Na pokrajinskih volitvah dajte svoj glas KP1 na občinskih pa enotnim demokratičnim listam ! Volivcem podeželskih občin Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 23 (668) - Trst - 20. novembra 1964 40 lir SDetax 18 **,b- post. - Gruppo I Slovenci, volite za enotnost, za zaščito svojih narodnih pravic in za gospodarsko-socialni razvoj ! Le malo dni še, skoraj bi rekli še par ur manjka do volitev za obnovitev pokrajinskih in občinskih svetov. Glasuje skoro 33 milijonov volivcev in že to dejstvo daje velik pomen sedanj ;m volitvam. Te volitve se vrše v poslabšanem Položaju gospodarske krize in politične zmešnjave, ki ga bodo morali prav volivci razčistiti. Vsi priznavajo, da je sedanja vlada praktično v krizi. Med strankami koalicije levega centra, v kateri prevladuje najbolj reakcionarna demokrist janska struja so nasprotja čedanje bolj globoka. Nasprotja so tudi v notranjosti vsake od teh strank: od KD, katere levičarski kandidati so bili izključeni iz list številnih velikih centrov, do PSI v kateri voditelji,, kot posl. Lombardi (podpisnik prvega sparazuma za sestavo vlade levega centra) in kot posl. Giolitti (minister v prvi vladi Moro-Nenni) odkrito priznavajo, da levi center služi samo za prikrivanje desničarske politike. Ni mogoče, da slovenski volivec delavec, kmet, obrtnik, upokojenec, mali trgovec, profesionist, ko gre na volitve v kateri koli sedež našega ozemlja, ne misli na te stvari. Poslabšanje gospodarskih pogojev (naraščanje življenjskih stroškov, nezadostne pokojnine, povišanje davkov itd.) teži neposredno na njem in na njegovi družini. Trza čanom, Slovencem in Italijanom, so 'edno obljubljali a obljub ni nihče držal in gospodarstvo propada, državna industrija in pristanišče sta v krizi, delo malega kmetovalca in yrtnarja postaja vedno bolj pereče m manj donosno. Imeli smo levi center tudi v Trstu, na pokrajini in ya občini, toda povišali so se davki in tarife javnih prevoznih sredstev '' mestu in privatnih v okolici a da bi pokrajina prevzela upravo izvenmestnih prevoznih sredstev, o em pokrajinski odbor ni hotel niti razpravljati. sathfen talc° Pe bil levi center napravic rf... v!dika naših narodnih otaSnosto S™° Priča «i*™» i» "™ }oooooooooooooooooooooooooooo Trst potrebuje tako pokrajinsko upravo, ki ne bo zgolj administrativna, temveč bo konkretno delovala v interesu vseh prebivavcev ter z dejanji pokazala, da upošteva pravice Slovencev in tudi njihove probleme! Pokrajinske volitve so zlasti za Trst še posebno pomembne. Za Trst, tradicionalno mednarodno prometno in trgovsko središče, stično točko med raznimi narodi, kulturami in sistemi, ni vseeno kakšna je ne le notranja temveč tudi zunanja politika vlade. In prav zato ni vseeno kakšna je tudi pokrajinska uprava v tem mestu, ki je poleg vsega tudi glavno mesto nove samoupravne dežele s posebnim statutom. Prav zato se pokrajinska uprava ne more in ne sme omejevati le na to, da je zgolj birokratsko administrativno središče, temveč mora postati tak demokratični organizem, ki bo sposoben vplivati tudi na vlado ter zahtevati od nje, naj vodi tako notranjo in zunanjo politiko, ki je potrebna za vsestranski in nemoten razvoj, politiko miru in miroljubnega sožitja z vsemi državami in v prvi vrsti s socialističnimi državami, ki so v naravnem zaledju tržaškega empo-rija, kakor tudi z mladimi državami v Aziji in Afriki ter z Ljudsko republiko Kitajsko, s katerimi Trst lahko razvije dobre prometne in trgovinske stike. Vse to narekuje volivcem, da trezno presodijo predno gredo na volišče ter da volijo tako, da bodo prispevali k politiki, ki je potrebna za razvoj Trsta! Letošnje pokrajinske volitve so-upadajo s proslavljanjem dvajsetletnice zmage osvobodilnega gibanja. Prav na našem ozemlju je to gibanje v težki in krvavi borbi odigralo posebno važno in zgodovinsko vlogo. V njem je bilo skovano nezrušljivo bratstvo med obema tukaj živečima narodoma, med Slovenci in Italijani. Reakcionarne sile si pod krinko lažnega patriotizma prav v Trstu na najrazličnejše načine prizadevajo, da bi zmanjšale pomen pridobitev junaškega partizanskega gibanja, da bi okrnile pomen, ki ga ima v krvi skovano bratstvo med Slovenci in Italijani ter opogumile potuhnjeni fašistični revanšizem. Naloga volivcev je, da s svojim glasom izpričajo, da idealov junaškega osvobodilnega gibanja ni mogoče ne zatemniti in ne okrniti. Med probleme, ki zavzemajo prav na Tržaškem zelo velik pomen spada vprašanje pravic slovenske na- rodne manjšine. Republiška ustava, ki je sad osvobodilnega gibanja, posebni statut samoupravne dežele Furlanija-Julijska krajina in mednarodne pogodbe, ki jih je sprejela Italija, zagotavljajo pripadnikom slovenske narodne manjšine vrsto pravic, katerih pa tisti, ki so na oblasti, ne spoštujejo. Med tistimi, ki teh pravic nočejo spoštovati, je bila tudi dosedanja pokrajinska uprava v Trstu. Tudi z ustanovitvijo takoimenova-ne sredinsko-levičarske pokrajinske uprave se politika do pripadnikov slovenske narodne manjšine ni v ničemer spremenila. Sredinsko-le-vičarska pokrajinska uprava ni spoštovala niti tistih maloštevilnih in malopomembnih obveznosti, ki so jih sprejele stranke levega centra. In tu je še en razlog, da volivci resno presodijo vse to predno se opredelijo komu bodo dali svoj glas na nedeljskih volitvah. V teh dneh se približujejo volivcem številni propagandisti. K njim prihajajo s polnimi bisagami obljub in zagotovil, nekateri tudi z vabljivimi gesli, kot je n. pr. tisto: «Slovenec naj voli Slovenca» ali «slovenska skupnost nas druži» ipd. Toda vsa ta, tudi vabljiva gesla, so le prazne fraze, saj dejstva najprepričljivejše govore, da prav tisti, ki imajo venomer polna usta rodoljubja, končno s svojim zadržanjem v izvoljenih organizmih podpirajo tiste, ki odre-JELKA GERBEC (Nadaljevanje na 4. strani) v naši občini in med sedanjim proporčnim sistemom, ugotavlja, da ni pravilno, ker ni tudi na sedanjih občinskih volitvah prišlo do enotnega nastopa vseh tistih sil, ki so doslej uspešno upravljale občino, izraža željo po enotnosti. Mi smo pokazali vso najboljšo voljo za obnovitev enotnosti, ne da bi čakali na volilne izide. Zato gledamo z zaupanjem