PIONIRJE let» XXV., W. M LJuMiaaa, sohlt» 14. aprila 1»« CpravBdiCvo: Ljubljana. Pucciuijeia aL'5. Telelon it. 31-22. 31-23. 3144. Inseratni oddelek. LJubljana, Puccinijeva ali ca 5. Telefon 4t. 3X-2S. 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska c. 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo: UPI S. A., Wilano._ Računi. za Ljubljansko poki. pn poštno-čekovnera za v, it. 17.749 za ostale kraje (talije: Servizlo Conti. Corr. Pc«t. 11-3118 Schwerpunkte der KainpShaisdlningen im mitteldeutschen Raum Weiter schwere Strassenkämofe in Wien — Im Donau-March-Winkel sowjetische Durchbruchsversuche vereitelt — ZvVischen Eins und Weser britische Kräfte zurückgeworfen — Kämpfe bei Wittenberge und Magdeburg — Erfolgloser feindlicher Durehbrut'hsversuch im Ruhrgebiet und im Bergi sehen Land — Heftige Kämpfe vom Steigerwahl bis zum Oberrhein — Weitere Ausdehnung des feindlichen Grossangriffe südwestlich des Comacchio-Sees Težišče operacij na srednjenemskem področju Nadaljnji hudi poulični boji na Dunaju — Sovjetski prebijalni poizkusi se se izjalovili v trikotu Donava-Morava — Britanske sile so bile vržene nazaj med rekama Ems in Weser» — Boji pri Wittenbe.rgu in Magdeburgu — Brezuspešen sovražnikov prebijalni poizkus v Porur ju in Bergischen Landu — Ogorčeni boji od Steigerwalda do zgornjega Rena — Nadaljnja razširitev sovražnikovega v&tenaptKla jugozapadno «d jezera Comaccfaks $ Titma država docela \kl|učena v sovjetsko politiko Podpis »prijateljske« pogodbe — Srbija je postala vazalna država — Tudi Beneš popolnoma pod vplivom Moskve „Verujem v smisel zgodovine" Uvodnik, ki ga je napisal minister dr. Gobbels za najnovejšo številko tednika »Das Reich« Bern, 13. aprfla. O svrihS lad Stalina za,po-vedanega obiska Tiita in šiabajšiče) v Mi »itvd izvemo seo priznali SubaiSföa za aunaraj^gai ministra, r» pa; za ipodpänäkja, Pqgodbai vsebuje oüCiieatraioöko obljubo posnotä preßco te vojjne, če bi ibffla ena BzJimd pogodbenih strank zapletena v vieflnf* Srbski narod bo moral torej c(b vsakem času nositi svpjo igitarvo »al prodaj v korist Moskve. Pcgoiba vsebj;e nadai'j.e «ibvssao, da noben pogodbenik ne sme s:(deit vati prt koaliciji, ki tot bila usmerjena prolll drugemu pogctfbenftu. MoskiÄnska BriHt? ,v.: veže t.aret v saUKna prlmer« srb-fw nanjo politiko, kzy|U Mrskva dliEtomčno oti-"v tča, katero kKÄÖi«jo soetn » urm;'j-no proti sebi. Tudi': trja* vsefc drugih podrctijih prc'?la:rxiaicijo »nar.sžje scričJ.» inje:< za tpovojwd d«(bc». KremieäS » je s 110 pog zagotovil poslušnega vazalTa', Iki' ga to _ vaak čas vpreže v aviiho uresničenjal svoj'h poaiöißHih, cäfläeW- _ _ StocKbolm, 13. aprila. Mask):Wka pdro-(öwate afiinžba le naijšŠrBa izjav» o poü*-taäd nove 'dedke (Sutkovne Vlade, Iki je bila. Berlin, 13. e-.pr. Reichsminister dr. Goebbels 'pr.kazuje v svojem najnovejšem članku v »Reichu« vsem Nemcem in Nemčiji, kaj zaih\eva seidanji čas. Izgledi uspešnega nadaljevanja: hrabrega nemškega odpora, tako izvaja mad drugim» so spričo najnovejših poaročnih izgub r»a vzhodu, jugo-vz.hc.au :n zapadu postali dvomljivi, toda tudi celokupen sovražnikov tabor se bori pod izrednim pritiskom rar mora hitro zmagati, dli pa itilo hne to mogei zmagati. CeSotna kc-aiicija trpi na notranjem huj-šanj-u ter jo danes le še z največjo muko drže skupaj vojaški, usioehi! in upanje po bližnjem končnem uspehu. V tem stadiju vojne pomeni pridobitev na času popoln uspeh. Zaradi tega je potrebno nadaljnje vztrajanje in odpor nemškega naroda. »Verujem«, tako nadaljuje dr. Goebbels, »v smisel zgodovine. Te vere mi ne more razrušiti nesreča, ki nas je zadela. Gotovo vem, da bo naš Führer našel pot iz dileme in da bo ie na ta način možne» obnoviti dozdevno izgubljeni smisel te vojne. Odločitev te vojnü bo padla šele! sekundo pred 12. uiro. Naši sovražniki na zapadu in vzhodu zasledujejo nemški narod z istimi zahrbtnimi in uničevalnimi načrti Življenji pod njihovo oblastjo bi postalo za naš . narod taiko aM tako pekel na' zemlji in bi dovedlo do pepoflnega uničenja naše narodne substance. Ze iz tega razloga smo dolžni nam samim in našemu narodu, da preprečimo na vsaik način tako stanje. Da-ruejs gre za to, da rešimo ogroženi nadaljnji obstoj našega naroda. Vsi moramo .biti prfpravijefii, da žrtvujemo, če je potreb-no, tudi svoje življenje. Le naš tud odpor bo zaustavil sovražnika. Drugega sredstva ni! To pa je tudi dovolj uspešno* Za našimi bojišči so mest a, ki nudijo že dva meseca 'Otdipor sovražnikovemu navalu in ki povzročajo sovražniku izredne krvne žrtve. Ce bo vsaiko nemško m&to tako ravnalo, ns bc- mogel sovnažnik prodirati naprej. Mi fsiiie v tej borbi za. našo prostost imeli, pri-liiko zaznamovati posamezne junaške uspehe, ki 