**kl   fiiJ
"l. MKAIN
LAvodniU
Uvodnik naj uvaja, vertdar, pa uvodno zvodniški namen tega kratkega- nagovora izostaja. Informativna številka Tribune hočeš nočeš združuje vrsto informacij v tisti obliki, za katero je moč reči, da je nedorečena. To so informacije, ki govore in svetlijo nekaj, o čigar problematični vsebini ne povemo več kot le to, da zahtevajo analizo in temeljitejši pristop. Zamet tovrstnih informacij vam ne more Škodovati, prav tako pa tudi ne koristiti, v kolikor ne postanete vsaj pasivni spremljevalec problematizacije na straneh Tribune.
Ko vstopate v univerzitetni prostor, vas opaja kadilna vonjava obljubljenega, v ekstistenčni raj vodečega, učno vzgojnega procesa. 0 raju in rajskem pa naslednjič. Če bo vaš lagodno sproščeni vonj tu pa tam prebodel rezek vonj trohnobe, se oziite proti cvetju, ki krasi vse sveto na oltarju univerzitetnega vzpenjanja. Neizprosni biokemijski zakoni povzročajo gnitje še tako lepega cvetečega kulisja. Ko se zaveste, zagledate, zaslišite in z-wohate vse to, se vaše rajsko življenje neha že na tuzemskosti univerzitetnih tal.
Razredna pogojenost vam ne bo pustila spati in položaja golega reprodukcijskega orodja se ne otresete zlahka. Konec koncev vam ne bo pomagala niti zavest o tem, da ste orodje, če temu ne bo sledila organizirana akcija. Subjektivne sile čakajo na vas, da nenehno presegajo svojo in vašo pogojenost.
Sem ter tja se redkim prostovoljcem posreči prebiti vsfere delegatskega samoupravnega sistema in tu zavegetira v drugačnih klimatskih pogojih.
Proti vsem pojavnim oblikam, subjektom ,,bio" politično-ekonomske trohnobe pozivamo vse študente, profesorje in delavce ljubljanske Univerze, da tvorno stopijo na pozicije avantgarde, ki jo potrebujemo.
Nadaljnji teksti v Tribuni bodo odvrgli plašč prispodob, ki odeva ta ,,uvodnikM, in ponovimo že tokrat ponovljeno:
,,Najbolj izgubljena je tista bitka, ki se nikoli ni začeja."
Z& ureoLnfitvo   Inrijrvu,
Štipendije, toda kakšne?
Prva številka Tribune, ki je sicer namenjena brucom, prinaša tokrat novice za polbvico študentov:
POVIŠALE SO SE ŠTIPENDUE!
Strokovna služba za štipendiranje pri Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije tako utemeljuje valorizacijo kadrovskih štipendij iz združenih sredstev:
VSTAVEK
To je novica, h kateri bomo tokrat dodali le, da je prav, če si natančno ogledate izračune, da vam ne bi izplačali morda manj, kot vam gre. V takem primeru, pa tudi v primeru kakršnegakoli zapleta ali nejasnosti, se obrnite na UK ZSMS Ljubljana, na Trgu osvpboditve 1/11.
Štipendije so povišane, celo nekoliko nad pričakovanim odstot-kom. Začetno navdušenje, ki je danes ob tem, da dobiš denar, popolnoma razumljivo, bomo v naslednjih številkah Tribune, ko se bomo štipendiranja in vseh drugih odnosov v vzgojno-izobraževalnem sistemu temeljiteje lotili, morali skaliti. Do tedaj se veselite!
VALORIZACIJA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ IN ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIHSREDSTEVZAŠOLSKO LETO 1981/82
Po pooblastilu dosedanje Skupne komisije podpisnic samo-upravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je stro-kovna služba pnpravila predlog valorizacije štipendij za šolsko leto 1981/82:
Valorizacija kadrovskih štipendij
V skladu z 11. členom samoupravnih sporazumov o štipendi-ranju v občinah se praviloma uskladi višina kadrovske štipendije z gibanji osebnih dohodkov, zaposlenih v SR Sloveniji, vsako šolsko leto (po starem sporazumu s koledarskim letom).
Glede na to, da so veljali do 24. 3. 1981 stari samoupravni sporazumi o štipendiranju, ki so določali valorizacijo z začetkom koledarskega leta, je bi! dne 24. 3. 1981 na seji Skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju sprejet sktep o valorizaciji štipendij od 1. 1. 1981 dalje, in sicer za 18,6 % (vred-nost točke 3,86 dinarjev). Zaradi prehoda na valorizacijo z začet-kom šolskega leta pa je komisija ooenila, da bo potrebno uskladiti s 1. 9. 1981 kadrovske štipendije s porastom osebnih dohodkov v prvih šestih mesecih leta 1981, ker bi sesicer kadrovske štipendije ne valorizirale do 1. 9. 1982 (18 mesecev).
Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko znaša poprečni osebni dohodek v SR SlOveniji od 1. 1. 1981 do 30. 6. 1981 10.521 dinarjev, poprečje v letu 1980 pa je bilo 8.767 dinarjev, povečanje je torej v primerjavi z letom 1980 20 %.
Vrednost točke za kadrovske štipendije, ki je sedaj 3,86 din, se poveča za 20 %, kar pomeni, da bi bila nova vrednost točke 4,63 dinarjev.
Veljavnost vrednosti točke se računa od 1. 9. 1981 dalje.
Valorizacija štipendi/ iz združenih sredstev
Samoupravni sporazumi o štipendiranju določajo, da se šti-pendije iz združenih sredstev za vsako šolsko leto usklajujejo z uradno ugotovljeno višino porasta življenjskih stroškov v SR Slo-veniji in osebnih dohodkov, vendar največ do višine 55 % popreč-nega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji.
Ker so se poprečni osebni dohodki zaposlenih v SR Sloveniji v prvih šestih mesecih leta 1981 povečali za 20%,   življenjski stroški pa narasli za 35,9%, ocenjujmo, da je sprejemljivavalorizacijašti-pendij iz združenih sredstev za 30,6 % (55 % poprečnega osebnega dohodka,   ugotovljenega   za   prvih   šest   mesecev   1981   znaša 5.786 din, kar je glede na sedanjih 55 % 44.430 din) 30,6 % pove-čanje).
Stipendije iz združenih sredstev (najvišje)  bi po navedenerr predlogu vaiorizacije za 30,6 % znašale od 1. 9.1981 dalje:
1.  za bivanje doma, v kraju šolanja
a)  študenti                                                            3.156 din (osn.)
b)  učenci                                                                 2.630 din
2.  za vozače:
a)  študenti - 1. osnova 3.156 din
2. za vožnjo največ 2.315                                          5.471 dir
b)  učenci - 1. osnova 2.630 din
2. za vožnjo največ 2.315                                          4.945 dir
3.  za bivanje izven kraja stalnega bivanja (dijaški ali štud. domovj, privatno)
a)  študenti                                                          5.786 din (osn. 4
dod.]
b)  učenci                                                    5.260 din (osn. + dod.
4.  dodatki za uspešnost:
a)  učenci — prav dober uspeh (5 % od
10.521 din)                                                                    526 din
odličen uspeh — 10 % od
10.521 din)                                                                 1.052 din
b)  študenti - oc. 8,0 - 8,6 - 5 %                                     526 din - oc. 8,7 do 10,-10%                                                   1.052 din
Ljubljana, 4/9-1981 (datum predloga)
STRAN3
Status quo
Študentskega
centra?
day zdravje nazaj
V   Ljubljani vegetira delovna organizacija s firmo Študentski center, s sedežem v Ljubljani, Cesta 27. aprila št. 31. Zgodovina pravi, da sta ustanovitelja zgoraj navedene delovne organizacije (v nadaljnjem besedilu DO ŠC) Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerzitetna konferenca ZSMS Ljubljana. Ustanovitev 00 ŠC je bila potrebna zaradi t.i. anarhije, ki je vladala tedaj v študentskih domovih, vendar pa je bil, kot ponavadi, kasnejši rezultat željenega manjši od pričakovanega. Je že tako, da ima anarhija mlade, kadar demokracija ponori.
Cilj ustanovitve DO ŠC je bil torej jasen — načrtno ukvarjanje z družbeno-ekonomskimi, socialnimi problemi študentov, s študentskim standardom. Ni treba na široko omenjati, da gre predvsem za primarne življenjske potrebe, kot so stanovanje, prehrana, štipendija, nenazadnje tudi obštudijske dejavnosti.
Danes je ŠC enotna DO z naslednjimi delovnimi enotami: DE dom s študentskim taborom Ankaran, DE restavracija, DE servisna dejavnost, DE analitsko finančnj sektor, DE splošni sektor, DE obštudijske dejavnosti. Dejavnosti, kot so bivanje in prehrana studentov VOZD, ustvarjanje in razvijanje rekreacije, športa, kulture ter drugih obštudijskih dejavnosti, posredovanje občasnih in začasnih del študentom, oskrbovanje in vzdrževanje objektov zavoda idr., spadajo med dejavnosti posebnega družbenega interesa, ki omogočajo zadovoljevanje specifičnih potreb študentov. Jasno je, da igra SC pomembno vlogo, saj je eden od elementov celotne univerzitetne strukture, ki služi zadovoljevanju najnujnejših potreb manj priviligiranih študentov. V dveh letih delovanja DO ŠCje večkrat prjhajalo do nesoglasij, antagonizmov, ki so porajali napetosti med subjekti in objekti, vključenjmi vdelovanje 00 SC.
ŠC je med drugim utrpel velike finančne izgube, dohodkovni odnosi so bili neurejeni, kalkulacije so bile nestabilizacijske itd. 0 ekonomskem položaju in poslovanju DO ŠC v preteklem letu je bilo dosti napisanega v lanskih številkah TRIBUNE: ekonomski pololaj in poslovanje za letos bomo obravnavali v eni jzmed naslednjih številk TRIBUNE. V tem sestavku bi rad dodal novo kvaliteto pri problematiki delovanja ŠC/ Na celotno stvar sem gledal \z malce drugačnega zornega kota kot moji predhodniki, čeprav gre vseskozi za razmišljanje, ki temetji na predhodnih.
Zaradi zagotavljanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju dejavnosti SC, bi morala ustanovitelja uresničevati med drugimi tudi naslednje pravice in dolžriosti: detegirati delegate v svet ŠC in preko njjh, skupaj z delavci, študenti ter drugimi uporabniki, soodločati o uresničevanju skupnih ciljev, temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah storftev, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih, o razširjeni reprodukciji^ in o drugih vprašanjih, ki so povezani z osnovno dejavnostjo ŠC.
V   organu upravljanja  ŠC morajo  enakopravno sodelovati  in soodločati deiegati delavcev, študentov in ustanoviteljev!! Ravno tu,   pa   poleg   vseh   bolj   ali   manj   relevantnih   pomanjkljivosti,
JKrJpljc."  V  dcJcyatolxcm oiotcmu opontanost, ctihijsko uvcljavljdl ijc
in konfrontiranje parcialnih interesov ter vsakdanji empirizem ne morejo zamenjati organizirane sile, nasprotno, porajajo nestabilnost, s tem pa demokracija pridobiva elemente ,,debilnosti". Tehnobirokratski in drugi podobni konservativni in reakcionarni pritiski povzročajo, da se določeni parcialni in družbeni interesi politizirajo in tako spremenijo v sredstvo političnega boja za določene pozicije, postanejo sredstvo boja za ekonomsko in politično oblast. Ravno to pa je v preteklosti bil eden izmed glavnih vzrokov za ,,škr!panje" v delu in poslovanju ŠC. Zato je potrebna stalna, organizirana akcija subjektivnih, socialističnih sil, med njimi tudi UK ZSMS.