v bodočnost in z mirno vestjo čakamo na razsodbo, ki jo bodo izrekli volivci in to tembolj tudi zato, ker je bil naš program ugodno sprejet in ker ga odobravajo občani vseh socialnih slojev, kmetje, delavci, ribiči, trgovci, gostilničarji in drugi. Volivci naše občine vedo, da je glas za Občinsko enotno listo jamstvo, da občina ne bo spremenila lica. Kdor glasuje za to listo, ne glasuje za nekaj negotovega temveč ve za kaj glasuje in komu daje svoj glas; ve, da glasuje za utrditev enotne demokratične občinske uprave ki je predložila pozitivem obračun svojega štiriletnega delovanja v interesu vseh občanov. ALBIN ŠKRK župan devinsko - nabrežinske občine Napredne in demokratične volivce zgoniške občine vabim, naj na občinskih volitvah glasujejo za Listo demokratične enotnosti. Ta lista se predstavlja s programom, ki upošteva težnje in želje vseh občanov. Med drugim se bo zavzemala za zgraditev nove šole v Briščkih;. za dokončno ureditev odprtih vprašanj otroških vrtcev; za zgradnjo javnega kopališča; za zgraditev kulturnega doma v občini; za zgraditev ljudskih stanovanj, kjer so ali bodo potrebna; za potenciranje vodovoda, tako da bodo kmetovavci imeli na razpolago vodo za namakanje vrtov; za organiziranje vsakoletne razstave kmečkih pridelkov. Dosedanja enotna občinska uprava je zaključila svoj mandat s pozitivno bilanco in prepričan sem, da bodo kandidati, ki se predstavljajo na Listi demokratične enotnosti nadaljevali dosedanje delo ter realizirali tudi tisto, kar doslej še ni bilo mogoče realizirati. Ob tej priliki se želim zahvaliti občanom za zaupanje, ki so mi ga izkazali kot županu, sodelavcem v demokratični občinski upravi pa za tovariško sodelovanje. Kot komunist ob tej priliki vabim volivce, naj na pokrajinskih volitvah dajo svoj glas Komunistični partiji. ALOJZ PIRC župan v Zgoniku Za izvajanje določil o pravicah Slovencev Poslanka Marija Bernetič je v zvezi s proračunom ministrstva za notranje zadeve za leto 1965 predložila resoluciio, v kateri ugotavlja, da niti država, niti dežela Furlanija-Julijska krajina nista sprejeli posebne zakone v korist slovenske narodne manjšine, ki bi uveljavili načelna določila ustave in posebnega statuta. Zato poziva vlado, da izvede ukrepe za sprejeti e potrebnih zakonov in da nakaže sredstva za njih izvajanje. Zadevno resolucijo so podpisali tudi poslanci Raffaele Franco, Mario Lizzerò, Fasoli, Pagliarini, D’Alessio in Raffeli. Minister za notranje zadeve je resolucijo sprejel kot priporočilo. 2 • DELO 20-11-1964 Tržaška pokrajinska uprava je tudi po ustanovitvi Jevega centra” popolnoma ignorirala Slovence Čez nekaj dni bomo šli na volišča. Volili bomo nov tržaški pokrajinski svet. Prav zato smatramo za umestno, da volivce, v prvi vrsti Slocence, še enkrat seznanimo s tem, kako je dosedanja tržaška pokrajinska uprava «reševala» vprašanja, ki se tičejo Slovencev in kako je pravzaprav gledala na Slovence. V resnici bi vse to lahko povedali v nekaj besedah, saj je pokrajinska uprava enostavno ignorirala Slovence. Toda, ker nas to vprašanje tako živo zanima, mu-želimo posvetiti nekoliko več prostora. Komunisti so tudi v tržaškem pokrajinskem svetu vselej gledali na vprašanje Slovencev z načelnega vidika. Vedno so trdili in trdijo tudi danes, da imajo Slovenci pravico do labe svoje materinščine tudi v pokrajinskem svetu in tudi v uradih, ki spadajo pod pokrajinsko upravo. Že na prvi seji dosedanjega pokrajinskega sveta je komunistična skupina po-stavila resolucijo, v kateri je bilo vse to podčrtano. Toda zadevno resolucijo so demokristjani, republikanci, liberalci in fašisti enostavno in «demokratično» zavrnili. Pokrajinska uprava je vsa leta svojega obstoja enostavno zavračala priznanje pravic Slovencev, našega jezika in naših kulturnih ter socialnih dejavnosti. Naj navedemo samo nekaj zelo otipljivih primerov: Pokrajinska uprava izdaja svoj bilten samo v italijanščini. Nikoli se ji ni niti sanjalo o umestnosti, da bi objavila vsaj prevod v slovenščini. «Ente Rinascita Agricola», kateri predseduje predsednik pokrajinskega sveta, izdaja neki listič. Seveda samo v italijanščini. Kljub temu da so kmetje na Tržaškem v zelo veliki večini slovenske narodnosti, ni nikoli smatrala za potrebno, da bi poleg italijanskega lističa izdala tudi listič v slovenščini, in kljub temu, da prejema 500.000 lir letne podpore od pokrajine. Po ustanovitvi samoupravne dežele Furianija-Julijska krajina je pokrajinska uprava v posebni brošuri objavila besedilo deželnega posebnega statuta. Brošuro so brezplačno delili po šolah. Komunisti so zahtevali, naj za slovenske šole izdajo brošuro v slovenščini. Te zahteve pokrajinska uprava ni hotela upoštevati. Tržaška pokrajinska uprava je skupaj s pokrajinskima upravama v Gorici in Vidmu objavila poseben lepak ob priliki razglasitve avtonomne dežele Furianija-Julijska krajina. Seveda je lepak imel samo italijansko besedilo. V zadnjem letu, ko je tudi pokrajino upravljal takoimenovani levi--centeSi ki-so ga «od zunaj» podpirali tudi tovariši socialisti, ni prišlo do nobene bistvene spremembe v gledanju na probleme Slovencev. V okvirnem sporazumu, ki so ga podpisali demokristjani, socialdemokrati, republikanci in socialisti je rečeno, da bodo na pokrajini odprli poseben prevajalni urad (kot bi šlo za slovenske turiste!) Toda niti tega urada niso ùstano-vili. Tovariš Medani (socialist) je na eni izmed zadnjih sej pokrajinskega sveta moral priznati, da «levi center» ni spoštoval niti te obveznosti. Seveda je to «opravičil», trdeč, da so nastale «tehnične o-vire». (Sic!) Pokrajinska uprava ni ne prej, ko so bili v njej samo predstavniki «centra», ne kasneje, ko je bil ustanovljen «levi center» poskrbela za postavitev niti ENEGA kažipota ali drugega javnega napisa v slovenščini. Iz vsega tega je zelo jasno razvidno, da je pokrajinska uprava vselej, torej tudi po ustanovitvi «levega centra» popolnoma ignorirala Slovence ! Po ustanovitvi «levega centra» na pokrajini je prišlo samo do ene bistvene spremembe: Ko je pokrajino upravljal smo «center» so tovariši socialisti glasovali proti podeljevanju prispevka ustanovi «Rinascita Agricola» prav zato, ker ne upošteva