Strokovna razprava --------------------------~ GDK: 624:624.3 (497.12) Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov Forest manage1nent and silvicultural planning and plan implementation Živan VESELIČ* Izvleček Veselič, ž.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov. Gozdarski vestnik, 6212004, št. 2. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 5. Prevod v angleščino: Jana Oštir. Članek opisuje razvoj gozdnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji v zadnjih letih in opravljeno delo Zavoda za gozdove Slovenije na tem področju ter stanje na področju gozdnogojitvenega načrtovanja. Naveden je strošek in prikazana poraba časa za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov ter struktura potrebnega časa po posameznih opravilih pri njihovi izdelavi. Analizirano je uresničevanje gozdnogospodarskih načrtov z vidika realiziranega poseka in izvedenih gozdnogojitvenih del. Ključne besede: gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje, Slovenija. Abstract: Veselič, Ž.: Forest management and silvicultural planning and plan implementation. Gozdarski vestnik, Vol. 6212004, No. 2. ln Slovene, with abstract in English, lit. quot. 5. Translated into English by Jana Oštir. The article describes the development of forest management planning in Slovenia in the last few years as well as the work carried out by the Slovenian Forest Service in this field. It further deals with the present situation in forest management planning. Presented are the costs and time consumption for drawiog up forest managemenL plans and the time distribution per individual tasks relating to plan drafting. Also presented is an analysis of the implementation of forest management plans from the perspective of realized cut and realized silvicultural measures. Key words: forest management planning, silvicultural planning, Slovenia. 1 UVOD Izdelava gozdarskih načrtov oziroma načrtno gospodatjenje z gozdovi ima na Slovenskem zelo dolgo tradicijo. Prvi pravi gozdnogospodarski načrti so bili pri nas izdelani že pred več kot dvesto leti, v zadnjih petdesetih letih se v Sloveniji načrtno gospodari z vsemi gozdovi, ne glede na lastništvo. Zakon o gozdovih v 6. členu določa, da so podlaga gospodarjenju z gozdovi Program razvoja gozdov v Sloveniji ter načrti za gospo­ darjenje z gozdovi, slednji pa so gozdno­ gospodarski načrti gozdnogospodarskih območij (nadalje GGO) in gozdnogospodarskih enot (nadalje GGE), gozdnogojitveni načrti ter lovskogojitveni načrti območij . Skladno z Zakonom o gozdovih izdeluje načrte za gospodarjenje z gozdovi Zavod za gozdove Slovenije (nadalje ZGS). Predmet tega prispevka je izdelava gozdnogospodarskih in gozdno­ gojitvenih načrtov ter njihovo uresničevanje. GozdV 62 (2004) 2 2 IZDELAVA GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV Gozdnogospodarsko načrtovanje je v Sloveniji v zadnjih desetih letih v strokovnem in organi­ zacijskem pogledu znatno napredovalo. S po­ membnimi vsebinskimi novostmi je k temu prispeval že novo izdelani Pravilnik o gozdno­ gospodarskih in gozdnogoj itvenih načrtih (dalje Pravilnik), na izvedbeni ravni paje k razvoju veliko prispeval tudi ZGS. Med najpomembnejše vsebinske novosti Pravil­ nika lahko uvrstimo naslednje: • Pravilnik navaja podrobna merila za določitev gozdnega prostora, ki so v Zakonu o gozdovih opredeljena le zelo grobo; kot izhodišče upošteva