5^iič:.jo naravnos 'tantičnemu duhu. Ta junaška dejanja lahko posnema vsak Nemec, Le tako bo moznjc zadržati sovražnika' in ga razbiti v neštevilne majhne boje= ki mu bodo spuščali kri in pomirjali njegovo drzno prešernost. Narodni odpor ni le zadeva vojsk», temveč stvar vsega naroda. Naučiti se moramo improvizirati .iin biti za potrebo hrabri. Nekoliko srčnih mož rin žena lahko pripravi čudeže. Sovražnik računa z našo bojaznijo. Na njo giadi svoje drzne operacije. Ce se mu hrabro zoperstavimo, potem bo moral prenehati. Dovesiii si bo" moral ojačenje ali pa pustiti zadaj sile pri dolgem prodiranju. To ga bo sčasoma tako oslabilo, da bo kmalu izginilo njegovo strahovanje oklopnikov. Saj tudi on ne razpolaga z neizčrpnimi rezervami. Tudi on mora računat i s svojim moštvom itn gradivom Sedaj meče v borbe« svoje sile tako brezobzirno le zaradi tega ker mehi, da se nič ni treba bati odpora. V tem pa imamol mri dober izgled. Toda ne zadostuje stopiti pasivno proti sovradaiiku, aktivno se ga je treba ubraniti, To pa) je možno izvesti od iedeinega zaničevanja ,ki mu ga kažemo, do uporabe orožja protli njemu.« Nato ugotavlja dr. Goebbels, da je pri brezznačajnih individujih, ki sovražniku niso pokazali zasluženega prezira, govor le o nepomembni manjšina, "ki pa se je ne sme trpeti. Nemški narod mora ljubosumno paziitii, da ne izgubil v tej1 splošni zmedi dogodkov celo svoje časti. Kajti v. sedanji knizi se 'lahko izkaže mož samo le še z dejanjem Vojna je proces preonove ne le med narodi, temveč tudi med poameznimi ljudmi. »Mi vsi moramo«, tako zaključuje dr. Goebbels svoj članek, »priseči, da raje umremo, kakor da sprejmemo jarem hlapčevstva!, da raje najdrznejše posežemo v torbo, kakor da b'i resignira-li, in da se tisočkrat raje borimo do zadnjega diha, kakor da bi neslavno kapčitulirali. Le na ta "način je možno rešiti narod. Korakamo» v 'zaključno obdobje te vojne. To obdobje ne more več dolgo trajati. Sedaj je torej govor o odločitvi. Pri tej odločitvi gre za. to, ali bomo njene žrtve, ali zmagovalci. Skoraj 6 let smo bili ki» vsem vojnim obremenitvam. Smo pred zadnjo in najtežjo ►morda že sredii nje Stopimo ji ponosno in; značajno nasproti! Njo bomo 'lahka premagal j, če ne bomo popusti'! nobenega sredstva In odločujoč v vsaki vojni je vedno poseg lastnega življenja.« Hudi obrambni boj na obeh straneh Harza, pri Düna ji in ob jadranski obali Protinapadi na jugu in severu zapadnega bojišča — Ogorčen odpor na Dunaju, pred Breslauom in v Samlandu — Izjalovljeni sovražni prebijalni poskusi ob Santernu um» uutv wanw - ——J >* ■ ---, - - mtwm 0CÖ yjjfiWffl Is nadzorstvom ^raiaoiju. . „je;. Moskva -jKordlair-ja?. da bo Bene. Cev režim mrožjs s"iicter;<:C g S :yj:,!:slr.'i zvctBo ia da je .t,:« fraamerje cd'.Oönajüj&a sm^r. nlca za bodočo! ztn»Jlajb ip«'.:ti5oo BsncSavega v-.. Da «■> Borajove tna;rV;:^ete ie izp:.'.-njcvalci; bctjžavfenia, potrjuje 'lu«yčno «no-sdKvsiko izjava, .da, se 4*3 BensiS oe le v voiašicem, ftemveC tudi'! v gospodarskem in kučtairnem oeiru naalooia najožje na 'politiik« i. L i laja. . m, 13. atpriiiei V Mr'feöövi oataovena • .ai&a 'Ijegiiinska vlada, kf jI načeS^uje j j-. 1/ .; e ;,-je!ci.j l,*ila prcgrcinatČno' vI»ai'o v, '..i prolUasnira" potpOlno visti'lsanerje-.-■■.•r Moskv... , je zuiiainjü "minister Eden aikonično Öfjatvil, da je no!-iV*5ii .bršittansfloetmiu ivelšeipiostlatniku v Mctskvi, 1 / ü mm podizve, (kje se po-lctfö zasitcpjrtki "nahajajo. Ko je möreH Edfcn v srepb priznati na neko vrpraSamje v spcidlnra1 zbornici, da raz-p; < biltanstka MlaitJai ■zelöaisino le ® malo vesilimi ifz POJjsikei, se Je pdkalzailKi, teafidjnoi stieinsko vlogo( ima. Angiiigtai v p«oyiBäbctn Berlin, 13. aprila. V središču zapadnega bojišča ih na rensko-vvestfalskcm industr:j-skem podrcxiju se je položaj v sredo spričo novih angloameriš;cih napadov znova poostril. Na južnem in severnem odseku so nemške čete odbile številne sunke ter v protinapadu vrgle južno od Bremena in pri. Crailsheimu ntočne sovražnikove sile nazaj. Giavßi severnoameriški napad je bil izveden na obeh straneh Harza. Sovražnik je mimo Braunschweiga, katerega branilci so Vezali glavnino sovražnikovih naskakovai-pih oddelkov po uničenju številnih oklopnikov, pognal svoje prednje oddelke do področja južno od Magdeburga. Sovražnikov papaid se je zaustavil nekoliko južneje ob zapadnem robu Harza in v masivu Thürin-škega gozda. Severnoameričani, katerih napad na Erfurt se je izjalovil, so se iz doline reke Gera prerinili v cV.'eh estüh do področja na obeh straneh Weimarja. Sovražnikovemu močnemu sunku, ki so ga podpirale bomb-niške jate ön ki jc bil izveden med Mittel-landskim prekcp&m in ThürinSkim gozdom, S a so se priključili nadaljnji napadi v