pravic in potreb Slovencev,' po ustanovitvi «levega centra» pa so glasovali za ta prispevek. Tako so samo komunisti ostali zvesti načelnim stališčem. Za zaključek pa še to-le : Pokrajinska uprava je pred kratkim izdelala pravilnik za slovenske šole, ki spadajo pod njeno pristojnost. Pričakovali smo, da bodo omenjeni pravilnik predložili Sindikatu slovenskih šolnikov ali da ga bodo vsaj prevedli v slovenščino toda upravitelji pokrajine niso niti tega napravili. In tozadevne zahteve, ki so jih predložili naši svetovavci, so bile tudi tokrat zavrnjene. Utegne se zgoditi, da kdo pore- če : to so nepomembni partikula-rizmi. Toda za nas komuniste in Slovence povrh so prav ti «partiku-larizmi» zelo važni. Zato smo jim posvetili tudi te stavke. Mnenja smo, da je prav, da slovenska javnost vzame na znanje vse to in da sledeč temu tudi primerno presoja. Volivcem in v prvi vrsti Slovencem, ki bodo šli v nedeljo na volišča priporočamo, naj glasujejo tako, da bodo konkretno- prispevali k spremembam tudi v pokrajinski upravi ! Na pokrajinskih volitvah glasujte za KPI • ID II Dl IDDI - („Cvetke“ in sedanje volilne kampanje") DUŠAN ČERNE je na zborovanju «Slovenske skupnosti» povedal, da se jè «Slov. skupnost», ki bila ustanovljena oktobra 1962, zavzemala za uzakonitev slovenskih šol, za imenovanje svetovalca za slovenske osnovne šole, za pravočasno izdajo slovenskih učbenikov ter za ustanovitev slovenskih strokovnih zavodov. Dovoljujemo si poročilo g. Černeta nekoliko izpopolniti, odnosno precizirati nekatere njegove ugotovitve : Zakon za slovenske šole je bil sprejet še pred ustanovitvijo «Slovenske skupnosti». V našem listu smo objavili besedilo zakona za slovenske šole, ki ga je odobrila parlamentarna komisija za javno vzgojo, že 26. maja 1961; v številki z dne 14. julija 1961 pa smo objavili vest, da je zakon za slovenske šole odobrila tudi pristojna senatna komisija. Vprašujemo: Kako neki se je mogla «Slov. skupnost» zavzemati za uzakonitev slovenske šole šele po oktobru 1962? Neglede na to, če je g. Černetu prav ali ne, si dovoljujemo dodati še to: Uzakonitev so prvi zahtevali komunisti in senator Vidali je bil tisti, ki je predložil prvi zadevni zakonski predlog v parlamentu. Čeravno se je «Slov. skupnost» zavzemala za imenovanje svetovalca za slovenske osnovne šole, pravega svetovalca še danes ni. (Pač, ravno te dni smo slišali, da so na izpraznieno mesto postavili neko gospo, ki je bila prej uradnica na šolskem skrbništvu v Trstu. Baje omenjena gospa noče pošiljati svojega otroka v slovensko šolo). Slovenskih učbenikov ni dovolj. To je potrdil tudi «Katoliški glas». (Isti list je zagnal- vik in krik proti učbenikom, ki jih izdajajo v Ljubljani, češ, da so «nemoral- ni». Vemo tudi, da so nekateri zelo «vneti» gg. katehetje ukazovali otrokom, naj iz ljubljanskih učbenikov strgajo nekatere strani, ker so po njihovem mnenju «po-hujšljive». Iz tega bi sklepali, da je v Sloveniji vse pohujšano. In vendar tam obiskuje cerkve sorazmerno več ljudi nego pri nas.) Strokovni zavodi? Mi nismo še slišali, da bi bil kateri izmed teh zavodov ustanovljen. Kakšnen naj bo zaključek iz vsega tega? Verjemite gg., da vas tisti, katerim se udinjate, tj. demokristjani — četudi trdite, da to ni res — premalo poslušajo. Zato ste prisiljeni poročati o stvareh, ki ne obstajajo. Toda... laž ima kratke noge! * * * INŽ. PEČENKO, je na nekem volilnem shodu v Dolini med drugim dejal, da je politika Italijanske socialistične stranke v zadnjik mesecih omogočila formiranje novih večin in da je politični preobrat privedel do rešitve raznih vprašanj slovenske narodne manjšine tako v pokrajini kot v občini (verjetno je mislil na tržaško občino, kjer je zapustil mesto sve-tovavca in tako zavrgel zaupanje, ki so mu ga izkazali slovenski volivci.) Pričakovali smo, da bo inž. Pečenko bolj konkreten. Toda zaman. No, kako se rešujejo slovenski problemi v tržaški pokrajini — tudi po ustanovitvi takoimenovanega levega centra, ki ga podpirajo tovariši socialisti — pišemo na drugem mestu. Tam naštevamo tisto, na kar je inž. Pečenko goza-bil. In svetujemo mu, naj članek pazljivo prebere. * * * DRAGO LEGIšA, ki je v spremstvu Franca Mljača pred nekaj dnevi (prvič?) obiskal Gročano, Pesek in Drago, se verjetno čuti zelo (Nadaljevanje na 4. strani) Ustvarjalno poslanstvo UK. Kongresa UP SZ Tovariš Luigi Longo odgovarja na aktualna vprašanja komunističnega gibanja -Intervju je objavil pariški ..Express" EXPRESS — Kako gledate na Hruščova kot osebnost in na njegovo dejavnost v zadnjih desetih letih? LONGO — Kljub zadnjim dogodkom bo po mojem mnenju osebnost tovariša Hruščova zaradi njegove dejavnosti veljala za enega izmed poglavitnih činiteljev v zelo pomembnem zgodovinskem obdobju. Prav on je sprožil obsodbo stalinizma in začel z odpravljanjem kulta osebnosti ter vzpostavil socialistično zakonitost. Hru. ščov je tudi navdahnil usmeritev in temeljne sklepe XX. kongresa, pc katerem je marksizem-lenini-zem znova pridobil svoje ustvarjalno poslanstvo. Na teh sklepih so tudi slonela v zadnjih desetih letih načela komunistične politike: vojna ni neogibna, miroljubno sožitje, nacionalna pot v socializem, avtonomija komunističnih partij. Ali se je pri uveljavljanju teh načel kaj zataknilo, ali so se dogajale napake? To je razkril tovariš Togliatti v svojih jaltskih zapiskih: pomanjkljivosti, ki so se dogajale, opozarjajo sicer na skrajne možnosti tistega, ki je bil odgovoren za vse to, kljub temu pa zaradi tega ni moč odrekati zaslug. Prepričan sem, da bo linija XX. kongresa glede bistvenih načel obveljala in da bo še dolgo držala. EXPRESS — Ali sodite, da morajo komunistične partije zahodne Evrope ustvariti svojo fronto znotraj komunističnega gibanja? LONGO — Na kaj takega sploh ne mislimo. Pred leti je bil sestanek vseh partii zahodne Evrope. Zdaj pripravljamo sestanek partij iz šestih držav Skupnega trga. S podobnim načrtom se ukvarjajo tudi sindikati. Sodimo, da je koristno in potrebno pripraviti ponovni sestanek vseh partij zahodne Evrope. Vse to pa ni v nobeni zvezi z ustanavljanjem skupne fronte evropskih komunističnih partij. EXPRESS — Ali menite, da je mogoče ali da je