Žal problemi ostajajo, rešeni so ponavadi le na papirju, Ijudje pa odhajajo oz. doštudirajo ter se izselijo. Pridejo zopet novi bruci in brucke, ki jih težnje po materialni zadovoljitvf oz. minimalnih potrebah odvržejo od problematike in udejstvovanja v samoupravnih organih ŠC. Gre za zaprt krog diskontinuitete, katere tudj UK ZSMS ni mogla preprečiti, ker je odpovedala pri i konkretnih problemih, kjer se ni opredelila ter okrepila svojih pozicij med študenti.
Če vam bo uspelo (namenjeno brucom, bruckam) pristati v ŠC, ki mimogrede premore okoli 3400 ležišč (neuradni podatek ), boste spoznali, kaj so to čajne kuhinje ali nekaj temu podobnega, kje je menza (tam, kjer je uprava), preden pa boste dobili odločbo za bivanje, bo morala vaša prošnja (je verjetno že šla) preko komisije oz. referenta za stanovanjska vprašanja, kjer se bo odločala vaša nadaljnja usoda. Vse pa je seveda odvisno od pogojev, ki jih izpohijujeta oz. ne izpolnjujete, ter od prostih ležišč. Tako kot se je težko vseliti, tako se je tudi težko izseliti. Gre za primere, ko se zavlačuje izselitev tistega, ki ne izpolnjuje razpisnih pogojev, pa je tako avtomatično mesto, ki bi moralo biti prazno, še zmeraj polno. Pa sedaj avtomatično ne obtožujem prizadetega, ker je treba takega posameznika gledati v celotnem kontekstu družbeno-ekonomskega položaja študirajočih (manj privilegiranih) v Ljubljani, istočasno pa tudi spremljati uresničevanje srednjeročnega plana o graditvi študentskih domov do leta 1985, ko naj bi bila Ljubljana bogatejša za 1200 ležišč.
Letos bo interes za sprejem v domove še večji kakor lansko leto, saj pride študirat tudi prva generacija brucov, ki se je vrnila oz. se vrača s služenja vojaškega roka. Če slučajno niste bili sprejeti v ftudentski dom, imate možnost, da se pritožite, če pa bo vaš poskus kljub temu ostal neuspešen, ne krivite komisije, saj le-ta ne more odpravitj pomanjkanja ležišč, položaj lahko omili le s tem, da da prednost socialno bolj ogroženim.
V  okviru ŠC deluje tudi Študentski servis (DE), ki ga bosteslej ali prej spoznali povsem od blizu, saj omogoča nam, ,,bogatim" Studentom, dvig standarda. Potreben pa je tudi ŠC, saj se ostanek,
oz. delež dohodka, ki ga OE ŠS ustvari, uporablja za financiranje DO ŠC. (Več o DE, ki delujejo v skiopu SC kdaj drugič).
Problemi, ki so se pojavljaii v preteklih letih v Študentskem naselju, pozneje ŠC, so posledica nepripravljenosti subjektivnih sil znotraj ŠC; zaostren.i pogoji gospodarjenja so razgalili nepripravljenost samoupravnih organov in DPO za reševanje (ne papirnatih) konkretnih nalog. Tudi letos bodo razmere postavljale pred vse v ŠC^ tudi bruce in brucke, nove naloge in odgovornosti. Problematika SC se, kot sem že navedel, neposredno veže predvsem na širši sklop celotne socialno-ekonomske problematike študentov (stanovanjska problematika, štipendije, prehrana).
Dolgoročna naloga ŠC ostaja še naprej ureditev samoupravnega in ekonomskega položaja ŠC v družbi s svobodno menjavo dela; na tej podlagi se mora spremeniti in konkretizirati vse samoupravne akte SC; urediti odnose v ŠC tako, da se bo uveljavilo samoupravno odločanje.
SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZDRAVSTVA
IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE
UUBUANA, Kidričeva5
Številka: 19-26/12/81/2 Datum: 23. 7. 1981
UNIVERZI EDVARDA KARDELJA V UUBLJANI UNIVERZI V MARIBORU
ZADEVA:   IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU ŠTUDENTOV
V SR Sloveniji smo pred nedavnim sklenili samoupravni sporazum o izvajanju zdravstvenega varstva študentov ter s tem uredili medsebojne odnose, pravice in obveznosti vseh nosilcev nalog na tem področju. S sklenitvijo tega sporazuma in z ukinitvijo Sklada za zdravstveno varstvo študentov so ustvarjene sistemske podlage za dosledno vključevanje problematike zdravstvenega varstva študentov v delovanje samoupravnih interesnjh skupnosti na področju zdravstva. Pri tem so vsi udeleženci sklenjenega samoupravnega sporazuma ugotovili, da imajo pri urejanju tega področja pomembno vlogo tudi delavci obeh slovenskih univerz, ki bi naj uresničevali predvsem naloge iz 2. točke 4. člena sporazuma. Prav v zvezi s temi nalogami bi ob upoštevanju samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva morali ob pričetku novega šolskega leta 1981/82 podvzeti nekatere ukrepe, da bi zagotovili nemoteno izvajanje zdravstvenega varstva študentov. Zato predlagamo, da delavci obeh slovenskih univerz ob vpisu študentov v novo šolsko leto ali semester ravnajo tako:
1. Delavci tajništev posameznih fakultet, akademij in višjih šol naj študentom, ki se v letošnjem letu prvič vpisujejo, vtisnejo (s pečatom) ali vpišejo in potrdijo v zdravstveno izkaznico, ki jo je študent imel že doslej ,,študent ... fakultete v šolskem letu 1981/82 ". Zaradi tega naj obvestijo vse kandidate posameznih šol, da ob vpisu prinesejo s seboj zdravstveno izkaznico, s katero razpolagajo. Takšno overitev statusa študenta lahko pri zamudnikih opravijo tudi pozneje, vendar tako, da prevzamejo vso odgovornost za navedbe, ki jih glede statusa študenta vnesejo v zdravstveno izkaznico. Vpis v zdravstveno izkaznico naj opravijo po možnosti na prvi notranji strani izkaznice ali v okencih, ki so v izkaznici predvidena za potrjevanje. Takšen način potrjevanja velja samo za študente, ki prihajajo iz SFR Jugoslaviie.
2.  Študentom   \z  tujine  oziroma  zameistva  bi   morali  dati   ie navodila,    da   si    uredijo   zdravstveno   varstvo   skladno    z opredelitvami iz 3. člena samoupravnega sporazuma o izvajanju zdravstvenega varstva študentov. To se v glavnem nanaša na novince, ki bi jih morali seznaniti, da jim na podlagi predhodne prijave   Zavoda   SR   Slovenije   za   mednarodno   znanstveno, tehnično,     prosvetno     in    kultumo    sodelovanje    oziroma Republiškega  komiteja za vzgojo in izobraževanje in telesno kulturo    izdajo    zdravstveno    izkaznico    strokovne    službe občinskih       zdravstvenih       skupnosti       Ljubljana- Center, Maribor—Center ali drugih, če se usposabljajo pri organizacijah s sedežem  izven območja teh  dveh  mest.  Pri  teh, ki bodo zdravstveno    izkaznico   šele   prejeli,    ni   potrebno   nobeno potrjevanje ali vpisovanje statusa s strani univerz.
3.  Studentje, ki imajo zdravstvene izkaznice izdane s strani Sklada za zdravstveno varstvo študentov, zadržijo le-te tudi vnaprej. Tem bi ob vpisu v naslednje šolsko leto prav tako vpisali in overili status rednega študenta na dosedanjih izkaznicah. Na vidnem mestu oziroma na način kot je predvideno pri prvi točki tega gradiva bi naj tajništva fakultet, akademij oziroma višjih šol vnesla in potrdila podatek ,,študent. .. fakultete v šolskem letu 1981/82". Takšen pristop bi naj vefjaf tudi za zamudnike ali študente, ki status rednega študenta pridobijo naknadno med letom oziroma z izpolnitvijo predpisanih pogojev.
4.  Opozoriti bi morali študente, ki ne bi izpolnili pogojev za vpis v naslednje šolsko leto oziroma ne bodo izpolnjevali pogojev za status   rednega   študenta   in   zato   ne   bodo   imeli overjene zdravstvene izkaznice na način, ki ga predlagamo v tem dopisu, da  zaradi  tega ne izgubijo pravic do zdravstvenih storitev. Njihova dolžnost bi bila le, da se (neposredno ali prek svojcev) obrnejo na občinsko zdravstveno skupnost, v kateri imajo status upravičenca do zdravstvenega varstva, da jim za čas pavzirania in   ponovne   pridobitve  statusa   rednega    študenta vpišejo  in potrdijo v izkaznico le besedico ,,občan".
5.  Ob  potrjevanju   izkaznic  naj   bi   delavci  obeh  univerz  tudi preverili,    če    vsebuje   potrebne   podatke   glede   občinske zdravstvene skupnosti, ki je plačnik zdravstvenih storitev za študenta, da so razvidni šifra občinske zdravstvene skupnosti, v kateri študent uveljavlja pravice, ter podatki o družinskem članu (starši, zakonec itd.), po katerem ima status upravičenca do zdravstvenih storitev.  V kolikor ti podatki  niso  razvidni iz izkaznice, jih je pred overitvijo statusa študenta s strani tajništva fakultete potrebno dopolniti. V takih primerih naj seštudentje obrnejo   na   organizacijo   združenega   dela   ali   zdravstveno skupnost,    ki   jim   je   izkaznico   izdala   oziroma   v   kateri uresničujejo svoje pravice.
Tovariškj pozdrav!
VODJATAJNIŠTVAZA
ZDRAVSTVO
dr. Martin T0TH
4, STRAN
Beležke k zadolženosti nekemu drugemu
Če naj bi bil ta tekst informativen (nikakor informatiški), potem je nedvomno potrebno informimti (zahteva tukaj cepi željo), kljub temu da informacija ni sposobna dokazati, da fe potrebna, vkolikor skuša pozicijo izjavljanja reducirati na ,,količino" informacije, ki namesti znak kot demokratični nastavek: vsak označevalec pomeni dobesedno svojega označenca. Ne vračuna označevalne naslovljenosti besede Drugemu, ki ireduktibibto implicira dimenzijo varanja: označevalec s svofim galskim naglasom že vedno razrezuje vsevedno informacijo, anarhično, že-vedno-metaforično, škandabzno, lažnjivo. Zato ne gre toliko za varajočega Drugega kot za prevaranega Drugega, saj ne dvommo glede zastavka, v katerem vemo, ,,da je legalni red, ki misli, da Dntgi ve, goljufiv in mora - da obdržal - zatirati red diskurza, v katerem Drugi ve, da ni nič" (Scilicet 4, o prehodu v psihoanalizi, anonimno)
Stara retorika se je spraševala: kako pisati? Nova retorika vprašuje: kako čitati? Oba diskurza pa prebifa previh Moebimovega traku, ,ki ga lokaliziramo prav s tem, da ga odpravimo..." (J. - A. Miller) in nakaterem,,preidešod vedenja k resnid, ne da biprestopilrob, ko se tegazaveš..."(Scilicet4, o prehodu v psihoanalizi, anonimnoj: to je mesto, kjer pisano ne preneha biti čitano in vice versa. Da bi bili kot tisti Leclairov talmudist, ki je vpil: ,Jiitro, hitro, postavijajte mi vprašanja, kajti jaz vem odgovore...", nam onemogoča prav točka, v kateri si je subjektovo vprašanje že vedno prisvojil Drugi.