krajine in pti tem opredeljuje tudi krajine z vidika potreb gozdarskega načrtovanja, * mag. Ž. V., Zavod za gozdove Slovenije CE, Večna pot, 2 1000 Ljubljana 113 Veselič, Ž..: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov • usklajeno s sektorjem kmetij s tva določa merila za določitev gozda v območjih, kjer gozd osvaja opuščena kmetijska zemljišča, • navaja definicije funkcij gozdov in merila za njihovo določitev v gozdnem prostoru ter določa vsebino informacijske baze o funkcijah gozdov, • uvaja zajemanje realne površine gozdov, ugotovljene iz ortofoto načrtov in s tem skoraj zahteva uvedbo sodobnih računalniških metod obravnave prostora (ob tem načrti navajajo tudi še seštevek površine gozdov iz parcelnega stanja), • uvaja sestoj (in ne več odsek) kot podlago za podatke o sestojnih parametrih gozdov. Nepomembne gotovo niso tudi mnoge druge novosti- na primer uvedba prikaza vseh podatkov o lesnj zalogi in prirastku po petih debelinskih razredih, namesto po treh, uvedba stalnih vzm·čnih ploskev kot obvezujoče inventurne metode, prikaz kakovosti drevja in količine odmrlega drevja na stalnih vzorčnih ploskvah, idr. Prispevek ZGS pri razvoju gozdnogospodar­ skega načrtovanja v preteklih desetih letih pa je bil predvsem naslednji: • sodelovali smo pii izdelavi Pravilnika, • uvedli smo izdelavo gozdnogospodarskih načrtov skladno s Pravilnikom, • v ZGS smo razvili prostorsko informatiko (v vsej Sloveniji so jo prej obvladali le v GG Slovenj Gradec) - ključno vlogo pri tem je imel Brane Glavan, univ. dipl. inž. geod., ki je prej razvil to delo v omenjenem podjetju, • uvedli smo uporabo ortofoto načrtov, • uvedli smo uporabo digitalnih katastrskih načrtov, • uspešno smo izvedli več zahtevnih projektov: - ponovno in po enotnih merilih smo določili funkcije gozdov za vse gozdove Slovenije, - z veliko strokovnih in tehnoloških novosti smo izdelali gozdnogospodarske načrte območij za obdobje 2001-2010, - sodelovali smo pri izdelavi Strategije pro­ storskega razvoja Slovenije, - sodelovali smo pri izdelavi projekta Raba zemljišč, - sodelovali smo pri izdelavi katastrske klasifikaciji za kulturo gozd (pravilnik še ni izdan), - izdelali smo predlog varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov (uredbi sta še v pripravi), - izdelali smo predlog gozdnih habitatov, ki naj bi bili vključeni v objekte Natura 2000. 114 Na tem mestu moramo tudi omeniti, da je v zadnjih letih, ko so digitalni podatki o parcelah omogočili izdelavo gozdarskih terenskih kart, vseh 14 območnih enot ZGS osvojilo izdelavo teh kart, tako da jih zdaj izdelujemo sami. Le nekaj območij je imelo v preteklosti zadovoljive kartne podlage za delo na terenu, v precej območjih paje bilo stanje v tem pogledu prav kritično. Pri razvoju izdelave terenskih gozdarskih kart je bistveno prispeval kolega Vili Potočnik s svojimi sodelavci na OE Kranj. Zavod za gozdove je izdelavo gozdnogospo­ darskih načrtov tudi približal kraju, kjer se gozdnogospodarski načrti uresničujejo, saj pri njihovi izdelavi praviloma neposredno sodelujejo strokovni delavci s krajevnih enot, v precej primerih so ti tudi nosilci izdelave gozdnogospodarskih načrtov GOE, v izdelavo načrtov pa so praviloma vključeni tudi revirni gozdatji. Ne nazadnje naj omenimo, da pomeni določen razvojni korak pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov tudi uvedba postopka sprejemanja načrtov