več tisoč let. Stanujem najrajši v blatu in grdili pljunkih.
V človeka zlezem z vodo in jedili ier se naselim  v črevesju.  kjer se
skrivam dva do osem dni, preden pokažem svojo moč... Smrt:  ... ki je silovita! Kolera : Bolnik, ki se vanj naselim, dobi suho, vijoličasto kožo, posebno
okrog oči. Oči so vdrte,  usta suha,  v mečih  povzroeam  krce, telesno
toploto znižujem  do 32 stopinj. BoLnika  napade griža, srce mu  oslabi
in kmalu lahko sporoČiin Smrti: Tvoj je! Od sto ljudi, ki jih napadem,
jih konČam skoro polovico. Smrt: Ali sliŠiŠ, gospodinja?« Gospodinja   (pokliče snoje spremstoo): Svetloba, Lizol! (Kolera se obrne
proti vratom.)
Smrt :   Kaj bo Svetloba! Kaj Lizol!
Gospodinja:   Gospa zdravnica, ali bi cepili mojo druž.ino s serumom? Zdravnica:   Z Teseljem, gospodinja, le pakličite me pravočasno! Smrt (Koleri):   Kjer družina še ni obolela, cep]jenje morda res kaj poraaga.
(Koleri:) Idi! — Sem ti. Škrlatijika!  Povej, kako mi služiš! Škrlatinka :   Jaz in moje sestre: ošpice, rdečice. koze, norice in pegavica,
napravljamo na bolniku izpuščaje. Posebno se pa ljudje mene boje zato,
ker po meni oboleli  tlovek, četudi ozdravi, še čez mesece lahko rfcnži      ""
drugega človeka. Pridem pa vanj skozi usta. S ni r t  (ffospodinji):   No.  kaj  boš  prcmogla   zoper  škriatinkn.  pospodinjica?
Gospodinja: Ako bom imela takega boluika, mu bom sama stregla v posvbni sobi: kuhaJa, pomivala in prala bom sama in nikogar De bom pustila v sobo. Tudi zase bora poskrbela...
Smrt:   Nie ue rečem. Kako boš pa spoznala škrlatinko?        _.' . .'.(./-.
Gospodinja:   To naj ona pove!
Smrt (Škrh(inki):  Govori torej!
Škrlati»ka:Jaz napadom najrajši mladino med tretjim  in  petnajstim
tletom; zgrabim pa včasih iudi starejse. Deset dui si pripravljam stano-vanjc, potcm pa zgrabim na ta način, da začne otrok bljuvati in začuti v grlu močne bolečine. Drugi dan mu izpustim po vsem životu rdeče pike, ki se združijo v škrlatnordeče Iise — le na dlani, na podplatih in okoli ust ostane koža bela. Bolnikov jezik je na koncu podoben rdeči jagodi. Po preteku prvega tedna izpuščaj obledi in bolnik se začne luščiti. To traja šest tednov. Lušči se pa koža v velikih krpah. Z vsako luskinico se
Ipa lahko zastrupi drug človek. Ako jaz, Škrlatinka, nisem sama dovolj močna. mi pomaga še sestra Angina. da lahko recem Smrti; Le po njem! Smrt: Ali slišiš, gtKipodinjai* Kaj praviš na to? Gospodinja : Ako ne bom imela saina časa strcči boluiku, ga bom oddala Čimbrž v  bolnico. Kolikor je meni  znano, tam  večiua  takih  bolnikov ozdravi, ker imajo najboljŠo postrežbo. Vem pa tudi, da ne zboli več za to baleznijo, kdor jo je enkrat preetal. Škilatinka (se bojazljioo umilca o ozadje). Smrt (Škrlatinki): Torej ti tudi —? Le poberi se! (Šh-lutinka odide.) Povej
mi. gospodmja, kako ločiš ošpice otl škrlatinke?
Gosi^odinja : Ošpice se prično z vroeino, z uahodom, ocesnim katarom in malcnkostnim kašljeni. Največ izpuŠČajev je ravno na obrazu, ki postane ves zabuhel. Pri škrlatinki so pa bolnikova lica polna rdeČih pik. Smrt : Ti si res premetena! Ugnala si mi že nekaj pomočnic. Ne boš mi pa vseh. Hej, Osepnice! (Pridejo Osepnice in se priklonijo.)
^K  Gospodinja (se nasmehne): Ne bo nič! Moja družina je že vsa cepljena ^B        za boj proti osepnicam.
^H  Osepnice: Prosim, gospa, koliko časa?
^B Gospodinja:  Otroci  so bili cepljeni  tekom zadnjih  petih let,  starejši ^M         pa že večkrat.