Govoriti v Kulturi (tukaj v antropobškem smislu s tesno referenoo na Levi-Straussa, ki jo zaznamuje oz. nastavi ,,prepoved incesta", ,,zmožnost človeka, da misli biobške relacije v obliki sistema opozicij", oz. ,,prehod stimulanta v zank") o kulturi biološke relacije v obliki sistema opozocij", oz. ,,prehod stimulanta v znak") o kulturi Drugega: pozicijo podvojujemo prav na robu tega, kar nas bo prečilo v točki, za katero velja: ne obstoji meta-jezik, ni metagovorice, zato fe pa jezik (ni ga jezika razen jezika), še hufe - je fezik (lalanque), ,,ki stori, da jezik je, in da jezik, jejezik," (Močnik), oz., kfeziku ek-sistira jejezik.
Drugega (pa čeprav kulturo kotDrugega) bomo vpeljalipo neki Lacanovi paraboli (,,Le temps logique et Vassertion de certitude anticipee" - tudi sbv. prevod: Prvblemi 184-186), ki je za to kulturo nezmerjena, zato je pa razpoka še večja, ko označevalni zasuki na samem obodu teksta zavihajo tej kulturi uravnalni presledek, ki se zagozdiob vsakem vnaprejšnjem obvhdovanju, t.j., ko se ta kultura vidi tako, kot da bi jo videl Drugi: Lacanova invektiva je v tem, da ga je namestil prav v ovinek spodrsljaja, kjer je bolečina kulture najbolj zvijačna. Tekst ni spregledal realnosti bližnjega, niti ni poskrbel samo za zmagovalca. Sam problem nam je tudi ,,pomemben zgled, kako lahko razrešimo oblike logične funkdje ob tistem zgod. trenutku, ko se problem teh oblik zastavi fibzofskemu preiskovanju."
Ravnatetj pokliče tri jetnike in jim naznani, da bo osvobodil tistega, ki bo pravUno (bgično in ne verjetnostno) rešil fiaslednji problem: ravnatelj razpolaga z dvema čmima in tremi belimi pbščicami (prilastki); vsakemu bo pripel po eno na hrbet tako, da svoje ne bo mogel videti, lahko bo pa videl pbščici kolegov; preostali dve pbščici bo ravnatetj skril; kdor bo prvi odkril, kakšen prilastek nosi, bo osvobojen. Ko predlog sprejmejo, vse tri okitijo z beb pbščico. Potem, ko so subjekti ,,dobčen čas" drug drugega motrili, naredijo ,,nekaj korakov"... in vsak posebej odgovori podobno:
,,Sem bel in to vem takole. Ker sta biia moja tovariša bela, sem mislil, da če bi bil sam črn, bi vsak od njiju iz tega lahko sklepal tole. ,Če bi bil tudi faz sam črn, bi drugi moral takoj vedeti, da je bel, in bi zato takoj odšel ven; torej jaz nisem črn.' In oba bi hkrati odšla, prepričana, da sta bela. Toda storila nista nič, to pa zato, ker sem bil prav tako bel kot onadva."
Seveda problem dobi svojo rešitev in vrednost v procesu odbženih gibov - v dveh odbžitvenih prekinitvah/zastankih: vse obvladuje isti obnovljeni zastanek. Element izkustva odbženih gibov je ,,enakovreden signalu, s katerim si bi subfekti komunicirali to, kar fim je med sebof prepovedano namerno izmenjavati: v igro so uvržena ,,sporna deistva"kot označevalci: odbženi gibi ne razkrivajo tega, ,,kar subjekti vidifo, ampak to, kar so spoznali za pozitivno pri tem, česar ne vidijo", pomenijo torej čas zastanka subjektov. Tri možne kombinacije so transformimne v tri čase možnosti, oz. z odbženimi gibi je vzpostavljena logična dobčitev časov zastanka.
1. Za tega, ki je nasproti dvema črnima, se ve, da je bel" Ta izjava temelji na bgični izključitvi: treba je hipa pogleda, čas prebliska hipne vrednosti pa je enak ničli
2. ,,Če bi bil sam črn, bi se dva bela, ki ju vidim, nemudoma prepoznak za bek". Subjekt objektivira dobčen čas, čas za razumevanje in najde v negibnosti svofega bližnjega kijuč za rešitev
p   ' lastnega problema. ne vaioi- fl  r
3. ,,Z vso naglico se podvizam, da bi se potrdil, da sem bel, da me tista, ki ju imam za bela, ne bi prehiteia pri tem, da bi se prepoznala za to, kar sta." S to trditvijo se zaključi bgično gibanje kot neodložijivost trenutka sklepa. Ko je rrUnil čas za razumevanje trenutka sklepa, nastopi trenutek, ko moramo čas za razumevanje sklenitl
Prvi subjekt je zaznačen s tistim ,,se" iz ,,se ve, da", medtem ko drugega zasnavlja sintagma ,,dvabela", kidrugdrugega prepoznata. To pa uvede ,,drugega kot takega, to je obliko čiste vzajemnosti, kajti eden se pripozna le v drugem ter odkrije sebi lasten prilastek le v enakovrednosti njunega lastnega časa."
,,Pod pritiskom dvoma, ki odlušči subjektivno gotovost trenutka sklepa, pa se objektivni čas tu sežame kot jedro v presledku prvega odloženega giba. Subjektu kaže svojo mejo v času za razumevanje, daje pri drugih dveh minil hip pogleda, ter da sefe vrnil trenutek sklepa. Logični sestop se nadaljuje v drugi čas odbžitve: če je dojel subjektivno gotovost trenutka sklepa, lahko vsakdo od subjektov vartjo zopet podvond; to zdvomljenje pa bo trajab le fnp pogleda... počasovtjen napotek k drugemu."
tsstavljena je nevarna topika nckega prchitcvaf<rč€ga satrjevanja:
1. En čbvek ve, kaj ni človek. (hip pogleda)
2.  Ljudfe se med sebof prepoznafo po tem, da so Ijudje. fčas za razumevanje)
3.   Zase trdim, da sem čbvek, iz strahu, da me Ijudje ne bi prepričali,? da nisem čbvek, (trenutek sklepa)
Zahtevek Drugega povzame vase nek nujen preskok v trenutek sklepa, da ne bi zamudili oz. zaostali za neko nenavadno bgiko Drugega, raje bijo kar presegli s potezo, v kateri zase trdim, da sem ,,kulturen", iz strahu, da me ostati ne bi prepričali, da nisem ,,kulturen", oz. hitim se pripoznati za umetnika, iz strahu, da tne ostali (umetniki) ne bi prepričali, da nisem umetnik: ta ekstatična naglioa nastavlja nove in nove zdrsljaje.
Naši trije jetniki med seboj (z logiko odbženih gibov) izmenjujejo neko nemožno /prepovedano vedenje - seksualno vedenfe kot nemogoče: v tem incestuoznem trianglu sedogaja, to, kar se dogaja v vsaki komunikaciji, ko ,,oddajalec sprefme od prejemnika svoje lastno sporočib v sprevrnfeni obliki".. ,,v gavorici nam naše sporočib prihafa od Drugega... v sprevrnjeni obliki," kafti ,/unkdfa govorice ni informirati, temveč evotirati. To, kar iščem v govoru, je odgovor drugega. To, kar me konstituira kot subjekta, je moje vprašanje." (Lacan) Skozi diskurz Drugega dobi subjekt svoje lastno sporočib. Nekaf zeb podobnega se dogodi tudi v šali, ki jo navaja Freud: nekoč je Saphir prišel k svojemu upniku in na njegovo vprašanje: ,,Sie kommen wohl um die 300 Gulden? (Vi ste gotovo prišli zaradi 300 guldnov?) odgovoril: ,JVein, Sie Kommen um die 300 Gulden." (Ne, vi boste ob 300gu1dnov)r
Vsaka komur'..\acija je že ujeta v mehanizem Drugega, ,,ki se opira ceb na mojo laž kot jamstvo resnice, v kateri obstafa", saj Drugi je ,,mesto resnice... označevalni zaklad." Drugi se evocira prav v fopsusu, spodrsljaju, šali, med vrsticami, v nepravilnih, nenavadnih, zanemarjenih potezah, vendar vedno kot Drugi-z-mankom, Drugi-z-luknjo. Vsi trije jetniki so zavozlani in prešiti prav v spektakubrni intersubjektivni bgiki Drugega: odbženi gibi/zastanki fo vzpostavijo.
Če smo ob tem že vratobmno strmogiavili v neko vrzel, hiatus, ki ga konceptualizira fabs - čista razlika - je to zato, ker je ta falos tudi označevalec manka v samem Drugem: tisto, kar zgrešimo v Drugem (objekt želje), umanfka tudi samemu Drugemu. Do te mere (nekonsistence) lahko neparnost podvofujemo, da bi na drugem robu dvojnosti kljubovali. Drugi (kultura s svofim konsistentnim gospodovanjem) je že vedno tu, brž ko subjekt vznikne, in vračam mu dolg v meri, v kateri mi prav on ni nič dolžan, ta ,,dokončni interpretant, tisti, ki me lahko razume onstran tega, kar pravim, celo onstran tega, kar hočem reči. Mojo zgodovino sestavljajo diskurzi, ki jih je veliki Drugi nasbvil name..." (G. Miller)
Vsi kulturalistični alibiji se tu vrtoglavo zabrišefo, oz. kot pravi Močnik: ,,Značilnost kulture kot prostora čistega izjavljanja fe poslej, daje nikjer ni... kultura kot prostor čistega izjavljanja, kot prostor čistosti izjavtjania, fe potem čista utopija, saj fe, dostopna le prek izjave, po njej vselej že omadeževana." Kultura kot Drugi se tako vzpostavi kot tista instanca, ki se vrne vselej ob nepravem času, zato da bi manjkala. ,JDrugi manjka. To fe smešno tudi menl" (Lacan)
Kuitura kot Drugi je konstitutivno neprilična, ali če malce parafraziramo: obstaja zato, da bi prikrila razbg svojega obstofa; ona je tista, ki lahko izjavlja: , V naši kutiuri so sami kultivirani tjudje, zadnjemu nekulturniku srno prav včeraj prepovedali natis knjige.'                             •
Vedno    smo   ji   specifično   darovani,   le-njej   namenjen metaforično ji ponudimo  simptom in metonimično zarežem željo; naša neodpravljiva gesta je v tem, da ji vedno zaupamo i znano, povemo ji le to, kar že vselej ve, karji pa nezvedljivo uha\ odpravi z zeb zgovornim: ,,o tem nočem nič vedeti." (KuUura r\ neznosne poteze in nemogoče incidence diskretno potlači — tc l tudi jejezik, kot tisto mesto, kjer izmeiyujerno neizmenljivo. govorimo o tistem, o čemer ni mogoče govoriti, saj je govc, vedno hipotetična glede na jejezik, ki fo vzdržuje - zato fe v simptoma v trenutkih najsubtilnejše intimnosti na komparatu stolici tako ,grotesken in akademističen".) Tako kulturo A Dntgega vedno zgrešimo, zacelimo se šele v neki zarmtdi, zarc katere smo lahko le ,,preveč'' ali ,,premab", ,,naprej" ali,,naza, postavljeni smo v spektakularno altemativo ALI ,,avantgarda" A ,,tradicija/repeticija". Ta selektivna disjunkcija nas za(u)stavlja. meji diskurza, kjer ni vame/nevtralne pozicije izjavljanja: v ttf r< vedno tvegamo ,,kherem" ati ceb ,,chammata".