skladno z Zakonom o gozdovih, saj pomenijo določitve njihovega osnutka in predloga na Svetih območnih enot ZGS ter javne razgrnitve osnutkov načrtov, vključevanje širše javnosti v izdelavo gozdnogospodarskih načrtov in s tem novo kakovost pri izdelavi teh načrtov, ne le z vidika odnosa javnosti in lastnikov gozdov do teh načrtov, ampak tudi z vsebinskega vidika. Posebej se zdi potrebno na tem mestu poudariti bogastvo in urejenost podatkov o gozdovih, s katerimi razpolaga ZGS. Bogatim podatkom o gozdovih, ki jih je nasledil, je ZGS dal novo kakovost ter znatno povečal njihovo uporabnost s tem, ko je v sorazmerno kratkem času vnesel v računalniški medij vse meje ureditvenih enot, meje gozdnega roba in omrežje gozdnih cest, seveda pa so v računalniškem mediju tudi meje vseh na novo ugotovljenih podatkov o gozdovih (funkcijske enote in vsi gozdni sestoji), geokodirane pa so tudi vse stalne vzorčne ploskve. Kakovostnim podatkom o gozdovih izrekajo priznanje tudi drugi uporabniki podatkov o gozdovih pri nas ter tudi tuji gozdarski strokovnjaki Zanesljivo lahko zatrdimo, da brez organizirane enotne javne gozdarske službe, ki celovito obravnava ves gozdni prostor ne glede na lastništvo, s takimi podatki gozdarji v Sloveniji ne bi razpolagali. Ker so dobri podatki o stanju gozdov GozdV 62 (2004) 2 Veselič, i.. : Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov nujna podlaga kakovostnemu načrtovanju. pri čemer pa v enotni strokovni službi pride do izraza tudi kakovostnejša in smotrnejša priprava različnih strokovnih podlag za izdelavo načrtov, lahko o vlogi enotne javne gozdarske službe, podobno kot v zvezi s kakovostjo podatkov o gozdovih, trdimo tudi v zvezi s kakovostjo izdelave gozdnogospodarskih načrtov. Podatke o gozdovih pridobivamo predvsem na naslednjih izvirnih lokacijah: • Lokacije podatkov, ki so neposredna podlaga usme1janju razvoja gozdov: - Odseki oz. oddelki (predvsem podatki o rastiščnih in spravilnih razmerah). - Sestoji (podatki o sestojnih parametrih gozdov). - Funkcijske enote. - Stalne vzorčne ploskve. • Lokacije drugih podatkov: - Kataster gozdnih cest. - Vzorčne ploskve za spremljanje odnosov gozd-divjad. 3 IZDELAVA GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV Zaradi določb Zakona o gozdovih, ki gozdno­ gojitvene načrte opredeljuje kot obvezno podlago za izdajo odločb o odobritvi poseka in potrebnih gozdnogojitvenih delih, se je izdelava gozdno­ gojitvenih načrtov v zadnjem desetletju zelo intenzivirala. Medtem ko smo leta 1994 beležili izdelanost gozdnogojitvenih načrtov v obsegu, kot ga prikazuje preglednica 1, so že nekaj let gozdnogojitveni načrti izdelani za vse slovenske gozdove. Preglednica 1: Delež gozdov v Sloveniji z izdelanimi gozdnogojitvenimi načrti leta 1994 Zasebni gozdovi 19% Državni gozdovi 40% Vsi gozdovi 25% Zaradi več razlogov, med drugim tudi zaradi finančnih težav, ki silijo ZGS v cenejše vendar časovno zahtevnejše načine posodobitve izdelave gozdnogojitvenih načrtov, se, ob sicer izboljšanih sestojnih kartah, gozdnogojitveni načrti še vedno GozdV 62 (2004) 2 izdelujejo na klasičen način. Informacijska uskladitev med opisom sestojev ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov in opisom stanja negovalnih enot ob izdelavi gozdnogojitvenih načrtov, ki povečuje smotrnost izdelave gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, tako še ni prišla do polne veljave, vsaj