^H Osepnice (Smrtt): Dovoli, Srarf, da odidem. Tu nimaui moči. ^H Smrt (je jezna): Tudi ta je strahopetka!  Sramota! (Gospodinji): Bo mar ^H        sodnemu dnevu zvonila tvoja družina? Kaj pa, Če pokličem Pegavico ali
^M        Pegasti legar? Od sto obolelih jih pade petnajst do dvajset pod mojo
¦      koso.
^B Gospodinja:  Tudi  te šibe božje  ine  ne bo strah.  Davno že  vcm, da ^B        prenašajo to bolezen usi. Kar Snago  in Vročino,  svoji  sprcmljevalki,
^|        pokličem, pa se pomenimo,
^B  P e g a v i c a (odide).
^H  Smrt (jezna): Davica! (Daoica se prikioni.) Povej, kako mi služiš? ^H Davica :  ]az se najrajši lotim otrok od drugega do desetega leta. Zgrabim ^H        pa tucli odrasle. TVaselim se v grluf in to najprej na obcb bezgavkah.
^H         Vnameta se. Na njunili koncih se napravi umazana belkasta koža. ki se ^H        ne da odtrgati. Ako odpade ta kožica v osmth dneh, bolnik res okreva:
^H        če se začne gnojiti, mi  priliiti pomagat še pljučnica, in  če pride gnoj
^H       v sapnik, bolnika izročim Smrti: Pokosi ga! (Se prikhni Smrti.)
^B Srart : No, gospodinjica! Ali mi boŠ tudi to poinocnico zapodila? ^V Cospodin ja :  Gospa   zdravnica,  prosim.  imate li Behringov sennn?
Zdravnica (pokiina).
Davica (steČe skozi vrata).
Smrt fjeznaj: O ti zajčja kril — Snedla bi se! — Ali naj pokličeca se a-OsIovski kašelj«?
Gospoilinja :   Huda bolezen je to in precej otrok pomrje za njo. Totla pri dobri postrežbi otrok ozclravi, če ni preveč slaboten. Neka družina je poslala takega otroka iz dolenjske ravnine v iclrijske hribe, pa je bil      — že drugi dan zdrav.
Smrt :   Ali naj ti postrežcm z Influeneo?
Gospodinja: Res, veliko ljudi si že pomorila z njo, zlasti leta 1918. in 1919. Posebno nerarna je fnfluenca pijancem. Toda, če ostane bolnik v topli sobi iii pije domače oaje tcr se varuje prehlada, preboli v dobrem teduu tudi to bolezen.
Smrt: Misliš, gospodinjica, da me boš s Čaji premagala? Hej, pomočnica Jetika! Povej, kako mi služiŠ!
Jetika (pride in se prikloni): Zovem se tudi Susica. S ponosom povem, da izročam Smrti več ljudi ko vojska in vse druge moje tovarisice. Jaz delam po tihem. še opaziti ni, da scm že v hiši, ker ne razburjam ljudi z grdimi pikami in lisami. Nc vrženi človeka iakoj na posteljo, tcinvet se tajno naselim vanj skozi usta ali skozi nos ter delujem počasi, mesec za mesecem, Ieto za lctoni. Ko pa človek zapazi, da me nosi v sebi, je pogoeto še prepozno. Talcrat zakiiČem smrti: Ne uide mi! Pa se pre-selim po obleki ali orodju rajnega do kakega sorodnika. in čez leto dni je spct v hiši mrlič.
Smrt (kima oes čas zadovoljno): Ti si mi res delavna pomočnica! Izined vseh najboljša! Ko bi tebe ne imcla, kaj bi poeela?
Gospodinja: Le hvali jo! Res ti je delavna pomočnica, kjer so Ijudjt1 neprevidni in nepouceni. Toda sredstev zoi)er jetiko imam dovolj. Zdrava hrana. Snaga, Svetloba, Solnce! In gospa zdravnica! ( Prihajajo.)
J e t i k a (jih zagleda in zbeži).
. ftmrt : Torej ta tudi! — Ta tudi, ki je bila moje najtrdnejše in zadnje upanje! — Kaj naj še refem? S cim naj se tolažim? Gospodinja! Če mi tudi preženeš vse znane in neznane bolezni, m e n c pa vendar ne boš! Božja dckla sem. Toda pohvaliti moram tebe, ko moje pomočnice več pohvale ne zastužijo. Kjer je v hisi red in snaga, bolezni ne prestopijo rade praga. Čisti zrak in solncna gorkata, to je res vsake biše največja 'tclesna dobroia.
(Zastor.)             -*u>   i- ' .!---»->!    i-t^...    ¦