Nedvomno da hoče kultura kot Drugi na vsak način izreh totalnost in konsistentnost svofega vesoija iz neke eminenl afazične ekonondje, ki s tem, ko zavrže .nemogoče', omogt Gospodarjevo    gesto    par    exellence:    stratifikacifo    kulti
ir/ZUmztičrtčf    ruznesav&   santc    «**—/Jr&*   J* ±1 ^b-otaf^l-
Drugega),   podvojeno    skuša   potrojiti,   početveriti... generalizirajočo stratifikacijo pa proizvede fantazmatsko pod, takoimenovano       ,,kulturo       mladih"      oz.       ,,sub-kultu, kontra-kulturo"...   V tem ponarejenem  neksusu  (,,ideobi brktjariji") potem umiri in petrificira vse genetacijsko odme(r) jene (,,neposlušne") agense (ki v zadnji instanci učinkujejo k nadomestovald tega, kar mora kultura izriniti); v to mrežo ujamefo ŠKUC, Tribuna, Forum, punk, Radio Student... in ostali   projektifPodrealizem,   Pisarna   Aleph,   dr.   Sergej  Li INSTITUT...).   Vse redudrano na znano, nikoli spozrumo, kulturi kot Drugemu poveš vedno le to, kar že ve: ne povešji n novega, saj subjektovo lastno sporočilo (že vselej blokirano Drugega) ni nikoli sposobno dokazati ozncčevaine nedobesedno lastne nasbvitve.
Subjekt na previhu Moebimovega traku pa je zme neadekvaten, nepravšen, neumestljiv glede na kulturo kot Druge^ zavržen na rob za pregrado je stabio v nevarni prednosti - v ta zgodovini (kulture kot Drugega) ni nikoli pripravtjen sodebvati meri, v kateri je že vedno zabrisana pozitija/meja, ki bi jo ntoi pojasniti: ta geneabgija je zanj artikulirana na nemogoč mč Vedno že na previhu smo zaznamovani z nemožnostjo dobi ime, pozicijo, od koder govorimo, zato se morda tudi spotaknei in zmedemo v metonomifi h kulturi kot Drugemu; nastavljena no je ravno nfena metafora, ki poskuša za vsako ceno simptomatič zasesti mesto želje tako, da bi ostal prvces/ mhanizem meta-fo (pre-nosa, za-menfave) čimbolj zamračen.
Izpostavitev kulturi kot Drugemu (vsezasegajoči, konsistent totalni instand, brez luknje, ki ima ,,razbg-obfekt želje", ki i Drugo same kulture je zaprečena investidja s stališča vsevedm uživanja, kateremu edini garant je prav ona sama - to užtvanje m ona nalaga oz. predlaga - prepoveduje nam pa ,,presežno-uživani (,,plus-de-jouir"), ki nam v sitnarjenju metonimije ponuja: del\ ostanek. Muzej nam dobča ona sama.                                       ¦
STRAN5
89,3 in 106, 6 Mh aU 1242 kH
v stereo tehniki, vsak dan od 11. do 3. - to je seveda Radio Student, za enkrat še vedno edina študentska radijska postaja v Jugoslaviji, vendar se mu bodo v kratkem pridružile, kakor pravijo, tudi študentovske radijske postaie v Zagrebu m Beogradu.
In kaj pravzaprav je to,
In zakaj pravzaprav Radio Študent? ,,študentski radio"?
Radio Študent, ali krajše eReš ali Študent in podobno, deluje in oddaja že 13. leto, oziroma natančneje: oddajati je začel 9. maja leta 1969. Ustanovila ga je zveza študentov v Ljubljani, ki je po svojem ,,razpadu" prenesla pokroviteljstvo in ustanoviteljstvo na Univerzitetno konferenco ZSMS.
Namen ustanovitve ,,študentovskega" radia je bil predvsem:
—  ustanovitev takega informativnega medija, ki bo kar najbolj hitro in učinkovito (ažurno) obveščal svoje poslušalce, v prvi vrsti študente, o dogajanjih na Univerzi in v širšem prostoru.
—  ustanovitev takega medija, ki bi izražal in izrazil specifične študentske in mladinske interese v ,,kulturi", in to v najširšem pomenu   njene   besede,   npr.   na   področju   glasbe,   poezije, družboslovne kritike ipd.
Oboje naj bi pogojevalo ustanovitev študentskega radia zato, ker je to ,,oboje" pri študentih ,,baje" tako ,,specifično" in zato težje izvedljivo preko ,,osrednjih" radijskih postaj, ki jih poslušajo poslušalci ,,vseh barv" in bi jim bilo tako medijsko ustvarjanje ,,tuje", nerazumljivo in ,,neprijetno". O vsem tem bi se seveda lahko razpravijalo (in se je že in se bo še), vcndar pa so to ,,dejstva" in pustimo jim (tokrat), naj bodo še naprej dejstva. Vsekakor pa je zgornje dvoje opredeljevalo RŠ v vsej njegovi dosedanji zgodovini, le odstopanja so bila večja ali manjša. Tako je še danes poglavitna naloga RŠ zajeta in njegov obstoj podkrepljen v zgoraj omenjenih ,,pojasnilih".
Bilo pa bi iluzomo pričakovati, da je RŠ kdajkoli bil (ali pa, da je sedaj) institucija, ki stoji zunaj diužbe, zunaj skupnosti, v kateri obstaja. RŠ je vsekakor del te skupnosti, neprestano se v skupnost vključuje in s svojim poseganjem vanjo dosega tudi določene učinke. Mišljenje, da je RŠ zunaj dnižbe stoječ subjekt, ki da se postavlja bodisi kot družbeni nasprotnik bodisi kot ,,avantgaiden" subjekt nasproti .Jkonzervativnim" silam/ je;
— ali naivno
— ali pa skrbno tempirano z namenom zmanjšati in onemogočiti vlogo RS, kakršno ima. Ta vloga pa je (skuša biti, si prizadeva, da bi bila...) v tem, da je RS izraz—eksponent tistih naprednih tinižbenih sil,  ki jim  ni  nič  tako svetega, da ne bi iskali nadomestitev, izboljšav in preseganj v še bolj svetih stvareh, še bolj naprednih in demokratičnih.
Koliko je to študentska organizacija, študentje kot družbeno zelo heterogena skupina, koliko je to mladinska organizacija, koliko je to punk (kot oblika množične kulture, kot subjektivni, odraz objektivne stvarnosti); to precej varira in RŠ skuša biti do tega kritičen. Da mu pri tem tudi spodrsne, tega RŠ ne skriva. Torej, RŠ je za dialog, tudi za konfrontacijo ...
Če bi se hoteli tu ,,bolje seznaniti" z navedenim, potem bi presegli okvire oziroma namen tegale prispevka, ki skuša, tako kot je to v zadnjih letih praksa v takoimenovani ,,inforinativni" številki Tribune, predstaviti RŠ. Sicer pa je tudi ta informativnost problematična - še tako ,,natančna" informacija ni informadja, če v sebi ne nakazuje poti iz te nago-gole informiranosti — npr. 'nformacija o številu brezposelnih ni informacija, če ne pove, zakaj
brezposeini brez dela. To le mimogrede.
Tako pa je tudi ta informacija o RŠ precej protislovna, saj poleg naturističnih ,,resnic" o samem sebi ne ponuja ,,konstruktivne" informacije.
Konstruktivna informacija je torej le RŠ sam, kakor oddaja vsak dan. Tole pa vam lahko služi le za dopolnilno pomagalo pri poslušanju.
Sicer pa RŠ predstavljajo in ,,delajo" kar precej številni sodelavci.
Tako ,,ustvarja" 40 ur tedenskega programa (v stereo tehniki) približno 80 sodelavcev, od tehnikov do ekonomskih propagandistov. Večina sodelavcev je honorarnih, saj ima RŠ le pet redno zapodenih delavcev združenega dela, ki skrbijo predvsem za nemoten potek dela z materialno-tehnične plati. kar pa se tiče vsebine oddaj in izvajanja programa, za to skrbijo skromni honorarni sodelavci, v večini študentje in peščica srednješolcev.
Največja pozornost poslušalcev je usmerjena na oddaje glasbene redakcije, vendar pa to nikakor ni zavestni rezultat dela sodelavcev RŠ. Iriteres sodelavcev RŠ je usmerjen v to, da se ,,popularizira" (ta izraz ninia nobene zveze z kakšnim ,,poenostavljanjem") tudi ostali takoimenovani govorni program, čeprav se ločevanje med glasbenim in govornim programom izkaže kot nevzdržno in neutemeljeno - tako kot so mnoge glasbene oddaje na RŠ govomega značaja, tako ni ,,govorne" oddaje, ki ne bi imela ustrezne gjasbene podlage. To pojasnjuje programsko usmeritev RŠ, da ne uporablja glasbe kot ,,spiostitvene" kulise, ki naj bi skrbela za sprostitev in ,,spozabitev"!? ! poslušalcev, temveč naj bi glasba skupaj z govorom izzvenela angažirajoče, razmislek vzbujajoče! Skratka, naš glasbeni program vas nikakor ne namerava sprostiti in pomiriti, vas odtegniti od vaših problemov, temveč vas usmeriti prav nanje. To pa poskušajo konkretizirati tudi govome oddaje kulturne, aktualno-politične in družbene redakcije, ki pomenijo nadgraditev tiste angažiranosti, ki jo zbuja v poslušalcih glasba, predvajana na RŠ. Koliko je RŠ to v dejanskosti, je vprašanje, ki ima svoj odgovor v konkretni situaciji, Jorej tudi v osveščenosti, angažiranosti mlade generacije za spreminjanje in prese^nje družbenih klišejev, elitizma v raznih oblikali, samozadovoljstva ipdr tudi v razvitosti oblik razrednega boja v Sloveniji, kateri prav s svojo protislovnostjo usmerja RS v aziskovanje in razkrinkavanje zakritosti razrednihprotislovij.
Tako se tudi meri in izmeri vloga Radia Student. Če se razredna protislovja pri nas še vedno pojavljajo kot deviantne situacije, ki jih zagrešijo ,,slabi" posamezniki, če npr. Radiu Študent ne uspe doseči, da se o brezposelnosti govori kot o delavskemu razredu tujemu in nesprejemljivemu elementu v reševanju gospodarske krize, temveč se o brezposelnosti govori kot o nujnem elementu rejevanja gospodarske krize, potem si RS le umišlja, da je angažiran, da je eksponent naprednih, revolucionarnih teženj. In, seveda, ne gre samo za to, da bi se le govorilo, kajti v takem primeru bi se vloga RŠ nujno skrčila na sredstvo masturbacije in jfrustracije ,,nezadovoljnje" mla^ne, ki bi v tem masturbiranju doživljala spolno naslado - in ostala le pri masturbaciji kot rcševanju problema ,,spolne strasti kot oblike energije."