v pogledu smotrnosti izdelave obeh načrtov še ne. Bo pa to storjeno v kratkem, saj so izdelani potrebni računalniški programi in bo v začetku leta 2004 že potekala testna izdelava gozdnogojitvenih načrtov na sodoben način. O potrebni podrobnosti izdelave gozdno­ gojitvenih načrtov si mnenja precej razlikujejo. Prevladuje mnenje, daje v tistih zasebnih gozdovih, kjer je intenzivnost gospodarjenja z gozdom majhna, njihova izdelava časovno preveč zahtevna, v formalnem pogledu (kot podlaga odločbam) pa se v primerih, ko so gojitvena dela odrejena z odločbo , pogosto kaže, da bi morali biti gojitveni načrti izdelani oziroma ažur:irani še dosledneje kot so. Situacijo je potrebno proučiti in po potrebi predlagati tudi spremembo kakega predpisa. Pri večjih posestih bi ve1jetno v prihodnje lahko gojitvene načrte nadomestili posestni načrti . 4 PORABA ČASA IN STROŠKI ZA IZDELAVO GOZDNOGOSPODARSKIH IN GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV Z racionalizacijo inventurnih metod ter s poso­ dobitvijo izdelave gozdnogospodarskih načrtov, zlasti z uvedbo računalniške obdelave podatkov, smo v slovenskem gozdarstvu v preteklih trideset letih znatno racionalizirali izdelavo gozdno­ gospodarskih načrtov. To kaže tudi grafikon 1, izdelan na podlagi podrobnih podatkov ZGS, območne enote Tolmin (KOZOROG, MATDAŠIC 2003). Grafikona 2 in 3 prav tako prikazujeta, za območno enoto Tolmin, strukturo porabe časa po posameznih opravilih, povezanih z izdelavo gozdnogospodarskih načrtov GGE oziroma dveh zadnjih gozdnogospodarskih načrtov GGO (KOZO­ ROG, MATIJAŠIC 2003). V zadnjih nekaj letih se je zaradi posodobitve izdelave gozdnogospodarskih načrtov, zlasti zaradi 115 Vese lič , Z.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov Grafikon 1: Poraba časa za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot v obdobju1971-2000- za OE ZGS Tolmin (prej SGG Tolmin) ure/ha 2,5 ,----------------------, 2 1,5 0,5 o 1971-80 uvedbe metod sodobne računalniške obravnave prostora, pa tudi zaradi izdelave skupnih raču­ nalniški programov za obdelavo podatkov ter izpis načrtov, poraba časa za izdelavo gozdnogospo­ darskih načrtov še nekoliko zmanjšala. Podatki za zadnja leta bi bili gotovo še ugodnejši, če ne bi v tem času prvič vnašali v prostorski informacijski sistem vse prostorske podatke o gozdovih, pa tudi digitalni kataster, ki omogoča računalniško izdelavo izkazov površin oziroma indeksov gozdnih posestnikov, ki je bil izdelan šele v letu 2002. Iz obsežne študije o porabi časa zaposlenih v ZGS na posameznih dejavnostih javne gozdarske službe na podlagi podatkov za leto 2000, ki je v zaključni fazi, in p1ikazuje strukturo časa tudi po posameznih značilnih strokovnih delovnih mestih, ugotavljamo, da porabimo v ZGS, seveda upo- 1981-90 1991-00 števajoč le javno gozdarsko službo, za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov (brez najetih pomo­ žnih delavcev pri gozdni inventuri) ca. 17 % neto delovnega časa (približno toliko kot za redno izbiro drevja za posek), za izdelavo gozdnogojitvenih načrtov pa dobrih 6 % neto delovnega časa. Delež od neto delovnega časa pomeni to, da je delež računan od 1.730 »neto« delovnih ur letno, drugo (do 2088 ur) so prazniki, bolniški izostanki in dopusti. Na podlagi rezultatov omenjene študije, ki so bili že podlaga Finančnemu načrtu ZGS za leto 2003 , znaša v letu 2003 strošek izdelave gozdno­ gospodarskih načrtov (vključno z najetimi pomo­ žnimi delavci pri gozdni inventuri) 530 milijonov tolarjev, strošek izdelave gozdnogojitvenih načrtov pa 220 milijonov tolarjev. Grafikon 2: Primerjava strukture porabljenega časa po posameznjh fazah izdelave gozdnogospodarskih načrtov GGE med obdobjema 1987-1991 in 1997-2001 -za OE ZGS Tolmin (prej SGG Tolmin) . 