lain-Frankenu. Južno od ThUrinškega gozda se je preložila borba na področje pri Coburgu, kjer- so se razvili ogorčeni boji za nemška oporišča. V gorovju Hass in v Stei-gervvaldu pa je bil sovražnik po začetnem napredovanju zepet ustavljen. Tukaj so številne samostojne bojne skupine v zaledju napadalcev, med temi tu<\i schweinfurtska posadka, vezale močne sovražnikove sile. Severnoameričani so pojačili? svoj pritisk na industrijskem področju. Napadi njihovih divizij, katerih je sedaj 19, so se osredotočili tukaj na odseke med Essenom in Unno, med dolinsko zaporo Möhne in pogorjem Rothaar ter na področje severno od reke Sieg. Sovražnk skuša iz področja pri Olpe doseči svoje sile, ki napadajo pri Bochumu proti severozapodu. Vkljub ogorčenemu odporu mu je uspela poglobitev vdora, vendar so v teku protinapadi proti bokom naprej pr edrlegn klina, fifunek s severa se je izjalovil v razvalinah , o lu^.'i'jii laJcciJ. Za vezni cbla-!'••: ro t:'j,r'i'o, da omejc cpid&m'jc k na doslej prizadel neatllio p.cb:va.L< irvo. Prt tem pafepsl.;-; z rlgorc^ninv a^aJsCvi. Plrizadii:!ie inc. n; cjkrajc ro bruzcbzrno evakuinalj, prebivalec pa nonwi iblli v «oto«o barako v karanteno. V kolikor ni bilo na razpolago Soto-lov. so putJTi pitbivaicc kar pod milim nebom, Izrccmc čete. so nato potic izpraznjjene hiše z b&ncinom fct- jih zažgale do kkiti, v katerih jo j*cbi,\alstvo bivalo. Med zasedbe-tuml četami so izvedli tako;) a&ftpg oeplj». njv. Zdra^la, ki 00 potrebna, posebno injekcije. orj spričo zavezniških prcckibctvabvh težav medno drv-goocma in jih imslo h zrio male količine. Zasedb'Jne cblasti so zamdi tega zapltnila to Guutftni materijal, kj j|e» bil v iokümah, tx:r ga rj.zde'ile med četk?. Vsi r.cim"'k; zihavu-iiki meila so se tekom 24 ur mor.'.'i javit; ter co jih odredili za dužbo pri rcvci'n oamer ilk'h čotah. Stockholm, 13. aprila. Zavezniški vcO.ii Ho-pisniki poročajlo po ndtf \xati švedskegu časopisa »AftenHadeta«, da je v Hannovru prevzel cb!a: tmcrirkc armade po imenu Fridd. On je izjavil zastoprokoni časopieiA da ima izkustva z gangiitcrji in dr; bc že našel način poetopa-oje s Nemci» Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica 8t S. Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi ae ne vračajo. Dežela in komunizem Veliko dokazov je bilo že objavljenih o tem, da je kominternska revolucija pr. nas meščansko dete. Izšla ni niti iz stremljenj našega delavskega, še manj pa iz stremljenj našega kmetskega stanu, ki jima je bila komunistična revolucija bolj tuja, Kakor bi komunisti sedaj radi to prikazali. Sprožili, vodih in izvajali so jo pretežno le meščani, po večini celo sinovi meščanskih bogatašev, ki so jim bile potrebe nižjih slojev ljudstva kaj malo ali pravnic znane. To tudi pojasnjuje, zakaj se je komunistični uničevalni nagon tako zdivjal prav nad našim podeželsKim ljudstvom, a tudi, zakaj naše podeželsko ljudstvo nikdar ni videlo v tej revoluciji nekaj .j odrešilnega« zase. Resnica je dalje, da ni \oivobodilna bor-bac niti za las premaknila političnega težišča našega podeželja, ki je v giavnem estalo zvesto svoji politični tradic ji, in to navzlic vsem novodoonim geslom, pod liate-rih vplivom naj bi krenilo na ->nova pota«. Prav tako se tudi moralno gledanje sioveu-skega pcdeZelsKega čioveka — rn prav nič spremenilo. Pcdezcisk: človek je v vsem tem vnincu medsebojne borbe ohranil potrebne' »mero Isa vag o«, ohranil je svoj moralni čut in svoj naravni politični kompas, kakor mu ga je sproti dajal zdravi razum. V vseh teh pogledih je naša dežela v veliki prednosti pred našimi mesti, predvsem seveda pred Ljubljano. Kdor potuje danes po deželi, bo povsod naletel na kaj pikre opazke na račun našega središča, iz Katerega je — po stvarni presoji našega kmeta, ki ga ne vodi noben predsodek proti mestu — prihajalo na naše podeželje več zla kakor dobrega Naš kmet seveda tega ni pričakoval in zato je bii tako razočar an, üato pa je danes tudi tako oster y svoji obsodbi vsega meščanskega, das; ga. pri tem ne vodijo nikaki »•razredni:« nagibi. Od nekdaj je sicer na deželi veljalo, da prihaja »vsa izprijenost iz mesta«. Toda to je oila le primitivna razlaga za pojave, ki jih naš kmet ni mogel spraviti v sKiad s svojo moralo. Takšni pojavi bi tudi v zadnjih letih ne izostali, četudi bi revolucije ne bila Zato bi oni sami še ne vplival na kmeta v tolikšni mSri, da bi zaraui njih ostreje gledal na mesto. Ce se je ta vendarle zgodilo je treba iskali vzrok kje drugje: v morali, ki je prišla na deželo iz mesta z novim evangelijem kominternske revolucije in vsem, kar ji je sledilo. Tu je videl naš kmet novo zlo in temu zlu se je uprl, tem bolj, ker so biii njegovi uosiici pretežno salonski ljudje brez najmanjšega razumevanja