Sker pa bi bilo to dovolj - za Tribuno mogoče celo preveč. Vsekakor pa velja omeniti, da nas je vse več in če bo šlo tako naprej, nas bo pa še več. Prihodnost je vsekakor naša, uspelo pa bo le, če bomo združeni. Ena izmed oblik združevanja je tudi preko valovne dolžine RS, ki je vaš radio! Nobene omejitve ni, da ne bi tudi ti postal že danes njegov član  — brez vsakega razpisa
(POGOJEVv)
_»
V tretji besedi je v imenu RŠ govoril
odgovorni urednik prav te institucije
Samo Hribar MiUč
Naš revialni tisk je poln zgodb(ic), v katerih zaslužka potrebni pisateljoči udejanjajo svoje poglede in zmote o delu tajnic. Zashiga takih pisateljočih je brez dvoma ta, da vsak branja uki Sbvenec pozna viogo in ponašanje topoglednih delavk v delovnih organizacrjah (vsakdo ve, da tajnice kuhajo kavo; spremljajo svoje šefe na potovanjih v eksotične predele sveta; da so to nafbolj topoumna bitja na tej obli - že dejstvo, da ime poklica skoraj ne pozna moške obtike: tajnik, dokazuje utemeljenost in pravilnost takih misli, da so to tisti faktorji v delovni organizaciji, ki motijo družinsko idilo, zaradi pretirane uporabe produktov kemične industrije (UčUa, barve in laki, ki ostajajo na robovih ovratnikov in sukruičev...) in takodalje in tako naprej.
Cemu torej še enkrat (in to kar v študentskem = radikalnem = časopisu) zapisovati o delu tajnic(e)? In kaj v tako bogati in razvejani ter dobro organizirani produkdfi tekstov o tajnicah še zapisati? Vprašanja vsekakor zahtevajo utemeljen in tehten odgovor, kafti v primeru, da odgovora nanje ni att pa da je ta odgovor premalo ,,poseben" (v smislu razgaljanja nepoznatih plati iz življenja in dela tajnic), je upravičena obtožba stvariteljem tega časopisa, da razmetavajo z družbenim denarjem, da se obnašajo v nasprotju z zahtevami in načeli stabilizacije in še cel kup takšnih obtožb, ob katerih bi upravičeno reagirali tudi instrumenti države (v podobi sodišč, SDK-ja ipdj,
Odgovor je ta: nekje, nekoč je nastala neka majhna delovna organizacija, ki je to zares bila šele takrat, ko je dobila tudi direktorja in tajnico. In ker je v tistih nekoč časih in nekje krajih obstajab tudi samoupravno pravo, je ta nsafhna debvna organizacija imela tudi akte, v katerih je pisalo vse o opravilih, delu in nabgah tistih, ki v njej delajo (torej tudi tafnice). O zadevah iz prvega odstavka seveda v takšnih aktih ni govora, toda pisatelji so poznani po svofi bujni domišljiii in poznavanju življenja v njegovi humani in ne pravni inačici, zato se izogibajo normativom in opisujejo tisto, kar bi hoteli pos»dovati (tajnico)in s posestjo početi (Ijubimkati). V tej majhni debvni organizacifi so sicer bili tudi pisatelji, toda tajnica ni spadala v njihovo domeno, zato je njeno deb izpadlo drugače kotje opiw.no v revifah. Ta tajnioa seje vsak dan ukvarjala z živo in neživo naravo (mineraU, lesom, favno in floro...) ideobgijami, razpobženji,... Najobsežnejši del tajničinih opravil fe bib vsekakor ukvarjanje z živo in neživo naravo (zalivanje rož, hranjenje poteplih mačk, kuhanje kave zaspanim sodelavcem, usmerjanje prometa po iabirintu delovne organizacije, zadovoljevcmje radovednosti sprejemnikov uslug debvne organizacije, uničevanje lesnih izdelkov, izdelkov kemične industrije, potrošnja elektrike, uničevanje izdelkov čevtjarske industrije...).
To ukvarjanje je imeb tudi take obUke, ki so se že med oboroženo revolucijo, iz katere so nastali nekoč časi, izkazale kot neobhodno potrebne za stvar revohicije, npr. kurirjenje, zapisovanje zgodovinskih dejstev in arhivirarije teh zapisov, navezovanje stikov z zavezniki in vzdrževanje teh stikov, koordinacija dela ilegalcev in mestne gverile... (tuko je ta tajnica prenašala pomembna sporočila iz operativnega štaba - torej sedeža debvne organizacije - v štabe začasne vlade in nazaj; zapisovahje potekanje in sklepe sestankov zbora delavcev; izvrševala korespondenco s tujimi partnerji in diskotečnimi hišami, organiziraiasrečanjaurednikovinsodelavcevredakcij. ,\)
Ta tajniea torej nikakor ni bila pasiven privesek meščanske družbe, ampak aktiven udeleženec revoludje, zato za opravila iz pogrošnih zgodb ni ostajab dovolj časa, razen tega pa tudi ni ostajab dovoJj časa, da bi zapisovala dejstva iz svofega ktstnega dela, in tako ta odgovor ostaja nedokončan...
Mirjana Križman
fl
n   -----------—       a
MJj?MBjOTR0terW\DBLWlSTVO\K) &ECCOiJO J A. ^ocU^^jt^^ae^ei^ ~ ^nocucLi) - (^
2AjatCiI5&,\Q MOViViAggTVO kl>QUTOU)6ijOC?A)

STRAN
K>ab u ptlJLe v &KJL\]Ls
Večkrat se je že reklo, da je nasprotje in neskladje v tem, da iz ŠKU. prihaiajo glasovi v smislu ŠKUC je odprt, pridite s svojimi predlogi, pokažil v ŠKUC-u kaj znate, in tcm, da vsega oz, marsičesa kar kdo predTaga, SKU ne spreirae. Kakšne tehnične, finančne in druge ovire so tukaj vmes? h bom iekel zdaj, ker naj bi bilo iz nada$njega,če bom napisal to, kar hoče zdeile napisat, ja$no, kaj imam v glavt
Vrata (mislim čisto ta prava vrataj ŠKUC-a so postala nekoliko trd Treba je butent, da jih odpreš. Na vratin ni posebnega vratarja, tko da mira včasih kar sami (vedno mormo kar sami) zakričat ,,buten, buten, buten", k vidimo skoz šipo na vratih nekoga, ki že po prvem rahiem poskusu hoi odnehat. Jaz marsikdaj tega najrajš ne bi zakričou. Nej se človk potrud, I lečem, pa se premislem in stečem za njim. In zdejle, recimo, ne vem, Če sea nareduprav.                                                                                      ' 1
Tud če je pršou človk samo po informadjo, bi bio treba vprašat, zakaj . poskusu samo enkiat, in Se takrat na rahlo, prerahlo za vrata, Ki so, vrata kc vrata, nekoliko povešena. Najbtž je mism, da je v tem mestu še do odklenjenih vrat, ki so poleg tega, da so odklenjena, tud podmazana, No, l je mož prišel po informacfjo, in po kaj nq pride človk prvič v ŠKUC, če r po informacijo, nej bi bla prva informacija ta, da je ŠKUC po imenu tw študentski, po funkctfi pa predvsem kultuini center. Da je, kai se taV imenovanega članstva tiče, namenjen Ijudem, ki hočejo kulturo deta Ljudje, ki nočejo kulturo uživat, spremJjat in trošit, pridejo na vrsto kasnef
Delo tistih, ki v ŠKUC-u kultuio delajo (pod to mislim tu organizatorsko deio), je lazdeljeno po sekcijah. Naj jih naštejem, 1» marsikdo le ne ve: glasbena, likovna, filmska, gledališka, založniSca, vid stripska, za Uterarne večere in teoretska. Tisti, ki v sekcijah delajo tvoi bazo SKUC-a. Poleg njih so najpomembnejS za funkrioniranje SKU ljudje, ki opravjjajo splošna dela: administrativno-upra oskrbniško-tehnična, čistilna itd. Pri fitnkcioniranju splošnih služb je bilo sedaj precej kažina, kar se da skoiaj brez napake razložiti s tem, da je precej, denarja pa je bilo malo in da so to takšna dela, ki jih ljudje naf radi opravljajo zastoni (ni prave perspektive - mak) šans, da bo tisti, ki začel jjomivat skiet v SKUC-u, čez par let pomival skret v Ivanu Cankarju na RTV). Te stvari se zdaj urejajo in te zaposiitve bodo že letos » (penzija!).
Dek> v sekcijah ostaja nepiačano, ker kuttura nej bi bla provzaprov bol zabavo, če sem dober razumu, zato bom ta stavk začel fe enkrat in posk govort o delu, ne pa o dnarju. Delo v sekcijah je odvisno od načina sekdje posebej. Deio je pravzaprav zelo odvisao od tistega, ki dela, zato mi zdi tukej bolj pcmembno §e enkiat poudart, da precej zavisi od tega, kakšno silo butnei v vrata. Je pa vredno oment, da je najbo^ od_ stripovska sekcija, da tukej ni blo narejeno §e skorej nič in je zato . področje, kjer še ni kolesnic. Če ne bo človeka, ki jih bo napravil, je, kdor t čita,osu.
Zdej bom povedal samo še to, kako smo prišli v SKUC mi, ki zdej t tipkamo in nočno pogtat uradniki, ker nismo prišli sem tipkat in pometa ampak da bi v SKUC-u dobil podporo za svoje delanje kulture. Ker i podpora ni stala m čakala nekoga, da se nanjo riasloni, se je blo treba lot tistih funkcii in del, ki jih nekdo mora opravljat, da ta podpora vsaj približn kolikor toliko dones in juter stoji. Tko sem recimo jest enkrat v tem časi odkar tle tipkam, šel na skret kao srat. Takoj sem opazu, da ni papitja, i sem reku aha, moral bom dat papir na skret. Potem sem že skorej začel sn ko sem se kar naenkrat v zadnjem trenutku spomnu, da sem jest to oboji
tist, ki more prinest papir, in tist, ki serje. Zato setn šel najprej po papiri Sele potem začel srat. Zato, če kdo misel, da bo v SKUC-u takoi n prostor za dek), se mu lahko reče samo to, da si ta prostor za delo v SKI
Sele potem začel srat.Zato, če kdo misel, da bo v SKUC-u takoj m
prostor za dek), se mu lahko reče samo to, da si ta pr
lahko takoj začne ustvarjat in da je to načtn, kako se ptide v ŠKUC.
Kot je znano, je ljubljanski SjC^O 02. prostor, s katerim razpolaga ljubljanski ŠKUC, zelo majnen in se v njem dogaja precej stvari, v vsakem primeru precej več stvari kot v kateri koii drugi ljubljanskj galeriji. Poleg štirinajstdnevnih (ali včasih samo enotedenskih — o nepostavljeni enodnevni razstavi tol&at rajS molčim) raistav, so v tem prostoru filmske projekcije, gledališki in glasbeni nastopi, pantomimski tečaj, predavanja... Vsake toliko Časa poči, ker se v enem dnevu nakopiči preveč dogajanj. Kadar stoji v ŠKUC-u ambientalna razstava, je ovirano delo pantomimskega tečaja, do kreša pa pride tudi glede uporabe ,,velike" dvorane, se pravi glede koncertov, gledaliških in filmskih predstav. Tako so recimo stali v zadnji sobi objekti Milene Braniselj in je prišla pantomimska skupina, s kredo narisala na tla, kako $0 objekti postavljeni, jih odnesla ven, jih čez dve uri, po vaji, postavila nazaj, kjer so ostali tri ure, ko je bila odprta razstava, potem pa je prišLa popoldanska pantomimska skup^na, naredila
isto, nakar je bila razstava spet na ogled tri ure, pri čemer je bilo treba v ,,veliki" dvorani nekaj objektov prestaviti daje bilo možno postaviti filmski projektor za večerno projekcijo.