1997-01 1987-91 Skupaj (ur) Vnos in obdelava Izdelava kart Izmera gozdov Priprav~alna dela o 10000 20000 30000 40000 50000 60000 Ure (h) 116 GozdV 62 (2004) 2 Veselič , Z .: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov Grafiko n 3: Primerjava strukture porabljenega časa po posameznih fazah izdelave gozdnogospodarskih načrtov GGO med obdobjema 1987-1991 in 1997-2001 -za OE ZGS Tolmin (prej SGG Tolmin) 1997-01 o 1987-91 Skupaj (ur) I r Tekst ni del i iiiiiiiiiiiiiir ::::J Vnos in obdelava liiiiiiiiiliiiiiiiiiiiir====:::::J Obnavljanje rrej Izdelava kart t; ~;;:::=::::=:::==:=:::====::l Izdelava indeksa Izrrera gozdov Opisi sestojev Pripravljalna dela ~--------------------------------------~ o soo 1000 1500 2000 2500 3000 3500 4()00 4500 5 URESNIČEVANJE GOZDNOGOSPODARSKIH IN GOZDNOGOJITVENIH NAČRTOV 5.1 Posek Po podatkih Poročil ZGS o gozdovih, se je letni možni posek v obdobju 1995-2002 povečal za pJibližno 20 % (zaokroženo iz 3.150.000 m' na 3.790.000 m 3 ), posek pa za 26 % (zaokroženo iz 2.100.000 m 3 na 2.645.000 m'). Delež realizacije možnega poseka se je v tem obdobju povečal od 66% na 70 %. Okvirne analize kažejo, da so sečnje v državnih gozdovih, s katerimi na podlagi koncesijskih Ure {h) pogodb posek in druga dela izvajajo gozdarska podjetja, približno v višini načrtovanih možnih sečenj, delež realiziranega možnega poseka pa zelo zaostaja v gozdovih drugih lastništev oziroma statusov, med katerimi seveda zelo prevladujejo zasebni gozdovi. Prav natančnih podatkov o deležu realizacije možnega poseka za gozdove po­ sameznih lastništev ni mogoče navesti (vsaj ne brez obsežnejših analiz in pojasnil), ker je proces denacionalizacije v preteklih letih v pomembnem deležu spremenil lastniško strukturo gozdov, pa je bil etat oziroma možni posek za nekatere gozdove načrtovan, ko so bili ti še državni, zdaj pa se v njih realizira posek, ki ga ob vrnjenih Grafikon 4· Gibanje realne višine sredstev državnega proračuna za vlaganja v gozdove v obdobju 1998-2002 (Za izhodišče je vzeto leto 1998) 400,0 300,0 ~ a 200,0 e - 100,0 o,o GozdV 62 (2004} 2 1998 1999 2000 2001 2002 Leto - Obnova gozdov - Nega gozdov - Varstvo gozdov -Vzdrževanje gazdnn cest 117 Veselič, ž.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov gozdovih v zasebno last nujno evidentiramo kot posek v zasebnih gozdovih. S formalnega vidika sicer manjše sečnje od možnih danes niso sporne. Z gozdnogospodarskimi načrti je pač opredeljen največji močni posek, volja lastnika pa je, v koliki me1i ga izkmisti. Planskih količin, ki bi na tem področju kogar koli obvezovale, ni več. Vendar je treba problemu nizkih sečenj posvečati pozornost, tako iz gozdnogojitvenih razlogov kot tudi zaradi uresničevanja poslanstva gozdarske stroke v celoti. Ocenjujemo, da ima sorazmerno nizek delež realizacije možnega poseka za slovenske gozdove prej negativne kot pozitivne posledice. Lesna zaloga slovenskih gozdov je že sorazmerno visoka, nujno stopnjo akumulacije prirastka upoštevamo že pri določitvi možnega poseka. Realizacija