za kmetovo ž.v-iienie in njegove dejanske potveDe. Njim ne le ni mogel zaupati, saj so mu bili preveč tuji, marveč je nagonsko ves čas presojal njihovo početje brez izgube lastnega ravuo-težja. Zato so seveda v zmoti oni, Ki mislijo, da se je naš kmet pod vplivom teh »prero-* kov«, ki' so prihajali k njemu kot pravi tuici, le za las spremenil in postal »dovzet-nejši« za njihove nauke. Kar je slabo, smatra kmet za slabo, četudi tega včasih glasno ne izpove, ries so tudi kmetje — v dobi tako zva" h »republik« — prihajali na tf.miUnge« .i tamkaj posluša,li razne govornike kot pridigo Svojega dušnega pastirja oo nedeljan, toda samo besede jih niso mogle odvrniti od lastne presoje. Pr*av dobro so ob takih prilikah ločili ijuiiko od pšenice, čeprav so včasih navidezno tudi pritrjevali govornikom, svoje prave misli pa vsemu svetu prikrili. Moralo so vselej ločili od nemorale, kakor ie to nazorno povedal neki Notraajec, ko je dejal: * Trist okrat na dan se moram v naši .republiki* zlagati, če hočem živeti- T9 prav gotovo ni prav. Toda kriv nisem sam. Kajti nepošteno je le to, da brez laži ne morem živeti..Tako se je naš .podeželski človek navidezno spr ijaznil tudi z nezdravo nemoralo, ki mu jo je pnaesia'kora-internaska revolucija, toda svojega zdravega moralnega čuta pri vsem tem le ni izgubil. Prav ta osnovni moralni čut pa mu je tudi pomagal, da je vselej in povsod ia z vsem svojim bistvom lahko odklenil komunizem kot zlo, ki ga je neposredno čutil. Nasproti njemu je marsikateri meščan ta zdravi moralni čut popolnoma izgubil. Najbolj otipljivo se kaže to v odnosu našega deželana ali meščana do ene izmed stra? hotnih poäledic komunističnega bratom^ riiskega divjanja, do našli beguncev i» izgnancev. Za. vsakega našega kmetsi-ega rojaka je nenojrnljivo, kako se splan. more brat naxl bratom tako daleč spozabiti. Zato tudi ne sprašuje po političnih ali drugih nagibih, Id naj bi komuniste do taksnega zločina dovedli. On vidi le zločin sam in — zločin obsoja. Zato je takoj pripravljen, da nudi beguncu vso pomoč. Nasprotno pa je marsikateri meščan, lü je pod vpi.vcm komunistične agitacije moramo povsem otopel, do pojava najčešče povsem ravnodušen, v kolikor ni celo ciničen, češ: Nekaj so le zakrivili, če ao jih pregnali! Zaaj zločin ni več zločin, če ga politično lahko opravičiš, ker so mu zakrknjenosti vseh vrst že povsem ubile zdravi moralni čut. Pri tem gre samo za. enega najbolj nedolžnih zločinov, ki jih je komunizem v svojem divjanju nad našim podeželskim ljudstvom zagrešil, fie vse hujše so razlike v moralni presoji našega kmeta re. našega meščana glede drugih komunističnih zločinov nad našim narodom: rcoov. umorov požigov in vsega dragega zla, ki ga fc kominternska revolucija stresla nau ua&o deželo. Meščanstvu se kot veren drug v vseh teh. pogledih pridružuje tudi ostanek tako zvane »jare gospode« na podeželju. Seveda so zdrave ln razveseljive izjeme povsod, toda bistvo je takšno. Prav to bistvo na drugi strani spet razlaga, zakaj je danes naš krrtet tako nedostopen za laži1, govorice in agitacijske čenče, za katere je nasprotno še vedno tako dostopno m^sto. Rojak z dežele je pred kratkim v neki ljubljanski družbi zafrkljivo dejal, da ne bi na deželi nihče našel niti enega človeka, ld b» verjel tolikšnim neumnostim, kakršnim verjamejo v našem mestu tisoči, in to celo tako zvani razumniki. Kdor je prehodil našo deželo po vseh izkušnjah kominternske revolucije, mu bo dal prav. Naš kmet je v svoji ogromni večini ohranil svoje zdrava jedro, ohranil je svoj življenjski čut z vsemi njegovimi zdravimi izrazi, naš mešča» pa ga je le prečesto izgubil. Pridobil ga bo spet, če se bo vrnil k ljudstvu, od katerega ga je kominternska revolucija tako. odtujila. Te vrnitve pa si želi tudi vsak naš zdrav podeželan, ker ve, da bo jutri le v tem zdravem sodelovanju mesta in dežele mogoča obnova naše toli preizkušene domovine. Berlin, 13. aiprilau Bftjtoa v Kudlandgji, ki je trajala od 2. nvstaea je sedaj, končana. Sr prevzel dolžnosti predsednika. •Izdava Bele v; Wfashingtomi pravi: »Truman je bil obveščen. Poklican je bil v Belo lti§o. Ga. Roosevelt ga je obvestila. Tudi zunanji minister je bil obveščen. Sklicana je bila seja vlade.« Stockholm, 13. aprila. NewyorSkd dopisnik »Dagens Nyheterja« javlja, da je vest o .Rc oseveltovi 'smrti vplivala pretresajoče na ves ameriški narod. »Stockholms Tid-niiigen* podčrtava, da so bili v Londonu v zvezi z Rooseveltovc smrtjo izredno za-prepaščeni. Kralja Jinlja je vest o smrti najgloblje prizadela. Berlin, 13. aprila. Podpredsednik Truman, Rooseveltov naslednik, to prihodnji mesec- star 61 let ter se je redil v Missouri ju. Kot majhen uradnik v Missouri ju je pričel neopažen vzpon do najvišjih ameriških mest. Leta 1933. je bil prvič ^voljen za senatorja ter polp'iral tekom Svojega službovanja, spored New Deala. Leta 1941. je bil ponovno izvoljen. Znan je postal Trumaii koti predsednik senatovega odbora za p:eiskavo Vvjnih prizadevanj. Pri zadnjih volitvah za mesto podpredsednika se mu je rnoral umakniti Henry Wallace. Btirffn, 13. aprila. Nepodkupljiva usoda je s hladno rokö odstranila \z življenja eno gla vnih 'politi&nib. figur naseda časa. ki je prinesla ogromno trpljenja svetu ia katere destruktivni značaj je vodil to bolj zapeljano k a ker vodeno državo v ušsodo. Roosevelt se ni čutil Američana, temveč po vsem svojem delovanju za opolnomo-čenca one plutckratske klike, ki V Zed-njenih državah prevladuje na vseh področjih javnega življenja. Prijatelji so ga opevali za Mesijo mednarodne židovske veJefinance in to po pravici, kajti! znal je do največjih eklstremcv dovedeno idejo neomejenega severnoameriškega imperializma "istovetiti z vsežldovskim svetovnim področjem nadvlade ter koordinirati pol iti -k'-- Bele hiše s trgovskimi interesi Wallstreeta. To. po čemer je Roosevelt stremel, je bilo svetovno gospodstvo- dolarskega '"m. perializma. Ta agresivna tedenea preti vsemu svetu — tudi proti lastnemu zavezniku, kakor n. pr. Angliji — je znak politike tega 31. severnoameriškega predsednika, ki se je rodil 30. januarja 1882. v New Yorku. Najprej si je izbral poklic odvetnika, patem pa je kot član svetovnega, prostezidarstva., pri "katerem je v zadnjem času vršil najvišjo službo, zaplaval v politične vode. Leta 1913. je pod "VMilsonom- nastopil prvič mesto visokega državnega uradnika kot mornariški državni podtajnik. 2e takrat je Roosevelt pokazal, da razume prav dobro povezati politiko z osebnimi kupčija, mi. Leta 1921. je obolel na spinalni otroški paralilzi ter se za dalja časa odstranil s političnega, odra. Drugi odsek Rooseveltovega političnega življenja pričenja leta. 1928., ko mu je »lspelo. da ja postal guverner države New YcTk. Pojavila se je s tem odskočna deska za izpoln tev največjega Rooseveltovega cilja da bi postal severnoameriški predsednik. Leta 1932. je Rooseveltova klika res dosegla njegove* izvolitev. Odtlej je ostal .po večkratn zopetni izvolitvi, ld predstav-1 ja novost v severnoameriški zgodovin', na čelu države dq sveje smrti Najprej se je poizkušal na področju: notranje politike, kjer je skušal doseči preobrat v ta.ko zvanem New Dealu. Poizkus je končal z cčividnim fiaskom. življenje široldh množic je dospelo v resno soc'alno krizo, iz katere ni Roosevelt našel druge prti. kakor cd vrnitev potom aiktivaeiije zu-nänje" pöliöke "v preusmerjenju na vojno. V popolnem soglasju z židovskimi! velefi-nančnilc, ki so ga laska je imenovali bodočega. gospodarja sveta, se je zaletel v politiko dolarskega imperijalizma. organiziral ogromno oborožitev predvsem na morju ter netil požare novega svetovnega .konflikta. Ugodno mu jo pr? tem bilo Oliur-chillovo vojno hujskanje proti narodneso-cialistčni Nemčiji. Temu hujskanju je Roosevelt s ponovnim posegom' dal močan vTigon, dokler mu ni končno leta 1939. utepclo, da je s pomočjo nemško-poljskega spora o tako zvanem »koridorju« dosegel iztruči itaiko zaželjene vojne. Najprej je Roosevelt. držal Zedinjcnc države še izven krvave igre, da_ v namenu zagotovitve ponovne izvolitve je celo obljubil vsem Američanom, da ne rbo nikoli hohen Američan pcclaas v vojno preko morja'. Končno .pa je s provokac'jo Japonske po vzorčil vojno in razširil vojne konflikte skoraj po. vsem '.svetu. S tem je brez dvoma. Rooseveltova zgodovinska krivda, da je postal svetovni povzročitelj vojne številka. 1 ter re pre:l forumom svetovne javnosti izkazal za glavnega vojnega kriVca. Za njim ne bo nihče na .svetu pretočil niti eno solzor v toliko .bolj pa bo mednarodno židovetvo stalo zopet enkrat cb zidu solz te- stokajočo objokovalo smrt svojega. poslušnega sluge. Važno je vprašanje, v koliko bo vplivala Rooseveltova smrt na severnoameriško politiko. Na te vprašanje bo odgovorila bodočnost. Kakor določa ustava, je senator Harry Truman kot podpredsednik začasno prevzel mesto predsednika. Iz Ljubljane u— Nov grob. Po kratk? in težki bolezni je v 66. letu starosti dne 26. februarja v Sarajevu umrl sodni uralnik v pok. g. Ivan H u m a r. K večnemu počitku so tajnega položili na tamošnjem .pokopališču. Naj mu bc žemljica lahka! u"— Maša zadušnica za pokojnim dr. Antonom šapljo bo v četrtek 19. t. m. ob uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja in ne ob pel 9. uri, kakor je Mo pomotoma objavljeno v včerajšnji osmrtnici. u— ž%id€setdnevni pa^istos za pokojnim Ivanom Cirilom škerjancem bo v soboto 14. t. m. obl7 v pravoslavni cerkvi. u— Promocija. Na ljubljanski' univerzi