In pantomimjia tečaj je bil potem čez dva dni spet, medtem ko so bile filmske projekcije tisti teden vsak večer. Jasno je, da je na ta način razstava v precejšnjem kažinu. Zaradi takih st»ari se potem tisti, ki v ŠKUC-u delajo, žrejo med seboj, kar me^spomni na iz filma znano mi simboliko Splava Meduze. Vendar ne samo zato, da se ne bi med sabo požrli, in to se, na žalost tistih, ki bi to radi, verjetno ne bomo, ampak zaradi resnične potrebe po razširitvi prostora, s katerim razpolaga alternativna mlada kulturna scena, je nujno tieba nekaj narediti v tej smeri in si pridobiti še kakšen prostor. Ta problem se ne kaže samo pri ŠKUC-u.
Prostorske probleme imajo tudi Forumove gledališke in glasbene skupine. Ko pa sem pomidil na koncerte v disku Študent, ki je precej neprimeren prostor za take stvari, saj na oder vidijo samo tisti, ki so spredaj, se mi je zazdelo, da sem se stvari lotil qa nepravem koncu, ko sem začel s pisanjem o prostorskih namesto o finančnih problemih, Spomnil sem se namreč, zakaj so ti koncerti tam, in ne v menzi, pri čemer nočem odrekati prednosti majhnim dvoranam, ampak ta je za te stvari res precej kurčeva: menza je namreč za ŠKUC in za Forum predraga. Obštudijska dejavnost oz. ljudje, ki jo vodijo, dobijo menzo v najem za tretjino cene, ki jo morata plačati SKUC in Forum. Poleg tega ima Obštudijska dejavnost večje dotacije, kot jih imata ŠKUC in Forum. Vendar pa kaže, da se ljudem, ki s tem denarjem razpolagajo, ne zdi vredno organizirati zanimivih koncertov, filmskih in gledaliških predstav. Tako je iriihova varianta obštudijske dejavnosti še bolj jalova kot Študijska dejavncst.
Ob predstavi Vikend s tvojo ženo, ki so jo kar dvakrat povabili v Naselje, pa bi povedal svoje innenje: Lahko greš z mojo ženo na vikend. Ampak Če greš z njo na vikend zaradi varanja in ne zaradi nje, te bom na gobec. Na ta način nekje teče program, drugam teče denar, s katerim si potem nekdo privošči vikend z mojo ženo. Moja žena pa ne rabi vikenda, ampak dom. Zato ga bom moral res na gobec, ker sem se odločil, da bom imel ženo. Kar pa se razširitve prostora tiče, da končno končam, y ŠKUC-u računamo na jasne misli tistih, ki bodo odločali o tem, kdo bo bodoči uporabnik Stiškega dvorca. Pedagoška akademija se bo v kratkem izselila, možnosti so odprte in upamo, ker imamo nekako namen še nekaj časa živeti in delati v tem mestu, da bo Ljubljana v Stiškem dvorcu dobila kakšen bolj družaben prostor, kot je muzej, kakšno bolj družabno kulturno početje, kot je oživljanje preteklosti s priokusom ubijanja sedanjosti; so let's play tenis, čarli, a ni vreme, isn't the weather fajn?
Andrej Rozman
STRAN9
isces
studentski časopis Trg osvoboditve 1 61000 Ljubljana
Nepreklicno naročam 1 izvod ( .. izvodov) 3Bune na naslov:
Ime in priimek................................
Naslov    ......................................
...................................Naročnino:
za štu ^nte in dijake                                              75 din
zaosi \                                                                100 din
institucije                                                             150 din
bom(bomo) poravnali po prejemu položnice.
podpisaližig
Časopis za kritiko znanosti namenja svoje strani predvsem tistim razmišljajočim študentom in mlajšim raziskovalnim delavcem, ki v slovensko strokovno publicistiko vnašajo MARKSISTIČNO razfiko.
Njegova uredniška politika izhaja iz zgodovinsko-materialistične analize sodobne družbene de-janskosti ter namenja posebno pozomost mestu in vlogi znanosti (in ,,duhovne produkcije" sploh) v tej dejanskosti. Gre torej za kritiko, ki ne ostaja ,,izven objekta kritike samega", temveč gleda na
TtlftTirVct        khVaT    +llrti     n<Q     HntCKl     1V\HTr\Al«l     Airviralm^fA    <1ainTrn<\«4«     ^vaUmia       M«n*nrt       *«w*>*«1a       \    Ar «-#¦    _*«.
___    . _     ivanjem v znanosti (in ostali ..duhovni produkciji"), ki se trudijo apologetsko
zakrinkati   realna   družbena   protislovja,   otopiti  razredni  boj   in  blokirati   revoluciniianje diužbenih iazmerij.
Najpomembnejša področja, ki se jih loteva Časopis: zgodovinski materializem, kritika politične ekonomije, filozofge, vprašanja delavskega gibanja, kritika metodologije sodobnih znanosti, vpra-šanja ,,norinalne" zavesti oziroma norosti, urbanizem, arhitektura, planiranje, sociologija ...
Prejemnik:
Časopis za kritiko znanosti Trg osvoboditve 1 61000 Ljubljana
naročilnico nepreklicno naročam .........izvodov Časopisa za kritiko znanosti. Obvezu-
i se, da bom naročnino poravnal po pošti.
Ime in ptiimek........................................   .......................
dv.......................................................................
aletna naročnina za posamezivike, šole in knjižnice 200 din
oletna naročnina za institucije 400 din ~enoina Stevilka 40 din dvojna številka 80 din
Iz zakladnice izdelkov Tribune lahko
naročite plakat Lenin na Rdečem trgu (cena 30,00 din) in posebno številko Tribune o B. Brechtu (cena 10,00).
Poštarju boste ob prejemu plačali kupnino
in stroške poštnine. Najbolje pa bo, da se oglasite
v prostorih uredništva in kupite izdelke iz zakladnice.
8ERT0LT BRECHT:
MARKSiSTlCNE ŠTUDUE

^
Nezaposleni pozor!
Uredništvo Tribune razpisuje dela in naloge:
1.  urednika za teorijo in mednarodne odnose
2.  urednika za distrjbucijo in prodajo Tribune
3. več sodelavcev uredništva za univerzo
4.  neomejeno število prodajalcev Tribune Pogoji:
—   kandidati za funkcije urednikov morajo biti redni študentje
—   zahtevamo   predložitev  vsebinske  zasnove dela posameznega urednika
—   urednik za distribucijo in prodajo naj bo ,,posvečen" v knjigo-vodstvu, poštnih in računovodskih zadevah
—   itd.
Honorarji, mezda, provjzije itd.
—   urednik za teorijo, mednarodne odnose (vsaj) 1.900.— din
—   urednik za distribucijo in prodajo (komaj) 1.900.— din
—   sodelavci (bajeslovni avtorski honorarji)
—   prodajalci:  za najbolj prizadevne 50% od prodajne cene Tri-bune, ki bo znašala za enojne številke 7,00 din in dvojne 10,00 din
Uredništvo sprejema pismena prijave vse do zasedbe delovnih mest, prodajaice pa na dan izida Tribune. Uradne ure si oglejte v kolofonu.
Nepreklicno naročam .. . izvodov Komunističnega mani-festa v stripu, ki ga želim prejeti na naslov:
Ime in priimek Naslov   .....
Znesek kupnine (60,00 din) in poštnino (!) bom porav-nal po prejemu Komunističnega manifesta.
Datum:
čitljiv podpis ali žig:
10. STRAN
OCA       o           JU6                                 V         '      „_„__ /s^,_... „.„,.....b™ j.v*««,a,i, tnh. ,Mrb» ^jnhtiki Gndfr-     Dragan Pantič: Primenalineainihintegrisa
ZANftmVoaf
FILOZOFIJA, DRUŽBENE VEDE
Edvaid Kocbek: Sodobni misleci, Mohorieva družba 1981,250 din
Valentin Kalan: Dialektika in metafizika pri Aristotelu, Mladinska knjiga
1981,680 din
Sigmund Freud (in drugi): Psihoanaliza in kultura, Državna založba Slove-
nije 1981,250 din
Mircea Eliade:  Okultizam, magija i pomodne kulture, Grafički zavod
Hrvatske 1981,130 din
Božidar Jovanovič: Uvod u osnovne principe marksistične filozofije, Savre-
mena administracija 1981,215 din
Božidar Debenjak: Vstop v marksistično filozofijo, Komunist 1981,140 din
G. V. Fridrich Hegel: Politički i pravni spisi, Nolit 1981, 350 din
Jože Šter: Socialistična morala in morala v socializmu, Delavska enotnost
1981,150 din
Nikos Kazandzakis: Askeza, Salvatores Dei, Grafički zavod Hrvatske 1981,
130 din
Jean Paul Sartre: Filozofske i političke iasprave, Školska knjiga 1981, 180
din
Hubert Požarnik: Umetnost staranja, Cankarjeva založba 1981,280 din
Dale Carnegie: Kako si pridobišprijatelje, Cankarjeva založba 1981,140 din
Pavao Brajša: Opča psihodinamika samoupravnog ponašanja, Informator
1981,290 din
Rudi Supek: Psihologija i antropologija, Nolit 1981,250 din
Jacoby Russell: Društveni zaborav, Nolit 1981,250 din
Ernesto Grassi: Moč mašte, Školska knjiga 1981,240 din
D. B. Ejjkoniin: Psihologija dečje igie, Zavod za udžbenike i nastavna sred-
stva 1981,120 din
Anton Trstenjak: Psihologija ustvarjalnosti, Slovenska matica (v pripravi),
480 din (v prednaročilu)
Anton Tistenjak: Clovek v stiski, Mohorjeva družba 1981 (druga, izpopol-
njena izdaja), 230 din
Anton Trstenjak: Človek v ravnotežju, Mohorjeva družba 1981 (druga, po-
pravljena izdaja), 230 din
Miroslav Pečujlič: Metodologija društvenih nauka, Savremena administracija
1981, 550 din
Boris Grabnai: Noč temna ki tare duha, Borec 1981, 380 din
L-v Kreft: Berimo Marxa, Mladinska knjiga 1981,230 din
Vladimir Sruk: Komunistovo dejanje in misel Komunist 1981,72 din
Josip BiŠkup: Osnove javnog komuniciranja, Skolska knjiga 1981,70 din
Marko Mladenovič: Osnovi socijologije porodice, Savremena administracija
1981, 360 din
Uroš Trbovid: Soriologjja i marksizam, Narodne novine 1981,150 din
Dušan Slavkovič: Biti novinar, Radnička štampa 1981,400 din
Bogdan Osolnik: Nova mednarodna informacijsko-koniunikacjjska ureditev,
Komunist 1981,185 din
Hugo Birolla (in drugi): Osnove informatike, Informator 1981,400 din
Stanko Ilič: Informisanje u udruženom radu, Privredni pregled 1981, 280
din
Eugen Pusič: Socijologiia zaščite na radu, Privredni pregled 1981 400 din