priporočljivo, da bi komunistična partiia v Italiji j po parlamentarni poti sodelovala in delila odgovornost, ki jo terja vladanje? S kakšnimi pogoji? LONGO — V Italiji zdaj ne razpravljamo o sodelovanju v vladi. Vendar ne zaradi tega, ker ne sodelujemo pri politiki in zasnovi levega centra, sai oboje obsojamo, temveč zato, ker si je levi center začrtal nezadosten program in ker zavrača vsak sporazum s silami, ki podpirajo komunistično partijo, spričo česar ne more doseči niti skromnih ciljev, ki jih ie bil ob-liubil. Levi center se namreč ne more upirati težniam konservativnih sil, krščanske demokraciie ki delujejo znotraj levega centra. Konjunkturne težave v italijanskem gospodarstvu so pripravile vlado, da je sprejela nekatere u-krepe, s katerimi daie prednost monopolom in parazitskim dohodkom, s čimer pa so prizadete mezde in delavci. Polom levega centra je zdaj o-čiten. Res je sicer, da ie zadnii kongres krščanske demokraciie ohranil pri življeniu zasnovo, toda odvzel ji je vso njeno prenovitveno vsebino. Zdaj vsi sodijo, da je levi center le še začasno pri življenju in da druga Morova vlada, ki ga pooseblja, ne bo več dolgo na oblasti. Spričo tega poloma smo komunisti mnenja, da je potrebna odločna usmeritev vse državne politike na levo. Tega pa ne bo moč doseči, če ne bodo levičarske sile, ki sodelujejo pri zdajšnji zasnovi, spremenile svojega odnosa do komunistične partije. Zlasti je potrebno, da začne socialistična stranka znova sodelovati z nami. Šele takrat se bo porodila dialektik» levičarskih sil, ki bo omogočila skupno dejavnost za prenovitev in za gospodarske reforme, ki naj pripeljejo Italijo na pot socializma. Skratka, zdaj se v Italiji bojujemo za ustanovitev nove večine in za ureditev novega zgodovinskega bloka med vsemi levičarskimi političnimi in družbenimi silami. S tem nameravamo postaviti na vodstvo italijanske države ne toliko komunistično partijo, pač pa predvsem delavske, ljudske in demokratične italijanske sile, sredi katerih pa zavzema naša partija pomembno mesto. EXPRESS — Ce bi bila KPI na oblasti, ali bi takrat priporočali javno razpravljanje o nasprotjih med voditelji? LONGO — Demokracijo v partiji si zamišljamo kot nujnost, ne pa zgolj kot koncesijo, ki jo dajejo voditelji aktivistom. To jè pogoj, s katerim je mogoče doseči večjo enotnost in največjo vnemo v partijskih organizacijah, s čimer se spodbuja aktiviste, da naj sodelujejo pri pripravljanju politične linije in pri temeljnih partijskih sklepih. Prav tako menimo, da kaže pri’ vodilnih organih spodbujati najširšo izmenjavanje idej in najiskrenejše razpravljanje. To je edini način, da dosežemo pravo enotnost tako pri usmeritvi kot pri splošni dejavnosti. Javno razpravljanje o teh vprašanjih je potrebno in tudi vzgojno. Razume se, da morajo vodilni organi in aktivisti voditi takšno razpravljanje z največjo odgovornostjo. To bo toliko laže doseči, če ne bomo postavljali ovir za razpravljanje in če bo razprava iskrena. To vsekakor velja tako za partijo, ki je v opoziciji, kot za partijo, ki je na oblasti. Sicer pa nam je tovariš Lenin prav na tem torišču dal nekaj zelo prepričljivih zgledov a to prav v najbolj težavnih trenutkih revolucije: Brest-Litovsk, NEP itd. EXPRESS — kateri je po vašem mnenju največji razloček’ med KPI in KP Francije glede smotrov in glede metod? LONGO — Preden bi spregovoril o razlikah med nami in francoskimi tovariši, bi rad poudaril skupnost smotrov in metod, ki obstaja med našima partijama. Ne namigujem samo na splošni smoter preobrazbe družbe. Sklicujem se tudi na velike perspektive, ki jih ima naš boj, da bi dosegli nacionalizacijo velikih proizvajalnih obratov in korenite spremembe v družbeni ureditvi, v kateri živimo. V mislih imam predvsem metodo, ki jo uporabljamo: mobilizacija množic, politika široke povezave z vsemi silami, ki branijo koristi delavcev in srednjih slojev in ki podpirajo prizadevanja za mir, demokracijo in socializem. Glede teh poglavitnih vprašanj ni razločka med nami in francoskimi tovariši, razen tistega, ki se poraja iz različnih razmer v naših državah. Tako se, na primer, KPF bojuje za vzpostavitev demokracije proti osebni vladi in za ustavodajno skupščino, mi pa se bo-(Nadaljevanje na 4. strani) 20-11-1964 -DELO • 3 Nova obzorja Slovenskega gledališča v Trsfu Razgovor našega sodelavca s tajnikom SG Filibertom Benedetičem S prihodom jeseni se je zopet Poživilo kulturno - prosvetno delovanje med Slovenci na Tržaškem. Ta jesen nam prinaša tudi nekaj ] novega, nekaj, kar smo že dolgo čakali: Kulturni dom v Trstu. Z otvoritvijo Kulturnega doma se začenja tudi nova faza Slovenskega gledališča. Res je, da je bila prva letošnja premiera v Gorici, toda «novo življenje» SG se bo začelo prav z otvoritvijo Kul-. turnega doma, t. j. po 3. decembru 1964. Da bi kaj več zvedeli o novi gledališki sezoni, smo se obrnili do tajnika Slovenskega gledališča Filiberta Benedetiča, ki nam je rade volje odgovoril na nekaj vpra-šanj. Osnutek scenarija za Ruzantejevo tero je SG otvorilo 1. VPRAŠANJE — Kaj pripravlja Slovensko gledališče za otvoritev nove sezone? komedijo «La Moschetta», letošnjo sezono s ka- ODGOVOR Vsi naši načrti za otvoritev gledališke sezone 1964-65 so bili povezani s Kulturnim domom. Mišljeno je bilo, da bomo Pričeli z velikim zahtevnim delom Bratka Krefta, ki je prav za otvoritveno predstavo napisal dramo «Po brezkončni poti», osnovano na Prizorih iz Prešernovega življenja. Ker se je otvoritev Kulturnega doma premaknila na 3. december, smo morali naše načrte spremeniti. Tako se je naša nova sezona začela v Gorici s premiero Ruzan-tijeve komedije La Moschetta ali komedija o finem govorjenju. Po prvotnih načrtih bi bila ta 'komedija kot druga v repertoarju. Vsekakor pa bo Slovensko gledališče nastopilo s tem delom 18. decembra v tržakem Kulturnem domu. 2. VPRAŠANJE — Kakšen bo letošnji repertoar? ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Skupno mm ir»e kuže ode neroonosii (Povzeto iz revije «Rinascita») Anglija, kot smo namignili, pa predstavlja svojevrsten razvoj gospodarske dejavnosti: tod je zahteva po zavarovanju ravnotežja v Plačilni bilanci in po zvečanju izvoza že ponovno prisilila vlado, da Je uvedla kreditne omejitve in zmanjšala notranje povpraševanje, ^ar je imelo za posledico, da je angleško gospodarstvo preživljalo «olga obdobja stagnacije, ki so se «ten j avala s krajšimi fazami produktivnosti: v daljšem obdobju je Prišlo do zmanjšanja stopnje inve-sticij in do gospodarske ekspanzi-J'e- Najnovejši konjunkturni razvoj kaže, da traja že dobro leto obdobje vztrajnega zboljševanja, Pri čemer so razmere najugodnejše za avtomobilsko industrijo; toda že se kačejo čedalje večje težave v plačilni bilanci : v avgustu so rezerve padle na najnižjo raven po juliju leta 1961. Za letos predvide-^ajo deficit okoli 500 milijonov Šterlingov, a prihodnje leto se te razmere bistveno ne bodo mogle Popraviti, zlasti če upoštevamo skromen razmah v izvozu, ki je v Prvih šestih mesecih leta 1964 narasel samo za 2 odstotka v primerjavi s prejšnjim polletjem. Avgusta so občutili tudi nepričakovano Povečanje brezposelnosti, vtem ko cene in plače, ki naraščajo, napovedujejo, da bodo že v kratkem odredili nove restrikcijske ukrepe, / kodo vsekakor zadušili zdajšnje 9- ° obdobje razmaha, drža, SIj1° «ove d ali, kaže med Nemčib?1 vS,ET edinole Zahodna že Lar’ kon'unkturo, ki narašča je dajalo P~Ì: spodbudam- ki iih sr> o zunanje povpraševanje, so se pred kratki novi impulzi za za m pridružili še tran,- ■ ’ ki Prihajajo od no- J©ga povpraševanja, zlasti investiranje. Domača naročila s roje so se zvečala za 50 odstotkov iGede na isto obdobje leta 1963- če Proučimo podatke, ki se nanašajo «a prvo polletje, vidimo, da so se domača naročila povečala za 31 «dstotkov vtem ko so narasla tudi zunanja naročila za 21 odstotkov. Industrijska proizvodnja se je v prvih sedmih mesecih povečala za 9 odstotkov. Napetosti, ki spremljajo to novo močno ekspanzijo, postajajo očitne, spodbuja pa jih tudi visoko aktivna plačilna bilanca: v prvem polletju so imeli presežek v izvozu, ki znaša 4,4 milijarde mark, toda pred kratkim so ugotovili počasnejše prodajanje v tujino in močno naraščanje uvoza. V Franciji in Italiji pa je počasnejši proizvajalni razvoj očitnejši: zadnji podatki iz meseca junija kažejo, da se je v Italiji znižal indeks industrijske proizvodnje, to pa najbolj občutno na torišču investicij in v industriji trajnih dobrin. Vrh tega je v Italiji kriza v gradbeni dejavnosti povzročila znaten porast brezposelnosti, ki jo je mogoče oceniti na 200-300 tisoč ljudi, h katerim je treba dodati še več deset tisoč delavcev, ki delajo s skrčenim delovnim časom. V italijanskem gospodarstvu je edini pozitivni pojav dober izvoz in lepo zboljšanje plačilne bilance, kateremu pa se upira precejšnje znižanje uvoza surovin in opreme. Glede inflacije je bilo čutiti nekakšno popuščanje, toda pred kratkim (julija in avgusta) so začeli življenjski stroški naraščati s precejšnjo intenzivnostjo, kar je zelo podobno ritmu v istem obdobju preteklega leta. Za Italijo se torej zares začenja jesen, ki bo, če že ne «strašna», vsai huda : na j hu i e pa je, ker vse kaže. da bo Italija v tekmovanju na mednarodnem tržišču najbrž izgubila pomembne položaje ali pa se bo morala prilagoditi razmeram dokončne nodrejenosti velikim industrijskim silam. Povezave, ki iih uresničujejo velike skupine s tujimi družbami (sporazum Montecati-ni-Shell, Olivetti-General Electric itd.), so pač dokaz za čedalje hujšo podrejenost. Po našem mnenju pa je to šele začetek. ODGOVOR — Na to vprašanje je težko odgovoriti. Mogoče bi se dalo reči, da je naši letošnji repertoar moderen. Vsekakor pa smo skušali vanj uvrstiti taka dela, ki niso vezana na težke in zapletene estetske principe sodobnega eksperimentiranja. Na) letošnjem repertoarju so: Kreftov Prešeren, Brechtova Mati Korajža, Achardova komedija Jean de la lune, Usad na severni postaji Uga Bettija, Večer sodobnega slovenskega gledališča. Večer starega slovenskega gledališča, Večer italijanskega gledališča. Poleg teh je na sporedu še otroška igra Trnjulčica. 3. VPRAŠANJE — Svojčas smo slišali govoriti, da bo tudi Dario Fo režiral v Slovenskem gledališču. Ali se bo letos ta «neuradna» vest uresničila? ODGOVOR — Ta vest nam ni znana niti neuradno. 4. VPRAŠANJE - Ali bo gledališki ansambel ojačen? ODGOVOR — Da. Ojačen bo z gosti. Med gosti imamo že Staneta Severja, prišli pa bodo še Štefka Drolčeva, ki bo nastopila v Brechtovi Materi korajži, Miha Baloh, Ema Starčeva, znani režiserji Bojan Stupica (režiral.bo Brechtovo Mater korajžo), Jože Babič in Branko Gombač, ki se je pravkar vrnil z desetmesečnega bivanja na Poljskem, kjer je dosegel zavidljive uspehe. 5. VPRAŠANJE — Ali bodo v Trstu gostovala tudi gledališča iz Slovenije? ODGOVOR — V Kulturnem domu bosta sodelovali Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane in Mestno gledališče iz Ljubljane. 6. VPRAŠANJE — Če se ne mo tim je bila na lanskem programu tudi opereta Pri belem konjičku. Zakaj ni prišlo do izvedbe? ODGOVOR — Opereta ima velike umetniške in finančne zahteve, ki pa jih mi ne zmoremo. 7. VPRAŠANJE — Zanima me, če bo tudi letos delovala gledališka šola in kakšni so bili njeni lanski uspehi? ODGOVOR — Seveda bo gledališka šola tudi letos delovala. To bomo skušali razširiti. Lanski u-spehi? Ljubezen do gledališča. 8. VPRAŠANJE — Kaj pa gledališki abonmaji? So samo predlogi ali skorajšnja uvedba? ODGOVOR — Abonmaje bomo razdelili na premierske, na abonmaje za ponovitve, na študentske in sindikalne. Premierski abonma bo stal za celo leto 10.000 lir, študentski pa samo 2.000 lir. Če računamo, da bo povprečna cena abonmajev 6.000 lir (za deset predstav) mislim, da smo s tem objektivno presodili finančne zmogljivosti našega občinstva. IN ŠE ZADNJE VPRAŠANJE — Menite, da bosta v doglednem času kino in televizija popolnoma absorbirala gledališče in ali je res gledališka kriza tako pereča? ODGOVOR — Kino in televizija nista gledališča uničila in ga . niti ne moreta uničiti. Vzrok krize je v poplitvenju sodobne družbe, ki se zavzema predvsem za osebne materialne dobrine. Vendar se vsaka generacija prej ali slej zamisli in v imenu kulture spozna, da so poleg osebnih materialnih dobrin tudi splošne, večne potrebe življenjskega ognja umetnosti. SERGEJ VERČ MODEST SANCIN je umrl. Z njim je Slovensko gledališče v Trstu izgubilo še enega izmed najbolj kvalificiranih umetnikov, slovenska javnost pa nesporno najpopularnejšega gledališkega igrav-ca. Življenjska pot Modesta Sancina je bila podobna življenjski poti številnih drugih slovenskih kulturnih delavcev. Po dovršeni osnovni šoli v Skednju in učiteljišču se je posvetil odrskim deskam. Seveda svoje dejavnosti ni mogel razvijati v rodnem mestu, in je moral odi-diti v svet. Leta 1922 je postal član ljubljanske Drame, kasneje se je izpopolnjeval v Avstriji, Švici in Nemčiji, se nato zopet vrnil v Ljubljano in po osvoboditvi v Trst, kjer je posvetil vse svoje energije ustanavljanju in rasti tukajšnjega Slovenskega gledališča. V teku svoje gledališke kariere je Modest Sancin odigral nad 4300 prestav v o-krog 400 glavnih ali najvažnejših vlogah. Poleg tega je več gledaliških del prevedel v slovenščino in jih tudi zrežiral. * * * V počastitev spomina pok. gledališkega umetnika Modesta Sancina daruje prosvetno društvo «VESNA» iz Križa 3.000 lir v sklad «DELA». IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo Prispevki za zgodovino našega šolstva 0 nastanku in razvoju šol v devinsko-nabrežinski občini Šola v Nabrežini spada med najstarejše na Krasu. V šolski kroniki je zapisano, da je že leta 1822 učil domači duhovnik Valentin Florijančič. Več kot trideset let se je pouk vršil v župnišču. Kasneje je bila šola nastanjena v neki privatni sobi. Leta 1860 so najeli še enega učitelja. Leta 1867 je nabrežinska občina razpisala natečaj za prvo mesto stalnega učitelja. Na tem natečaju je zmagal Jernej Cotič iz Škrbine pri Komnu. Leta 1876 so pouk poverili neki učiteljici ročnih del. Toda starši s tem niso bili zadovoljni. To potrjuje dejstvo, da so leta 1877 mnogi morali plačati globo, ker niso pošiljali otrok redno k pouku. 46 otrok je tisto leto imelo po več kot štirideset zamud. Leta 1879 je bila v Nabrežini prva šolska prireditev. Leta 1880 so kupili «staro šolo», ki je bila KONEC Zabavni orkester «Miramar» je preteklo soboto in nedeljo nastopil v Boljuncu. Predstava je bila pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave. Zupan Lovriha, ki je spregovoril na prireditvi je povedal, da bi bil moral orkester «Miramar» s svojimi solisti nastopiti na prazniku grozdja, toda temu so nasprotovali nekateri gospodje v Trstu do tedaj orožniška postaja. Tisto leto je bilo vpisanih 134 otrok. Leta 1893 so ustanovili dvorazred-nico. Tedaj se je pokazala resna potreba po ustreznem šolskem poslopju. Že štiri leta kasneje je bilo vpisanih več kot 200 otrok in so ustanovili tri razrede. V šolskem letu 1907-1908 je bilo vpisanih 231 učencev in šolski svet je sklenil dodati še enega učitelja. Največ otrok je bilo vpisanih tik pred izbruhom prve svetovne vojne, 315. Tedaj so bili nameščeni trije stalni in trije začasni učitelji. V Devinu je bila šola ustanovljena leta 1871. Prvotno se je pouk vršil v neki zasebni hiši. V Devinu je poučeval tudi slovenski skladatelj Hrabroslav Volarič (ki je pokopan na tamkajšnjem pokopališču Op. uredn.) Leta 1900 so vaščani prispevali za gradnjo novega šolskega poslopja. V stari devinski šoli je bil tudi otroški vrtec, ki ,ga je vzdrževala Ciril-Metodova družba. Ob izbruhu prve svetovne vojne so tudi vrtec zaprli in po vojni ni bil več obnovljen. Leta 1908 so odprli šolo tudi v Medji vasi. Pouk se je seveda vršil v neki zasebni hiši. Leta 1911 so v tej vasi zgradili lepo šolska poslopje. V Mavhinjah so zgradili šolsko poslopje leta 1905. Toda šola v tej vasi je bila že prej. Že leta 1871 se je pouk vršil v nekem poslopju zraven cerkve. To šolo so obiskovali tudi otroci iz Cerovelj, Sesljana in Vižovelj. O ustanovitvi šole v Šempolaju ni zanesljivih podatkov, gotovo pa je, da je tam že leta 1850 poučeval župnik Primožič. Ta je tudi prvič zapisal v kronike vaško ime v sla venskem jeziku, Sempolaj. Leta 1908 je ta šola postala javna in po zakonu priznana. 20.-11-1964 -DELO • 4 JKM oft zaii He mm osvoMin Mit Fašistične pisune najodločneje obsojamo! Nesramno natolcevanje «Katoli-'škega glasa» v članku «Križ so ukradli...» z dne 12. t. m. nas niti ni presenetilo. Topoglava zlobnost, farizejski in lažnivi način obveščanja ter obravnavanje stvari in dogodkov so že od nekdaj čisto svojska značilnost omenjenega kosa papirja, še posebno če ima spregovoriti o kakem naprednem dogodku ali gibanju in če ima zavzeti stališče do kakega njemu ne docela všečnemu zgodovinskemu dogodku, osebe ipd Upoštevajoč vlogo, ki jo je del klera v času nacijašistične zasedbe imel pri nas in domala v vsej Evropi, nas «Kat. glas» s svojim zadnjim napadom pač ni mogel presenetiti. Nedvomno je to samo logična posledica dolgotrajnega zakrknjenega nadaljevanja neke določene politike, ki pa, razumljivo, nima najmanjše zveze s Kristusovimi nauki, ne s krščansko etiko in moralo. To je tako splošno znano in neizpodbitno dokazano, da ni vredno izgubljati besed. In prav radi tega se danes pošteni verniki tudi čedalje bolj nagibajo k temu, da iskrenost iti poštenost božjih služabnikov primerjajo z njihovimi deli. A tudi v sami ustanovi katoliške cerkve, je po tisočletni inertnosti zavel blagodejen vetrič prečiščenja. Vse bolj očitna diferenciacija tudi v samih vrhovih med onimi, ki bi se hoteli v splošno družbeno dogajanje vključiti v svojem svojstvu pozitivnega činitelja in pobudnika bolj plemenitega, humanega ter ustvarjalnega razvoja, in tistimi, ki bi tak razvoj iz svojih posebnih konservativnih razlogov skušali zavreti. Ta diferenciacija zbuja danes v vseh ljudeh, vernikih in nevernikih, vendarle nekoliko boljša upanja. Zakaj časi, ko je kat. cerkev venomer bila pripravljena vihteti raje meč namesto križa, zdaj z izgovorom, da ji grozi nevarnost od barbarov, zdaj od strani Saracenov, potem od čarovnic, protestantov, danes od komunistov ipd., ti časi, oziroma pogoji, se vedno bolj razblinjajo. Danes je celo številnim katolikom jasno, da je vse to bil vedno izgovor, da se je namesto božiega na tej naši zemlji, utrjevalo kraljestvo posvetne oblasti in nasilja. Takim kot' so nekateri veresarji okrog prej omenjenega lista, potemtakem