je bil na podlagi disertacije »O izseljenski du-61«: promoviran za doktorja modroslovja g. profesor Jože Premrov, doma iz Martinjaka pri Cerknici. Novemu doktorju naše iskrene čestitke! u— Preskrba Ljubljane » drvml. Zaradi nezadostne kohčine premoga so Ljubljančan«. navezani izključno na drva. Dovažaftje drv v Ljubljano pa je združeno z veJfkvmi težavami V okolici mesta je prijavljenih yeč tisoč metrov drv za kurjač, ni jih pa mogoče pripelji v mesto, kefni voznikov. Mestna občina Ijafeljansl^afsi prizadeva, da hI omogočila dovoz dgV*" v Ljubljano "n jih dala. na razpolago s kurivom. Pri- čakovati je, da VeT prizadevanje ne bo zastonj in da cxfdo petrešnik? ispialu prejeli določeno količin» drv. Preb'vaJ^ityo prosimo, da apošteva navedene ovire p^ dova-žanji* drv in da zaenkrat ne nadlegttjc s sverfimi prošnjami niti uradov niti trgcvfcev g kurivom. u— člani Krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani, Iii so prejemali kurivo pri tem odbora, se obveščajo, da zaradi tehničnih ovir letoa odbor ne bo mogel preskrbeti kuriva. Kdor misli spremeniti dobavitelja kuriva, naj dvigne izkaznico pri Prometnem zavodu za premog, Miklošičeva cesta 15 in se pčijavi pri svojem trgovcu. u— Kmetovalci In lastniki zemljišč (ne najemniki) z začetnimi črkami G. H, I, J, N, O, R, ki so se priglasili gospodarskemu uradu zaradi propustnic čez mestno zaporno mejo, naj pridejo ponje v nedeljo 15. t. m. dopoldne med 7. in 9. uro v Beethovnovo ulico 7, pritličje, soba št. 15. Opozarjamo, da. gre za propustnice, ki so bile na novo odobrene. — Ce bi bil alarm, bc gospodarski urad delil propustnice pol ure po dovoljenem kretanju. u— Lastniki in najemniki zemljišč (zamudniki), ki stanujejo v Ljubljani in imajo svoje zemljišče onstran kontrolne črte in ki se dozdaj še niso priglasili zaradi propustnic za prehod čez mestno zaporno mejo v evrho obdelovanja, na.j| se zglase dne 17. In bjc&nišniiJco usnri, za pcSklcditoaml;, osteül' trije pa sielt udi! težtje ranjen^ in se nafeaji^) v ibpSia&šnici. Tragična c.esrča Je ztoiid&'i y končna vendarle dKmcdiril ostale ojroice, idase z najdenima eksplozivnimi prea'meü ■ne ibodo več igiS-iiii. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zadnje dni sprejeli spot več ponesrečencev z dežele, iz mesta pa 62-letnega krojača Štefana Forsnaiiča, ki je padel z drevesa in pri tem debil notranje poškodbe. Desno nogo si je zlomil pri padcu v domači hiši 8-letni sinček posestnika Franc Bradač iz Krke. 9-letni snček posestnika Jože Ka-stelic iz Račne je padel s skednja in si zlomil desno nogo in roko. Pod voz je padel in dobil notranje poškodbe 13-letni sin posestnika Anton Kumše iz Iške Loke. Levico si je zlomil, ko je pri' igri padel, 6-J.etni sin posestnika Alojz Bonča iz št. Vida nad Ljubhano. 37-letni sin posestnika Janez Slak iz VeEftega Gabra pa si je pri padcu zlomil levo nogo. u— Pasja steklina pri človeku se lani ni pojavila v nobenem primeru, čeprav je bilo mestnemu zdravstvenemu uradu prijavljenih 39 pasjih ugrizov. Vsi ugriznjeni so bili v Higienskem zavodu cepljeni proti pasji steklin, pse pa ie pregledal živinozdrav-nlk. Iz Novega mesta Na pomoč bombardiran cem l -Vsled bombardiranja v zadnjem času je ostalo brez strehe in brez vsega več someščanov. Naša sveta dolžnost je, da j?m hitro priskočimo na pomoč z denarjem ali z blagom. Novo-meščani 30 se še veduo radi odzvali takim kičem na pomoč. Naj se izkažejo še sedaj, ko je sila res velika. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Lepa nedelja. Narava gre nemoteno svojo pot dalje. Krasni predvelikonočni dnevi s:i poživili rast in brst drevja. Cvetni pepki marelic, breskev, češenj in sliv so .90 odprli in privaibill roje pridnih, čebel, ki so marljivo na delu. Narava iazveseljuje oko vs&lwgar, četudi je zasolzeno ot vojnih grozotah. Ob bregovih Krke je vrbovje na-ctoanjeno z rahlim, osvežujočim zelenjem, kjer se rado poči je trudno oko. Tudi v raznih gozdnih predelih se sveže zelenje odbija cd temnega ozadja visokih smrek. V 2ig0'injih jutranjih urah imajo konoertc naši krilati pevčM. ki že prtrlno gnezdijo. Med njimi niso najslabši priljubi jeni škcicj in kosi. Radovedni čakamo, ako se bo pojavil in oglasil znani par slavčkov v Ra. getvem logu. Naš oder. Na veliko nedeljo zvečer so člani IjuibijaasOte Dtnalme, Dramsßcegfi, atu. «i. a in GiasbiS.fe alitademija gcii.ovaii v Novem irnestm iz Go'iarj«avo aavrJ >Vdc.vo Ro-šSrtlcc-s. Predstava je hiiei nacitenjena za nari'doe ki> so napotoiC!: dvorano Prosvetnaga id'rpng, de: zadrajet^a. 'kotička ia niso Stedüü' z odet':elvarajemi. Ck^o rti odprt® soeni so gledalci da'jiailO dušika. £V.