sečenj pa je najnižja v mlajših gozdovih, v katerih so sečnje nujne z vidika njihove nege, predvsem zaradi vzgoje kakovostnega drevja, pa tudi zaradi ustreznega pospeševanja neproizvodnih vlog gozda. Zato lahko mirno zapišemo, da pomeni nižji posek od možnega predvsem manj nege slovenskih gozdov. Veliko je objektivnih razlogov za nerealizacija možnega poseka v zasebnih gozdovih. Plidobivanje lesa je zaradi hitro naraščajočih stroškov dela in zelo upočasnjene rasti cen gozdno lesnih sortimentov vse manj donosna. V razmerah, ko se lahko zasebni lastnik skoraj od drevesa do drevesa odloča, kaj se mu še splača posekati in kaj ne več, je vsak nerentabilen posek drevesa le bolj naključen. Navadno se zgodi ob sečnji vrednejšega drevja, pa še v teh prime1ih ne vselej . Prepričevanje lastnika gozda s strani revi.rnega gozdruja po nujnosti celovite obravnave sestaja je sicer nujno in večkrat prispeva tudi k ustreznejšemu poseku (ne le k ustreznejši izbiri drevja za posek), vendar je zaključna beseda ob samem poseku vendarle lastnikova. Seveda je prag rentabilnosti od lastnika do lastnika zelo različen, odvisen od površine in vrednosti gozda, ki ga ima v lasti, od njegovega siceršnjega gmotnega položaja, od tega ali bo posek izvedel sam ali ga bo dal izvesti drugemu, nekdo vidi v opravljeni sečnji tudi dolgoročno korist za razvoj sestaja, drugega to ne zanima, itd. Ti vplivi so zelo veliki in je težko predvideti, kolikšen posek oziroma delež možnega poseka je v danih razmerah mogoče objektivno pričakovati. Poleg navedenih objektivnih razlogov za sorazmerno nizke sečnje v slovenskih gozdovih t18 moramo seveda v ZGS posvečati pozornost tudi subjektivnim razlagam, ki se kažejo v morebitni premajhni angažiranosti strokovnega osebja ZGS pri realizaciji poseka. V tem smislu preučujemo razlike med območji, krajevnimi enotami in revitji ter poskušamo z vodenjem in organiziranjem dela vplivati na ustrezno učinkovitost javne gozdarske službe v vseh gozdovih. 5.2 Gojitvena dela Z vidika uresničevanja gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih del je primerno podrobneje obravnavati le gojitvena dela, varstvena dela, ki jih praviloma obravnavamo skupaj z njimi, pa pustiti nekoliko ob strani. Načrtujemo namreč lahko le del varstvenih del, zato primerjava opravljenih varstvenih del z načrtovanimi večkrat vsebinsko ni brez zadržkov. Za realiziranje gozdnogojitvenih del imamo v razmerah nove ureditve slovenskega gozdarstva v zasebnih in državnih gozdovih povsem različne vzvode. V državnih gozdovih je strokovni predlog ZGS v večini primerov primerno upoštevan, le v nekaterih primerih ga SKZG v določeni meri prilagodi finančnim zmožnostim, v zasebnih gozdovih paje obseg gojitvenih del v bistvu določen z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi ter s stopnjami sofinanciranja, kot jih določa Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz proračuna RS. Finančna sredstva državnega proračuna, namen­ jena vlaganjem v gozdove, se v zadnjih letih znižujejo celo v absolutnem znesku, po njihovi realni vrednosti pa seveda še znatno intenzivneje, kar se nujno odraža tudi na količini izvedenih gojitvenih del v zasebnih gozdovih. Grafikon 4 prikazuje gibanje realne višine sredstev državnega proračuna za vlaganja v gozdove v obdobju 1998-2002. Za izhodišče je vzeto leto 1998. Preglednica 2 pa kaže strukturo sredstev državnega