Danilo Maikovič: Socijologija zaštite na radu, Privredni pregled 1981, 400
din
Smiljan Lazin: Regulisana stvarnost, Partizanjka knjiga 1980, 350 din
Matjaž Mulej: O novem jugoslovanskem modelu družbene jntegracije, Ob-
zorja 1981, 350 din
Servan J. J. Schreiber: Svetovni izziv, Globus 1981, 600 din
Gavro Altman: Velika razprava o pomenih in ciljih neuvrščenosti, Komunist
1981  150 din
Zadiia nastopa Josipa Broza-Tjta in Edvarda Kardejja pred političnim akti-
vom SAP Kosovo, Komunist 1981, 40 din
Džemal Bijedič: Samoupravljanje,Oslobodenje 1981 200 din
Edvard Kardelj: O komuni, Radnička štampa 1981,800 din
Ciril Ribičič: Izvršni svet v delegatskem skupščinskera sistemu, Delavska
¦motnost 1981, 300 din
Adolf Bibič: Interesi in politika, Delavska enotnost 1981,550 din
Uroš Lipušček: Spopad na Šat-El-Arabu, Delavska enotnost 1980, 30 din
Pota Poljske, Komunist 1980,150 din
Milenko Babič (in drugi): EnverHodžina Albanija, Tanjug 1981,140 din
Aleksander Grličkov: Sodobni svet in socializem, Cankarjeva založba 1981,
290 din
Ivan Justinek: Tehnični in tehnološki napredek in samoupravljanje, Obzorja
1981,190 din
Matjaž Mulej:   O  novem jugoslovanskem modelu družbene  integracije,
Obzorja 1981, 350 din
Berislav Šefer: Socijalna politika u socijalističkom samoupravnom društvu,
Informator 1981,500 din
Stojan Cigoj: Teorija obligacij, Uradni list SR Slovenjje 1981,600 din
Stefan Sušič:  Pravna znanost i ostvarivanje samoupravljanja, Radnička
Jtampa 1981,400 din
Anton Perenič: Relativna samostojnost prava, DDU Univerzum 1981, 300
din
Jovan Dordevič: Politički sistem, Savremena administracija, 620 din
EKiio Vukovič: Izuzeče od gradanske jurisdikcije, Informator 1981, 300 din
Slobodan Unkovič: Ekonomika turizma, Savremena administracija 1981,
320 din
Miran Potrč: Društveno planiranje, Radnička štampa 1981, 320 din
Željko Majcen (in diugi): Ekonomska organizacija udruženog rada: Teorija
proizvodnje, Informator 1981, 450 din
Asim Stranjak: Savremeni novac: stvar ili društveni odnos, Informator 1981,
190 din
France Cerne: Splošna teorija ekonomskega sistema družbe, Uradni list SR
Slovenije 1981, 600 din
Antun Kobašič - Josip Senečič: Marketing u organizacijama udruženog rada
turističke privrede, Školska knjiga 1981, 300 din
Vladimir Poljak: Kako stjecati znanje, Biiotehnika 1979 (1981), 100 din
Ilija Mrmak: Vzgojnoizobraževalni sistem v zdiuženem delu, DDU Uni-
verzum 198l,80din
Ana Krajnc: Metodika dopisnega izobraževanja, DDU Univerzum 1981,250
din
Slobodan Drakulič: Obrazovanje i poredak Izdavački center Rijeka 1981,
250 din
Usmerjeno izobraževanje, Uiadni list SR Slovenije 1981,145 din Ferdo Gorjanc: Audiovizuelna učna sredstva^ DDU Univerzum 1981 96 din Josip Roca: Likovni odgoj u osnovnoj Školi, Skolska knjiga 1981,160 din BosUjka Dordevič: Individualizacija vaspitanja darovitih, Prosveta 1979,160 din
Gorazd Makarovič: Slovenska fludska umetnost, Državna založba Slovenjje '     1981, 1800 din
Nikola Marčetič: Voljena Afrika: stvaralaštvo i život Afrike, Školska knjiga 1981,520 din
MATEMATIKA, PRIRODOSLOVNE VEDE
Tatomir P. Andelič: Tenzorski račun, Naučna knjiga 1980,240 din
France Križanič: Linearna algebra, Društvo matematikov, fizikov in astro-
nomov SRS 1980,100 din
Ivan Vidav: Afina in projektivna geometrija, Društvo matenatikov, fizikov
in astronomov SRS 1981, 300 din
Iv '   Vidav: Algebra, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS
¦00 din :       Kladnik: Nove merske enote v tehniških strokah, DDU Univerzum,
81),20din
i,.':.   Kernc: Metske enote SI: mednarodni sistem, Rudarsko metalurški zbo i:i"' 1980,140 din
Nikolaj Koš -   M.G. Šiikevič: Priiočnik elementarne fizike, Tehniška za-ložba Slovenije 1980,200 din
Janez Strnad: Fizika: posebna teorija reiativnosti, kvantna flzika, atomi, Drža\Tia založba Slovenije 1981,720 din
Dorde Mušicki: Uvod u teorijsku fiziku III/l: elektrodinamika sa teorijom relativnosti, Gradevinska knjiga 1981,440 din
Ivaii Kuščev /Slobodan Zumer: Statistička mehanika, Društvo matema-tikov, fizikov in astronomov SRS 1981,150 din
Otto Liman: Elektronika na lak način, Tehnička knjiga Zagreb 1981, 700 din
Georgije Lukatela: Statistička teorija telekomunikacija i teorija inforrtiacjja, Univerzitet u Beogradu 1981,560 din
Bosko Cirilov: Uvod u analizu elektronskih kola, Gradevinska knjiga 1981, 360 din
BoŠko Čirilov: Uvod u analizu elektionskih kola: zbirka zadataka, Grade-
vinska knjiga 1981, 330 din
Tomislav Janjič: Teorjjski osnovi analitičke hemije, Naučna knjiga 1980,
170 din
Alenka Oblak-Lukač / Franc Pavlin: Vanio projektiranje in vodenje ke-
tnično tehnoloških procesov, DDU Univerzum 1980,585 din
Hrvoje Požar: Izvori eneigije, Sveučilišna naklada Liber 1980, 350 din
Gustav Hegi: Alpska flora, Državna založba Slovenije 1980,460 din
Živalstvo Evrope, Mladinska knjiga 1981,1050 din
UPORABNE VEDE
Milan Dordevič / Srečko Nedeljkovič: Srčani blok i pejsmejkeri, Beogradski
izdavačko-grafički zavod 1981,630 din
Vladimir Hudolin: Psihijatrija, JUMENA 1981,540 din
Srečko Šimič: Endoskopija u ginekologiji i opstetrictfi, JUMENA 1981,460
din
Matko MaruSč: Imunološko prepoznavanje, JUMENA 1981 400 din
Ivo Ruszkowski: Normalan i poremečen hod čoveka, JUMENA 1981, 240
din
Aleksandar Čardič/Svetozar Bojanin: Opšta defektološka dijagnostika, Pri-
vredni pregled 1981, 300 din
Dragan Pantič: Primena linearnih integrisanih kola, Tehnička knjjga Beograd
1981, 300 din
Branislav Devedžič: Obrada metala deformisanjem, Gradevinska knjiga 1981,
250 din
Savo Leonardis:  Komunikacijska vezja 1: ojačevalniki, DDU Univerzum
1981,830 din
Savo Leonardis: Komunikadjska vezja 2 : mešalniki, modulatoiji in demo-
dulatoiji, DDU Univerzum 1981,740 din
Elektroinstalacije, Gradevinska knjiga, 1981, 2400 din
Priručnik Rade Končar, Tehnička knjiga Zageb 1981,600 din
Dragutin Petrovič: Električne instalacije, Tehnička knjiga Beogiad 1981,
250 din
Stevan Turajlič: Osnovi programiranja i sistera za programiianje - Fortran
IV, Gradevinska knjiga 1981,650 din
Svetozar Kuiepa: Funkcionalna analiza, Skolskaknjiga 1981, 353 din
Valter Vagner:  Praktička gradevinska statika 3. del, Gradevinska knjiga
1981,800 din
Grozdan Kneževič/Ivo Kordič: Stambene i javne zgiade, Tehnička knjiga
Zagreb 1981,600 din
Branko Vukičevič: Englesko-srpskohrvatski gradevinski rečnik: sa posebnim
osvTtom na izvodenje investicionih radova u inostranstvu, Privredni pregled
1981, 690 din
Milutin Dobrenič: Uvod u oialnu tnedicinu, Školska knjiga 1981,250 din
Janez Milčinski: Medicinsko izvedenstvo II, DDU Univerzum 1981,630 din
Peter Borisov: Pregled razvoja medicinske miselnosti in odkritij 1,2, Medi-
cinska fakulteta 1981, 800 din
Metka Budihna: Navodila za predpisovanje zdravil, Medicinska fakulteta -
Partizanska knjiga 1981,150 din
Pavle Bohinc: Esej o psihi in psihotropnih učinkovinah, Slovensko farma-
cevtsko društvo 1980,150 din
Kurt Allgeier: Tako zdravimo arterioskleiozo, Cankaijeva založba 1981,240
din
Jovan Andič: Osnovi oralne fizijologjjje i biohemye, Naučna knjiga 1981,
370 din
Ivo Jajič: Klinička reumatologija, Školska knjiga 1981,650 din
Nevenka Tadič: Psihtfatrija detinjstva i mladosti, Naučna knjiga 1981, 310
din
Peter Popesko: Anatomski atlas, domačih životinja, JUMENA 1981, 2900
din
Ljubiša Grlič: Užitne divje rastline, Cankarjeva založba 1980,570 din
Stevan Jevtič: Biologija i proizvodnja semena, Nolit 1981,400 din
Svedoje Stančev / Stevan Jevtič: Posebno ratarstvo.Nolit 1981,460 din
Miško Judež: Klasično in sodobno vinarstvo, Državna založba Slovenije
1981 340 din
Branko Rakovič: Zagadivanje i prečiščevanje vazduha, Gradevinska knjiga
1981,400 din
Branko Znideršič: Priručnik za iskolčavanje kružnih krivina, Gradevinska
knjiga 1981,400 din
Bojan Kraut: StrojniŠki priročnik, Strojniski vestnik 1981 (6. slov. popol-
noma predelana izd.), 560 din, 440 din (žepni)
iStanko Janež: Franc Levec, Partizanska knjiga 1980,175 din Bovan Hristič: Čehov - dramski pisec, Nolit 1981, 300 din Ivan Krtalič / Petar Prpič: Književnici dvadesetog stolječa, Školska knjiga 1981,180 din
janca Mennolja-Šestan / Dragica Benčič: L'italiano facile II, Državna žba Sfovenijc 1981,230 din inja Vojmir: Gramatika španjolskog jezika, Školska knjiga 1981, 390 din
1ETNOST, SPORT, RAZVEDRILO
o Maksimovič: Urbanizem, Naučna knjiga 1981,452 din i.M. Nenadovič: Arhitektura, Naučna knjiga 1981 401 din fcrjan MuSč: Jože Plečnik Partizanska knjiga 1980,175 din tastičkj znak: zbornik tekstova iz teorije vizualnih umetnosti, Izdavački »ntar Rijeka 1981, 320 din
imst Bloch: O umetnosti, Školska knjiga 1981 220 din lacob Burckhard: Renesančna kultura v Italiji, Državna založba Slovenye [98l,63Odin
lanez Vrečko: Misel o modemi umetnosti, Mladinska knjiga 1981, 230 din imiJyan Cevc: Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Slovenska fatica 1981, 625 din
nardo Da Vinci: Quadrifolium, Grafički zavod Hrvatske 1981, 250 din imir Maljevič: Supermatizam bespredmetnost, Studentski izdavački cen-1981, 380 din
ijn i kultura, Studentski izdavački centar 1981,140 din >slav Fruht: Industrijski dizajn, Privredni pregled 1981 (drugo, dop. .), 300 din