>jenui vz~ di:lvclj&l-w -in bv.a»iežtao=iti za utžitdk, kü es g'a» \"ii-I.'i3. či.ftgi Pjutll.iaesl.5l gostsi< K&zh ■posamcza.iik ;J » \T9i' skiupa'j! so ibli cdliiiinL C'-a.v£ 'n- re^:ni'čni HJucSjie, M so se naravno g' iba.li v domaßami oCt-Djua. PoncdeGJiiloJt po-p-"da.nsioi in večerna predstava sta. bdM dovolj jasen dclköB, dt;( so imeli giedaAti rs'chniut£ileiter der NSDAP Sauer. Umesilüi gaj ve teot Zßisitopaük vrhovnaega fetfmisaeja ivua et-rasRce Ri-iga'lälci!. Smer je s item. prT.vaoO p'ceT.e p'-lkojinefga Gerha.rda Oeaii • t'rexüif 1 t Utoeščeniju sa pr-isostvo-v&v poleg voj;a£lkciga pi>veftjind|k!a gririSk^ja mesta t;u>Ji icodpi-sifeki':. jJ-j üiTHgi' funkeio. nar'ji igoiriSke" petorajine. Naraovo umeščeni iEivcit-ovalec je rjbC}uib'o v Wpozolriiio '••"ssm s' aršean, diai jo potrehn:» vf ibedr dnelh pcecbno pa^JtO na, ctroike i^f jlüh tudi n<-previano opeman^aiti, naj se z najdemülmi ■Jk-.plozivrr.imi predmioti ne' tjgrajo, temveč r.-.; :n j-naznanijo onSrasöüri, le-iilpa «a-Tje prii-tojnlm ©oi?ciäafcim organem. Na nasipu seil, progo ofo P-redtovidevi uliiici v Mcöfcah ic. 3s vesrpj igralli z najdieno granat?;? Štirje • -"od: 143.; tni TomHŽič- Frainciii 75ett£ Katai. "draviko. &.';eftni Kampjut Polde in 12. ■■r-Lv štoda, JanJccj. Natoi»NA: so p:f eld^o-zLvnern predmeta s kla/fivom. Granata se 70 raspočila težSe« iralülia vEfe StüD de)8ke. romam Fna?KSi ^ bsojaliui po ipsetvoisu *v Ktic, Vrkntka. Spalnica se nahaja pri jMantinc-<Črnc, pleskarstvo, Vošnjakova 8. 8058-6 SVETILKO, stoječo, 1 kg puha, preprogo 2a otorna-no. 2X1.30 m. prodam aH zamenjam. Ogled S—10. Naslov v Jutru. 8062-6 KOSTUM, črn, 21 vitko postavo, ter vo-lncno jopico ugodno prodam. Go-sposveUka 4/1. pisarna. 8097-6 ČEVLJE St. 43. z dvojnimi podpiati. prcda)m. Naslov v Jutru. 8C98-6 ČEVELJČKE, otroške, 5tev. 23 jn 25, pra.v d'öbre, prodam oz. zamenjam: za. san-dalice ali čeveljčke št. 29 do 30. sjeenkova S/II. levo, Ilirija. 8099-6 rJLME 7a Le i co za 36 slik, nekaj komadov, prodam. Rudolf Zore, Gledališka 12. 7856-6 KITARO, citre, violino in cinasto korito za pranje perila ugodno prodam. Naslov v Jutru. 7680-'-U fOAPAKATA, dva. in pisalni stroj «godno pro» damo. Merkur, Puharjeva 6 8201-6 KOLESA, tri, da-msko, moško in deško, zelo ugodno prodamo. Merkur, Puharje-va 6. 820CH5 ČEVLJE 51. 39. damske, športne, predvojne, prodam. Nas-lov v Jutru, 8196-6 OBLEKO. mo$ko, jralo nošeno, in čevlje prodani. Jaipljeva. 3. S193-6 ČEVLJE. St. 37Vi, skoraj nove, bkaste, damske, prodam ali dam za protivrednost. BleiVeiaova 46/1. 8218-6 PIS. STROJ, portatol, nov, ima! naprodaj »Zegoza«. CaUnos» naht* ih ßiC9-6 LIMONO v da;i! in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Anton Kane, Židorska ulica 1. 7668-6 CITRE z notami, vse zelo dobro ohranjeno, prodam.. Naslov v Jutru. 8216-6 ČEVLJE, modre, semiš in bele, s p^atovmo,. oboje šr. 36-37, prodam. Ogled II—15. Naslov v Jutru. 8213-6 PLAŠČ, damski, črn. pro-caia. Gosposveisiu: 4/T. 8212-6 ČEVLJE, dr» para, moške, št. 39. pro-daiin arii zameniam za večje. Ograjenšek, Zvezna 8. R207-6 KOLO, elegant.10. športno, moško, »Redstar«. prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Krakovski nasip 26, priti., levo. 8244-6 ČEVLJE, moške, št. 43, visoke, za delo, prodam ali delno zamenjam. Off led v nedeljo dopoldne. Krakovski nasio 26, pritličje, levo. 8243-6 OBLEKO, moško, za sred. njo postavo, prodam. LaT.-gusov2 22. 8241-6 ČEVLJE, damske, moderne, semiš, temn-omodre, štev. 37-38. prodam. Lan.eusova, ulica 22. 8240-6 KOLO. moško, zelo ■ dobro ohramjeno, prodam. Naslr.v v Jutru. 8237-6 POSTELJO, otroško, skiro in tricikel prodam aii zamenjam. Ogled 8—10. Našlo-/ v Jutru. 8236-6 SOBO, dekliško, z Jimoi-cami, prodam. I. Mohuir. Gajev?» 8/priti. 8232-6 BLAGO za kostum, nekaj metrov svile za damske ob. leke in Israeli 71. žimnice prodam. I. Molnar, Gaie-va 8/priti. 8233-6 RADIOAPARAT. 6+1. nov prodam. Bofvoričeva 24at 8226-6 ŠKORNJE (zimske), usnje ne, kombinirane s klobu-čevino. št. -13, primero*.- za mesarja ali branje^ko, pro-dam. Naslov v Jutru. S225-6 PREPROGO (pirotske), 3X2 ra, in d\1a pšejpo-steljnika prodaim. Ogled v trgovini »Umetnost«, Ko-lodvorska 30. 8224-6 PRODAM: tur,- električn računski stroj, pisarni stroj in nove moške črne čevlje št. 43. Poizve se v trgovini Danilo Daoeu, Gosposka i. 8100-6 BLAGO, predvojno, čisto svilo, Jerscy-KLugo Inrcadti od 8.30 do 10 Gabršek, Breg 16. 8101-6 VRATA, velika, močna, 2X2.60 m. zelo dobro oht,v njena, prodam ali zamenjam za les. Černe. Cesti na Rožnik 9. 8104-6 BLAGO. predvojno. za moško oideko ali kostum, prodam. Naslov v Jutru. 8105-6 KOLO, moško. močno, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 8107-6 JOPIČ za vitkega gospoda , modni, letni, popolnoma nov, prodtm. Na-sloiv v Jutru. 8108-6 PREPROGO, turško, zelo ugodno prodam. Naslov v Jutru. 