26
Prenaredba dednega nasledja pri kmetskem
posestvu.
C. k. ministerstvo za poljedelstvo pretresuje ravno zdaj za kmetske posestnike važni predmet, namreč pre-naredbo dednega nasledja. 8 to prenaredbo bi bila zagotovljena prihodnost kmetijstva in posestva bi bila zavarovana proti vedno večemu zadolženju. Akoravno to zadolževanje izvira uže iz starejšega časa, ter se je uže leta 1852. v akademiji znanosti povdarjalo, da je vsled dedno naslednjega zakona, kateri vsem otrokom podeljuje enake pravice, v zvezi z olajšavo hipotekarnega kredita pri nakupih večina posestev uže takrat na polovico zadolžena bila. A to zadolževanje v zadnjih desetletjih tako silno raste, da bi bila reforma v tem ob-žiru res na mestu.
Mnogi naši posestniki se zadolže, ker morajo enake dele izplačati vsakemu rodbinskemu članu. Umrje posestnik in zapusti otroke, deli se zopet premoženje; nove dolgove mora zopet delati, kdor prevzame gospodarstvo in posestvo. Naravno je toraj, da, ker se prvi posestnik ni mogel iznebiti rodbinskega dolga, ga drugi tudi ne more poravnati, ker treba mu je visoke obresti plačevati od starega in novega dolga. Nasledki tacega od roda do roda rastočega rodbinskega dolga, kateremu se tudi najmarijivejši posestnik izogniti ne more, so lahko razvidni.
Ako se je po naključbi posestvo cenilo in po tej cenitvi delilo ob času, ko sta bila vrednost in kup malo viša, izplačati je moral posestnik tudi veČe dedne dele; padla je pa pozneje vrednost in cena, ni mogel več obresti od dolga plačevati, še manj ga pa poravnati.
Po preiskavah statistične centralne komisije zadolžila so se od leta 1871. do 1879. posestva na novo za 457 milijonov gold.
Zanimivo in važno bi bilo početek teh dolgov vedeti in se prepričati, ali izrek mnogoizkušenega kmetijskega in političnega pisatelja Rodberta: da je veČina dolgov na nepremičnem posestvu nastala vsled izpre-mene v gospodarstvu, tedaj vsled izplačevanjev dedšin in vsled nakupov, ne velja tudi za Avstrijo.
Nasledki tega silnega zadolženja se kažejo posebno pri vedno se množečih prodajah, katerih večina zadeva kmetska posestva. Naslednje številke nam kažejo silno množeče se rubežni.
Zarubilo in prodalo se je:
1875.  leta   4585 posestev za    9,451.391 gold.
1876.     „      5577        „         „   12,270.272     „
1877.     „      6948        ,          „   15,686.159     „
1878.     „      9123        „         „   18,698.548     „
1879.     „   11278        ,,         „   22,415.608     „
V petih letih se je tedaj število po rubežni prodanih posestev skoraj potrojilo. Ce bo to še dalje trajalo , mora poginiti kmetski srednji stan. To je tudi ministerstvo za poljedelstvo prisililo misliti na novi zakon. Uvesti zopet stari zakon, ne zadostuje, ker bi ne mogel ustaviti vedno večih dolgov. Pretehtujejo se v ministerstvu zaradi tega podobni tuji zakoni, in sicer hanoveransko dvorno pravo od 2. junija 1874. leta in načrt zakona o dedni  pravici v Vestfalskem.
Oba hočeta zaprečiti delenje kmetskih posestev med dediče in le enemu nasledniku posestvo izročiti; njemu pripada tudi več premoženja, kakor naši dedni zakoni določujejo.
C. k. ministerstvo za poljedelstvo je izdalo posebno knjižico o tej zadevi. Ta obsega tudi omenjeni zakon in načrt zakonov. Zraven je pa stavljenih več vprašanj tikajočih se priprav za ta novi silno potrebni zakon z željo, da bi strokovnjaki na-nje odgovorili.
Upajmo, da dobimo kmalu tak zakon, ker je jako potreben tudi za Kranjsko, posebno pa za Dolenjsko.
E. K.