Lhotka: Dirigiianje, Školska knjiga 1981,160 din Jtin Cvetko: Južni Slovani v zgodovini evropske glasbe, Obzorja 1981, Odin
ivorin Jenko: Diagotin Cvetko, Partizanska knjiga 1980,175 din nstein S. Mfliajlovič: Montaža, ekstaza, Cankarjeva založba 1981, 390
iJTance Brenk: Slovenski film, Partizanska knjiga 1980, 350 din iffrance Brenk: Prva dva slovenska dolga filma, Partizanska knjiga 1980,150 lin
Jurij KuriUo: S fotoaparatom v naravi, Kmečki glas 1981,400 din f)iago Ulaga: Tetesna vzgoja, šport in rekreacija, Mladinska knjiga 1981,400 «n
livko Radan: Pregled historije tjelesnog vježbanja, Skolska knjiga 1981,220 lin
)xagoyub Radanov / Oliver Aleksič: O metodima slatkovodnog ribolova odnim mamcima, Nolit 1981,200 din irge Fisther: Sportski ribolov, Vuk Karadič 1981,120 din čko Bergant: Polnokivnost - nov pojem 1, samozaložba 1980, 250 din rečko Beigant: Polnokrvnost - nov pojem 2, samozaložba 1981, 250 din ivjjenje v naravi (razšir. in dop. izd.), Partizanska knjiga (v pripravi), 600 (v prednaročilu)
ILJEPIS, ZGODOVINA, SPOMINI Radinovič: Vreme i klima Jugoslavije, Gradevinska knjiga 1981, 430
spodarska in družbena zgodovina Slovencev: družbena iazmerja in gi-ija Državna založba Slovenije 1980,1280 din
ksikon narodnooslobodilačkog rata i revqlucije u Jugoslaviji 1941-45 (2 ij.) Partizanska knjiga 1980, 2200 din
»micili v slovenskih občinah, Skupnost slovenskih občin 1981,900 din lado Strugar: Jugoslavija 1941-45, Partizanska knjiga 1980,550 din šan BUandžič: Žgodovina SFRJ, Partizanska knjiga 1980,650 din
ice Lubej: Odločitve: boj za demokratizacijo sokolstva na Slovenskem,
izanska knjiga 1980,450 din anci Strle: Tomšičeva brigada I, Partizanska knjiga 1980,400 din an Jan: KokrŠki odred I—III, Partizanska knjiga 1980,1300 din Itoletje svetovnih vojn, Cankarjeva založba 1981,1360 din )ruga svetovna vojna 1~3, Cankarjeva založba 1981, 3400 din iane Južnič: Novejša zgodovina, DDU Univerzum 1981,460 din irance Filipič: Pogkvia iz revolucionarnega bojajugoslovanskih komunistov 1-2, Borec 1981,980 din
lože Pogačnik: Na križiščih zgodovine, Cankarjeva založba 1981,460 din "one Ferenc: Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovendcem od 968 do 1980, Deiavska enotnost 1981, 700 din \retozar Vukmanovič: Borba za Balkan, Globus 1981,560 din )seph Persic»: Prodiranje v rajh, Borec 1981, 440 din andro Pertini: Ječe in pobegi, Državna zaiožba Slovenije 1981,550 din (ata Utovič: Mauthausen, Partizanska knjiga 1980, 360 din loel Favieliere: Upornik, Partizanska knjiga 1980, 360 din lilica Ostrouška: KJjub vsemu odpor 1-3, Obzorja 1981,1500 din bne Fajfar: Odločitev, Boree 1981, 650 dir. torde Ličina: Dvaiseti človek, Partizanska knjiga 1980,400 din lile Pavlin: V ognju in snegu, Borec 1981 350 din inez Gradišnik: Plamenica, Borec 1981, 290 din
tefan^ja Ravnikar-Podbevšek: Ko se je dan videl skozi noč, Partizanska ajiga 1980,400 din
bne Svetina: Volčiči, Borec 1981, 395 din
ouis Adamič: Orel in korenine. Državna založba Slovenije 1981,650 din ože Vogrinc: Nočem umreti v Sleziji, Borec 1981, 398 din JeS Bebler: Cez drn in strn, Lipa 1981,425 din
^hANST^neoa
"p-a- 0s*ob»tAifif11
t o i* u m
KNJI2EVNOST, JEZIKOSLOVJE
Branko Aleksič: Kultura i kritika, lira i motika, Studentski izdavački centar 1982,200 din Literarni leksikon:
-  Anton Ocvirk: Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva (11), 85 di
-  Dušan Pirjevec: Strukturalna poetika (12 ), 60 din
-  Niko Kuret: Duhovna drama (13), 70 din
-  Aleš Berger: Dadaizem nadrealizem (14), 54 din
-  Janko Kos: Morfologija literarnega dela (15 ), 65 din Državna založba Slovenije 1981
Franc Zadravec: Elementi slovenske modeme književnosti, Pomurska za-
ložba 1981,450 din
Ivan Grafenauer: Literarno-zgodovinski spisi, Slovenska matica 1981 500'
din
Siegbert S. Prawei: Karl Marx in svetovna literatura, Cankarjeva založba
1981,430 din
Dik Hebdidž: Potkultura: značenje stila, Rad 1980, 200 din
Franc Zadravec: Umetnikov ,,črni piruh": slovstvene razlage in primerjav
Cankarjeva založba 1981,490 din
Raymond Queneau: Vaje v slogu, Cankarjeva založba 1981,210 din
Josip Vidmai: Esej o lepoti, TržaŠki tisk 1981, 360 din
Zdeslav Dukat: Sofoklo: ogledi o grčkoj tragediji, Izdavački centai Rijeka
1981,260 din

o

%:•
Prispeli prispevek
Studentom večine fakultet Ijubjjanske Univerze je v okviru študija dana možnost opravljanja strokovne prakse v tujini. Mednarodna izmenjava strokovnih študentskih praks je v Ljubljani že tradicija, katere začetki segajo v zgodnje povojno obdobje.
ftlednarodna izmenjava študentov poteka v več smereh. Največji del menjave se odvya preko za posamezna področja študga specializiranih mednarodnih organizacij. Druge možnosti so še: direktno rx)delovanje s tujimi pododbori, univerzami, inštituti, klinikami, v zadnjih letih pa tudi izmenjava praks v okviru sodelovanja s pobratenimi mesti. Preko vseh omenjenih vrst izmenjave obišče Ljubljano na leto približno 120 tujih študentov in podobno število naših študentov opravlja vsako leto praksc v tujini. Večji del izmenjave se vrši tned evTopskirru državami, v zadnjem času pa prihaja k nam tudi vedno več študentov iz izveneviopskih dežel.
Mednarodna izmenjava strokovnih praks je na večini fakultet orgar.izirana v okviru komisij za mednarodne odnose pri osnovnih organizacijah ZSMS. Te komisije so zadolžene za uspešno izvajanje izmenjave, zagotav^ajo vsako leto ustrezno število praks za tuje študente v naših delovnih organizacuah, sodelujejo pri pripravah seminarjev, kongresov in raznih mednaiodnih siečanj, ki prispevajo h kvalitetnejsi izpeljavi menjave in nalog, katere so povezane z delotn kpmisije.
Na nivoju ljubljanske univeize so vse te komisije povezane v KOMISP -koordinacijski odbor za mednarodno izmcnjavo stiokovnih piaks, ki usklajuje delo in nabge komisij; tu komisije sodelujejo pri reševanju skupnjh problemov. Sedež koordinacijskega odbora je na Trgu osvoboditve 1, prvo nadstropje, soba 58. Če te zanima naše delo in bi želsl sodeiovati z nami, te vabimo, da se oglasiš na omenjenem naslovu. Vsaka pomoč pri našem delu nam bo dobrodošla!                                                             . .       °
Korwsp
(   Koiofon
Tribuna, študentski časopis izdaja UK ZSMS, Ljubljana Trg osvoboditve 1/11, soba 86
Uredništvo: Mitja Maruško — glavni in v.d. odgovornega urednika,
Igor Bavčar — teorija, Mojca Dobnikar — tajnica, Simona Suha-
dolnik  —   univerza,   Marcel   Štefančič, junior-kultura, Marjetka
Šušteršič — lektorica, Dušan Turk — naravoslovje
Stalnj sodelavci:  Ivo Gulič, Franc Milošič, Nada Šabec, Tomaž
Krašovec, Mjlan Balažic
To številko sta likovno in tehnično pripravila Ksenija Baraga in
Aljoša Kolenc, PožLep Mat{a.ž
Izdajateljski svet:  Bojan Klenovšek, Primož Hainz, Mile Šetinc,
Silvin Lesriik, Samo Hribar, Tomaž Krašovec, Jože Petrovčič (pred-
sednik), Igor Bavčar, Bojan Korsika, Franc Milošič, Mitja Maruško.
Uradne ure so vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih uredništva. Sestanki so vsako sredo ob 16. uri. Rokopisov ne vračamo in pisem uredništvu ne honoriramo. Pisma uredništvu ne smejo presegati 7,5 strani (pol avtorske pole).
Celoletna naročnina za dijake in študente je 75,00 din, za ostale posameznike 100,00 za institucije pa 150,00 din. Naročnino lahko nakažete    na   žiro   račun   UK   ZSMS,   Trg   osvoboditve   1, 50101-678-47303 z obveznim pripisom ,,za Tribuno", terpošljete svoj naslov na naslov uredništva. Tisic: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. PripravatiskailBM Dnevnik.
Oproščeni temeljnega davka na promet po pristojnem sklepu št. 421-1 /70 z dne 22. januarja 1973.

Pravihif ^lasove v lestvici (c, d, v, f, y, u, h, c) riobiš prcdvsciu s poskušanjcni in prilivanji*ni vo<lo v strkltnici'. Zc to jr prijclno kratkočusje. 1'rav jc scvfda, čc imaš doinu kakhiio pišfalko za iutonacijo, <la uIutcš praviliu- ^lasovr. (.i' je pa niniaš, zadoš^a tudi navadcn  posluh.
f*r,  *Kf:r
*w"
zmožnosii imam slabotne, kar pa čutim, to povem: dokazf,          Bog nebeSki naj imetje
da srce za vas gorf.                      vam naklada polnih rok;
Vaše zdaj skrbi dobrotne              venča naj pomladno cvetje
komaj prav ceniti vem.  ..^JVfilvašega življenja tok!
Custev danes mi z razodeti  m6či  ni, rad pa spričal bi
lzrazi
kionipir naokoli, tako da oslam: črka .1 kako ,'i iiint vzvišt>na nad niivti ploskvijo. Nal« si nanruvi z voldninii but
-rnfc^ ********
Sl«»pf.'— Kuko prijoten je ^las sl6|), te tolčcjo kji> pri stu-dcn^kii svojo eiiolično pesoin! Ni jih trJko narcditi. Urc^i si sunif) še cn grcdt-lj iz primorno dehrle vrb<ive šii>t', jo v srcdini
Izpihaj jujce, tako da napraviš na zgur-njem in spodnjem koncu luknjico." Puzi, du ostane lupina sicer cola. Kno luknjico za-dclaj z vnskum, skozi drugo luknjico nasuj nekaj drobnega peska in luknjico pulrni tudi zamaši z vuskom. Jajce ho stalo pokoiici. čc ga zamajoš, se bo zaguguhi, u sc ne bo prekucnilo.
Lupino poslikaj, kakoi kaže slika, pa bo nastal  zabavni niužic (.igu-iuigu.
Marka in pes sta smrtna sovražnika. Postavi na vnicsno ^rto navpično posetko, približaj ji nos in že boš videl, kako sta sc spopadla!
JSJ552*
iT—
! = L** °
-