proračuna, namenjenih vlaganjem v gozdove, kot so bila porabljena v letu 2002. Poudatjena ozka odvisnost količine izvedenih gojitvenih del v zasebnih gozdovih od razpo­ ložljivih sredstev državnega proračuna, nujno zahteva pojasnilo. Izkazana ozka odvisnost je posledica zelo nizkih sredstev državnega proračuna za vlaganja v gozdove, ki zagotavljajo izvedbo zelo majhnega deleža potrebnih gojitvenih del. Že ob GozdV 62 {2004) 2 Veselič , ž.: Gozdnogospodarsko in gozdnogojitveno načrtovanje ter uresničevanje načrtov Preg lednica 2: Struktura v letu 2002 porabljenih sredstev izvajalcem pa pomenj za te lastnike gozdov velik državnega proračuna, namenjenih vlaganjem v gozdove strošek, ki daleč presega prispevek države k izvedbi Ime proračunske postavke Poraba 2002 SIT Obnova gozdov 80.925.609 Nega gozdov 120.486.548 Varstvo gozdov 125.847.574 Vzdrževanje življenjskega okolja divji.h živali 18.348.483 Sanacija požarišč in ujm - gojenje 16.691.548 Semenarska in drevesničarska dejavnost 1.534.455 Vzdrževanje gozdnih cest 212 .606.773 Gradnja in rekonstrukcija gozdnih cest 19.000.000 Izvršba odločb 150.678 SKUPAJ 595.591.668 nekoliko večjih sredstvih bi se ob trenutno predpisanih stopnjah sofinanciranja gozdnih del pokazalo, da je večji obseg del težko realizirati zaradi nezainteresiranosti lastnikov gozdov za ta dela. Zabjevanja predstavnikov lastnikov gozdov ob sprejemanju Zakona o gozdovih ( 1993), da posebni skladi, kjer bi se zbirala finančna sredstva, na primer od prodaje lesa, niso pob·ebni, ker bodo lastniki gozdov v novih družbenih okoliščinah, ko bodo resnični gospodatji svojih gozdov, sami poskrbeli za izvedbo potrebnih del v gozdovih, se očitno niso uresničila . Vzrokov za nezainteresiranost lastnikov gozdov za izvajanje gojitvenih del je več. Mnogi so od dela v naravi odtujeni in sami niti niso usposobljeni izvesti del, nekateri pa jih sami fizično niso sposobni izvesti. Naročiti izvedbo del poklicnim GozdV 62 (2004) 2 del, tolikšne razlike pa niso pripravljeni plačati za dela, ki se bodo njim oziroma dedičem obrestovala šele po mnogih desetletjih. Čeprav je ponekod v svetu uveljavljen način financiranja gojitvenih del z zbiranjem sredstev iz prihodka od lesa, pri nas menda to ni mogoče tudi zaradi odločitve o t.i. integralnem državnem proračunu, v katerega se vse izteka in iz njega vse izhaja; in to se je seveda prav tako poudarjalo že ob izdelavi veljavnega Zakona o gozdovih. Ker naj bi se vanj torej stekala pomembna sredstva od poseka lesa v zasebnih gozdovih, predlagamo, da naj se iz njega tudi sofinancirajo gojitvena dela v tolikšni meri, da bo zagotovljena njihova izvedba. Podobno kot pri realizaciji sečenj je gotovo tudi pri realizaciji gojitvenih del količina izvedenih del odvisna tudi od prizadevanja gozdarskega stro­ kovnega osebja. Izvajanje gojitvenih del anali­ ziramo tudi s tega vidika, s ciljem, da zagotovimo v vseh gozdovih zadostno strokovno podporo izvajanju gojitvenih del. 6 LITERATURA KOZOROG, E., MATIJAŠIC, D., 2003. Sodobno gozdnogospodarsko načrtovanje- korak h kvaliteti in racionalnosti. Zbornik Študijskih dni Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire pri BF, Ljubljana. Poročilo o delu ZGS za leto 1994. Ljubljana. Poročilo ZGS o gozdovih za leto 2002. Ljubljana. Zakon o gozdovih (Ur list. RS, št. 30/93 in 67/2002). Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Ur. list RS, št. 5/98). 119