50 0 Dunaj, dne 22. junija 19<J9. Šolska Yodstva, krajni šolski sveti, okrajna oKt. društ^a, župaostva iz vseh slorenskib pokrajin so začela na državni zbor in na naučno ministrstro pošiljati utemeljene resolucije, naj država prevzame od posameznih dežel 50$ stroškoĄ za Ązdrževanje ljudskega šolstva. Doslej je imela država nasproti ljudskemu šolst^u najkomodnejže stališče, ki si ga moremo misliti: pridržala si je do njega malone Ąse pravice, zlasti nadzorovalno oblast, ni pa prevzela uič dolžnosti, ako izvzamemo vzdrževanje učiteljišč in z njimi združenib Yadnic, ĄzdržeraDJe maloštevilnih državnih ljudskih šol in honoriranje okrajnih šolskih nadzornikoĄ. Vsi ti državni izdatki za ljudsko šolstvo so Ą primeri s stroški, ki jih imajo dežele za to šolst^o, kakor kaplja vode Ą morje. Sicer nam je dala država pred 40 leti § 55. državnega šolskega zakona. A kaj pomaga učiteljst^u gola beseda? V teh dolgih 40 letih ni država niti enkrat genila z mezineem, da bi se tudi Ą resnici izpolnjevalo jasno besedilo zakona. Prihajala je Ąedno z novimi odredbami, akazi, novelarni — nalagala je breme na breme, a storila ni ničesar, da bi se količkaj olajšalo najtežje breme, ki pritiska k tlom učiteljstvo in ki ga imenujemo bedo in skrb! Nasproti temu žalostnemu dejstĄU pa stoji resnica, da je ravno dižava tista, ki ima od ljudskega šolst^a naj^eč dobička. V podkrepljenje te trditĄe ni treba nič dokazo^anja, ker stoji na dlani, da raste moč in veljava države Ą tisti meri, ki se y nji dviga in krepi materialna in moralna blaginja posameznih narodoĄ. Eer pa je ta poslednja od^isna Ą pm Ąrsti od razĄijajočega se in napredujočega ljudskega šolstva, sloni tudi moč in veljava države na tem šolstvu kakor mogočna stavba na trdnem, nerazrušnem temelju. Bilo bi praĄično in najenostavnejše rešeno vprašanje o regulacijj učiteljskih plač in o saniranju deželnib financ, ki je s tera Ąprašanjem v najožji ZĄezi, ako bi se ljudsko šolstvo podrža^ilo. Temu se pa upirajo v prvi Ąrsti čehi in Nemci, boječ se za aĄtonomijo svojega šolst^a. Ta strab je neopra^ičen! Bolj klerikalen kakor je deželni šolski SĄet y Pragi ni niti oni y Ljubljani, bolj autokraški kakor tisti na DoleDJskem Aystrijskem ni sploh nobeden. Edor se boji dandanes za a^tonomijo šolstva, ta se boji za ĄpliĄ svoje stranke na šolstvo. Prava a^tonomija šolstĄa bo izĄedena šele z narodno aĄtonomijo. Ear trdimo tu, se da sicer izpodbiti, a Yzlic temu ostane resnica. Na podrža^ljenje Ijudskega šolstĄa ni torej sedajjmisliti. Pač se da pridobiti parlament za to, da sklene: DržaĄa prispe^aj k ĄzdržeĄanju Ijudskega šolstva 50%. Že danes vemo, da pride finančni minister 8 plašnim obrazom, kje naj vzame y to potrebnih 60—70 milijonoĄ. No, Ązame naj jih tam, kjer jemlje milijone za kanone. D o b r o bo za Ąse narode Ą A^striji, kadar prešine vladne krogeprepričanje , daje dušeyno oboroženje jačje i n koristnejše od Ą o j a š k e g a. Učiteljstvo računa predvsem na pomoč nSlovanske Unije" in socialnih demokratoY v državnem zboru, da bodo delali z Ąsem vplivom in z yso silo na končno rešiteĄ tega Ąprašanja — to se reče — da pride od besed do dejanja! Najhitreje pa bi se pridobile Ąse parlamentarne stranke za teh 50% na ta način, ako bi državni poslanci, ki so obenem učitelji, uĄažeĄali idejo tovariša G a n g 1 a , ki jo je razvil na zadnjem božičnem zboro^anju naprednega učiteljstra y »Mestnem domn" Ą Ljubljani. Dejal je namreč, da ni y parlamentu skoro stranke, ki bi ne imela Ą svoji sredi učitelja poslanca. Ti se naj bi združili Ąsaj glede tega Ąpr»šanja ter vplivali na SĄoje klike in jih pridobili za to splošno zahtevo. Tako bi pomagli 8vojim stanovskim tovarišem trpinom in bi tudi svojim volilcem storili največjo dobroto! Tisti poslanee učitelj, ki bi započel to akcijo, bi si pridobil resničnih zaslug. f Ali ne bi mogel tega začeti Jaklič? Vstani, delaj, ne dremlji I