tudi fašizem ni mogel predstavljati drugega kot samo naravnega zaveznika, svobodoljubni narodi, ki so za lastno svobodo segli po orožju, pa upornike, partizani tolovaje, «nesrečni katoliški mladeniči, ki so jih komunistični priganjači odgnali, kjer so potem padli za lažne ideale», uboge žrtve. Vprašujemo: kam hi postavili one, ki so po zaslugi določenih gospodov padli v nemških uniformah, pa one. ki so pomrli v nacističnih taboriščih in fašističnih iečah ter one. ki so svola življenja postopno izcedili v mučilnicah itd., itd.? Toda čemu bi zaman izgubljali besede! Dejstvo je. da so nekateri izmed gospodov pri «Kat. alasu» pač zagotovo med onimi, ki se z. besedami in hoteni em Janeza XXIII.. morda naj svetlejšega in človeškega lika. kar jih ie kdaj dal katoliški svet, nikoli ne bodo mogli pomiriti, ker niso sposobni niti iskrenega prizadevanja za ohranitev miru, ne razumevanja in sodelovanja med ljudmi dobre volle. Vse preveč so prežeti z duhom tistih, ki ne samo, da niso obsodili nacij ašističnih grozodejstev, temveč so celo odobravali, se z zločinci povezovali ter jih spodbujali. Spričo tega je razumljivo, da so bili in da so še danes sovražniki vsega, se je tem postavljalo po robu, predvsem partizanov, antifašistov, ljubiteljev svobode in resnice. Toda svetlih likov partizanskih borcev, naj so bili katoliški verniki ali ne, ki so v trenutku največje nevarnosti, ki je kdaj človeštvu grozila, spontano odprli srce svoji človeški vesti in se do poslednje največje žrtve angažirali v velikem boju za obrambo idealov, teh svetlih likov resnično plemenitih ljudi nobeno, še tako strupeno pero tega sveta ne more umazati, pač pa lahko do konca umaže samo onega, ki ga je držal v rokah. d. f. Protest komunistov v Zgoniku in Križu Komunisti sekcije v Zg^oniku so na sestanku dne 17. t. m. ostro obsodili fašističnega pisune, ki so v «Katoliškem glasu» priobčili članek, v katerem sramotijo ideale slavne osvobodilne borbe in žalijo spomin tistih, ki so padli za svobodo slovenskega ljudstva. Tudi tovariši v Križu so ostro in ogorčeno obsodili fašistično pisanje «Katoliškega glasa». Kandidati enotnih list Lista demokraLčne enotnosti občine Zgonik (Na listi nastopajo komunisti, socialisti in neodvisni kandidati) GUŠTIN Josip (Zgonik) PEGAN Just (Saiež) COLJA Franc (Samatorca) HROVATIN Albin (Briščki) MILIČ Danilo (Mali Repen) KRALJ Albin (Gabrovec) DOLJAK Ivan (Saiež) HUSEJ Franc (Mali Repen) CIBIC Vladimir (Devinščina) GRILANC Karel (Saiež) GODNIČ Ivan (Griščki) MILIČ Boris (Saiež) Demokratična lista občine Repentabor (Na listi nastopajo komunisti, socialisti in neodvisni kandidati) BAISS Egidij VODOPIVEC (Bevilacqua) Vincenc GUŠTIN Albin GUŠTIN Dušan GUŠTIN Maks PURIČ Ivan PURIČ Ivan PURIČ Milan PURIČ Ludvik ŠKABAR Ivan ŠKABAR Silvester ŠKAMPERLE Josip Nadaljevanje Slovenci, volite za enotnost nov narodne manjšine. Kot, da bi bilo mogoče ločiti in umetno izolirati te probleme od splošne borbe za demokracijo in socialni napredek ali pa se izmikati enotnosti med slovenskimi in italijanskimi delavci, da bi se izognili neke vrste «oskrunjenju», na koncu pa vendarle priti do tega, da se konkretno podprejo določena politika in določena dejanja KD kot se je zgodilo predstavnikom Slovenske liste v tržaški občini ! Kako si je mogoče zamisliti, da bi kakšna vlada, ali občinski ali pokrajinski svet, ki se vse bolj pomika na desno — to se dogaja tako v Rimu kot v Trstu — mogla uveljaviti enakopravnost Slovencev? Tu gre za konkretno uveljavitev enakopravnosti in ne za morebitne «koncesije». Nikoli ne bi bilo in tudi ne bo mogoče doseči kakršno koli stvarno pridobitev brez odločne borbe, v kateri danes bolj kot kdaj koli odloča enotnost vseh ljudskih in demokratičnih sil. Napaka, ki so jo zagrešile stranke levega centra in zlasti Socialistična stranka je bila prav v tem, da so sprejele pogoje in omejitve, ki jim jih je vsilila Krščanska demokracija za sodelovanje tako v vladi kot v tržaški občinski in pokrajinski upravi. S tem so pristale na politično diskriminacijo proti komunistom, to se pravi, na razdružitev ljudskih sil in razbitje njihove enotnosti. Socialistična stranka se je s sprejetjem teh pogojev postavila v položaj absolutne podrejenosti KD. To smo lahko videli Jz dogodkov v vladi in v parlamentu; to so videli tudi naši tovariši v pokrajinski in občinski upravi, ko so socialistični svetovalci, takoj po podpisu splošnega sporazuma za levi center, začeli glasovati za stališča in sklepe KD ter popolnoma spremenili svoja prejšnja stališča. Jasno je, da so se s «splošnim sporazumom» predali na milost in nemilost. Da bi mogli tako v Trstu kot v državi napredovati, je pa potrebna enotnost in -sodelovanje ljudskih sil; enotnost levice, enotnost Slovencev in enotnost med Slovenci in Italijani. To je res ura enotnosti, kajti če bomo znali najti enoten izhod iz sedanje krize, tedaj bomo lahko šli naprej po poti rešitve velikih problemov, ki jih levi center ni rešil, saj je še poslabšal stanje v državi in v krajevnih u-stanovah. Ko pozivamo Slovence, da glasujejo za skupne demokratične liste v podeželskih občinah, ko jih pozivamo, da glasujejo za Komunistično partijo pri volitvah za pokrajinski svet, jih pozivamo naj glasujejo za enotnost proti razdvajanju, za pravo prenovitev družbe, proti reakcionarnim grožnjam in proti sedanji nazadnjaški politiki. Prepričani smo, da bodo Slovenci ta naš poziv sprejeli in da bodo dali nanj konkreten odgovor z nadaljnjim povečanjem števila glasov za našo Partijo, za Partijo enotnosti ! Pokrajinske volitve kajo pravice Slovencem in pridobitve, ki izhajajo iz herojske osvobodilne borbe. Tudi zato naj volivci trezno presodijo predno oddajo svoj glas. Pokrajinska uprava je poklicana, da rešuje številna gospodarska in socialna vprašanja. Prav v Trstu prihajajo v ospredje ekonomska in socialna vprašanja. Tako uprava, ki ji je sedaj potekel mandat, kakor njene predhodnice so pokazale, da niso bile kos nalogam, ki so stale pred njimi. Ne le, da niso posvečale tem vprašanjem tiste pažnje ki bi jo bile morale, niso niti od vlade zahtevale konkretne in učinkovite ukrepe za sanacijo položaja. To je razumljivo, saj so vedno stale na stališču, da je pokrajinska uprava zgolj administrativno birokratski center. Toda Trst je hiral in danes še bolj kot v preteklosti hira, pa četudi se na njegovih ulicah kopičijo avtomobili, četudi ga določeni krogi skušajo postavljati za vzgled in se hvalijo s tem, da ima sorazmerno več telefonskih naročnikov kot druga mesta v italijanski republiki ter pri tem skušajo prikrivati dejstvo, da je tržaška luka prazna ter da ladjedelnice, ki so življenjskega pomena za tržaško ekonomijo, nimajo nobene perspektive za bodočnost. In poudariti moramo, da se spričo vsega tega pošastno dvr ga draginja. To je še en razlog, da volivci trezno presodijo komu naj dajo glas. Pred očmi naj imajo vše to. Tisti, ki niso nič naredili, da bi se stvari spremenile, da bi Trst ponovno zaživel pravo življenje ter ponovno vzcvetel, niso vredni zaupanja naših dobro hotečih volivcev. Tu smo našteli le nekaj primerov, ki zelo zgovorno pričajo, da je potrebno, da se stvari zasučejo v drugačno smer, da se stvari spremene. Komunisti so bili v vseh letih zagovorniki politike obnove in razvoja in poborniki take politike so tudi danes. Na sedanjih volitvah se predstavljajo s konkretnim in uresničljivim programom, ki je vreden vsega zaupanja najširših množic volivcev, Slovencev in Italijanov, vseh delovnih ljudi in slojev. Zato izbira ne more biti težka. Zato še enkrat vabimo: dajte svoj glas komunistom. Longo jujemo za spoštovanje naše ustave, ki je plod antifašizma in narodnoosvobodilne vojne. Francoski tovariši so dosegli prav lepe uspehe v svoji politiki za enotnost. Med našima partijama pa obstajajo kajpak razlike v načinu delovanja, kar izvira večinoma iz tradicije. Glede nekaterih vprašanj pa obstajajo med nami in Francozi bistvene razlike, za katere je javnost že zvedela. oooooooooooooooooooooooooooo' Obvestilo za vrtnarje Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sprejema prošnje za nakup odbranih semen povrtnin. Kmetovavci imajo pravico do prispevka v znesku 60% kupne cene za sledeča semena ; Grah (mali provencal, čudežni, laxton’s progres, senator) ; nizki fižol (zgodnji mali beli kok, top-krop, ciper) ; nizki fižol za luščenje (nizki Borlotino, vogevana); holandski matavilc ; paradižnik (zgodnji armade); solata, špinača in redkvice. Nakazila za nakup omenjenih semen imajo pravico tisti vrtnarji, ki pridelujejo povrtnino za tržaški trg, ne pa tisti, ki jo pridelujejo samo za lastne potrebe. Kmetijsko nadzorništvo deli brez-nlačna nakazila za protiparazitarne in protiglivične preparate, geoepta-klore in brasicola. Zanteresiranci vrtnarji naj se zglasijo v ul. Ghega št. 6, I, telefon 38-6-73. Naročile se na «Delo» Celoletna naročnina znaša 1000 lir, polletna 550 lir Volilne „cvetke“ mlad, saj se je zavzemal za to, da naj bi v dolinsko občinsko u-pravo prišle «mlade sile, ki naj bi prinesle novega duha.... Res je, da se časi zelo hitro spreminjajo. Vsaj nekateri se, žal zelo hitro staramo... Besede g. Draga Legiše bi lahko tolmačili tudi tako, da se npr. dolinski župan tovariš Lovriha zelo hitro stara, čeravno smo pred nekaj leti slišali, da je premlad, da bi lahko upravljal dolžnosti župana. (No, izkazalo se je, da se namigovanja modrijanov niso uresničila in tudi tisti, ki niso zanj volili, so bili prisiljeni priznati, da je zelo uspešno županoval. Zato je tovariš Lovriha na vseh poznejših volitvah dobil še več glasov.) V roke nam je prišel volilni letak dolinske Demokratične občinske liste, v katerem so objavljene tudi slike kandidatov. In ugotovili smo, da so kandidati v glavnem mladi ljudje. Torej se bo zgodilo tisto, kar želi g. Legiša: v dolinski občinski svet bodo prišle mlade in nove sile. Razlika pa je le v tem, da se to ne bo zgodilo po zaslugi gg. Legiše in Mljača. * * * BILTEN, ki ga izdaja demokri-stjanska «Tiskovna agencija «Italia», piše, da obstojajo možnosti sestave novih povolilnih koalicij, ki napovedujejo nove izglede..., da je v zadnjih letih bilo v miljski občini opaziti določen premik v odstotkih, kakor tudi v številu do-blejnih glasov. Ta premik prikazuje tako, da izgleda, kot bi komunisti močno nazadovali. Spretno zamolčuje dejstvo, da so tako kot v devinsko-nabrežinsko občino, v Križ, na Prosek, Opčine in v Pa-driče tudi v Miljah naselili mnogo tujcev ter dejansko spremenili sestav domačega prebivalstva. Demokristjanski bilten očitno laže, ko pravi, da je bivši župan tovariš Pacco, ki je po izvolitvi za deželnega svetovavca prepustil župansko mesto tovarišu Mil!u, na čelu liste. Urednikom svetujemo, naj si kandidatno listo bolje ogledajo. Lahko bodo ugotovili, da je na čelu liste župan tovariš Millo. * * * NIŽJA TRGOVNA ŠOLA pri Sv. Ivanu v Trstu ima baje zelo obsežen učni program. Prof. Koba-lova, ki poučuje v tretjem razredu, predava tudi o ekonomskih problemih Rusije, Kitajske, Kube in celo o Kongu. Kaže, da predavateljica dobro pozna številne probleme omenjenih držav. Baje ona točno ve, da j-e v Sovjetski zvezi veliko pomanjkanje, da zato prosi za žito v Ameriki, da v SZ ni demokracije, da so Hruščova odstranili, ker je hotel uvesti zahodni sistem; da so na Kitajskem ljudje živeli bolje v starem sistemu (ali je bila prof. Kobalova tudi na Kitajskem?); da je na Kubi nekoč vladala blaginja (ali je bila predavateljica tudi na Kubi?) da je Lumumba začel izvajati revolucijo (zato so ga «demokratično» ubili?) idr. Nas ne briga kako prof. Kobalova misli. To je njena osebna zadeva. Toda od nje zahtevamo, naj se drži predpisanega učnega načrta in naj svojih predavanj ne spreminja v «volilno agitacijo». Pa brez zamere! * * * LIPARJI so v repentabrski občini skušali prikazovati tiste repen-tabrske občane, ki jim nočejo slediti, kot ljudi, ki se odrekajo slovenstvu. Po njihovi logiki, so samo liparji «čistokrvni in pravoverni Slovenci». Tudi zato jih vprašujemo: Ali je res, da so na Repentabru ustanovili italijansko šolo, za enega repentabrskega neitalijanskega otroka in ali je res, da je ta otrok vnuk enega izmed kandidatov ta-koimenovane Slovenske skupnosti v repentabrski občini? DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO KAPELJ — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12