8202-6 SPALNICA, stoejJa. z vložki, naprodaij. Naslov r Jutru. 8143-6 GUNJ (deka). popodnemr; nov. .prrrr.CTrer» za moške hlače, prodam. Naslov v Jutru. 8147-6 ČEVLJE, raoške. niake, št 41, vsieie moške št. 41 ter damski dežni plašč prodam. Natov v Jutru. 8172-6 KOLESI, rabljeni. prod.su. Mehaniic, Dunajska 12. dvoriiče. 8167-6 KOTO, moško, športno, skoraj nova, predam. Vod-nikov3 116. SI65-6 USICO, srebrno, ia desert. ne ilice^ , vilftcc, 'motkial", žličke, rieprosto, nono, prodiioi ali zamenjam. — Ogled 19—20.30. Naslov r Jutru. 8162-6 POLČEVLJE, damske. št. 37, moike št. 42 ter iim-nico za otroško košaro pro-dafm. Naslov v Jutru. 8159-6 MIZO, kuhinjsko, fotoaparat &nasti<>mat. starinsko jedilno orodje in drugo -pn». dam oz. zamenjam. Resljeva J/II, desno. 8153-6 RADIOAPARAT. šestccn ni »Marelli«, prodam. Roina dolina, cesti III, št. 7. S150-6 KOLESI, moški. črno. skoraj novo, ter sivo, športno, z djnamo svetiiko. prodcun. Krojištio Brus, fer.irtinska «sta 15. 8149-6 PISAL. STROJ, pisarniški, ugodno prodam. Ogled od S do 10. Gosposvetska 13. ^rata 10. 8188-6 FOTOAPARAT »Vo^rfin. der« predam. Naslov v Ju-'-ru. 8187-6 KOLO, tfamsho, n^-.o, prodam oz. zasnenjtMo za protivrednost. Naslor v jutru. 8186-6 ODEjlCO, prešito, novo. a voziček, s prevleko, krasno, novo (garnitura), prodam. Javornikova 3/III. tlesno. 8185-6 BLAGO za plašč, 3 m. s podlogo, in rjave sand-aJe, kača, $ pluto, moderne, št. 37, nenošene, prodau-n aii zamenjam. Ja-votnikova 3/HI, desr.o. I 8184-6 KNJIGE, strokovne, za strojne- in elektroinženirje, ter 2 logaxitmični tačunali prodam. Cesta 800 let Liub. liane 66. 8205-6 RADIOAPARAT »Philips« pctcevni, super, dvojni valovi, ugodno prodam. Ogled v s-oboto do 10. Ovčak. Milčinskega 8. 8121-6 STROJ, vrtalni, ročni, elek-r.-ični, in brusilni stroj ueodno prodam Merkur, Puharjeva 6. " 8203-6 ZABOJE, manjše »li večje (skupno), prodam ali zalnenjam. Naslov v Jutru. 8217-6 NAHRBTNIK in dragoceno moško darilo prodam. Ocled 9—11. Naslov v Jutru. 8131-6 KOLO, dobro ohranjeno, p.rcdtam. Ogled: garaiai Stupica, ' Slomškova, 6. 8132-6 RADIOAPARAT pctccvni, nov, in pjsalni stroj prodam. Naslov v Jutru. 8137-6 HLAČE, pcpoinoms. nrn-s. moške, za srednjo velikost, moderen kroj, prvovrstno blago, prodam a4i dam za protivrednost. Ogled iz prijaznosti v salonu Kancler, Ulica 3. mata 3/111. &113-6 NAKOL. fižoJovke. prodam. Kaflovška. cesta: 17. 8204-6 OBLEKO, delovno (pajaca), popolnoma novo, pro-Jam za 1500 lir. Naslov v Jutru. 8115-6 PLAŠČ, Ktlonski, nov, ugodno prodam. Bleiweiso-va 42/II, desao, sot»a 18. 8116-6 RADIOAPARAT »Minerva«, šestcevmi, magično kazale. na vs moč ia. prodam. Ogltd v nedeljo 8—>10. Ovčak. Mi!-č-nskeea 8. 8120-6 ČEVLJE, visoke, št. 44. in novo moško ofcleko z.n frednjo postavo prodam a4i delno zamenjam za protivrednost. Naslov ▼ Jutru. 8126-6 BLAGO 21 moški pomh-danski površnik, in lepo Maso za moško cfelek» s podlogo prodam ali zamenjam. Gosposvetska 49/1. 8024-6 OMARO, kratko, ma5o, Vinjižno. «li vitrino r-o-dam a-li zameniam. Ulica sv. Marka: 11' /II. zraven Vodovodne, Bežigrad. 8004-6 PREPROGE, bosansko gar. rnturo. 1 večjo preproco in 2 predpostetjnika. dva posteljnikar, original perzijska: antika, in eno rrepro-go »Lu*or« proda Hvasrja. Javornikov» 13. 7993-6 iit&Bt ROČKE (kante), pločevinaste. kupuje »Petronafti«, A. Hmelak, Ljubljana. Ci-rii-Metodov» 35s. 1-4-12-7 KAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgn. vina »Ogled«, Mestni trg 3. 7672-7 RJUHE in kapne, dobro chranjcne, kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 7671-7 KOLO, športno, novo a!i malo rabljeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Sport«. 7984-7 V KOMISIJSKO prodaio sprejema vsakovrstne boljše predmete Parfumerija Ve nus, palaCa Bata. 7697-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in različne steklene predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2. 7617-7 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi razne umetnine in različne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva ulica 2. 7616-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 LJUBLJ. ZVON. tedi posamezne letnike in meseč r.ike. kupim. Ponudbe Jutru pod »Liublj. Zvon«. 7217-7 SI.OV. KNJIGE. dobre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibliofil«. 7216-7 KOLESA kupuje tvrdka »Promet«, nasproti križev-niške cerkve. 7184-7 ZNAMKE, vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. Ponudbe Jutru pod »Franko«. W-7 LEICO, 'Kontav, Retino, Rolleiflc* ali siični »parat kupim. Poaudbe jutru pod »Izredno dobro«. 8199-7 VOZIČEK, športni, tapeci-ran, dobro ohranjen: ali nov, kupim. Pcrcc, St. Pc- m u. epj-z SERVIS, joctilrj. tkutfen. Ponudbe Jutru pod »Servis«. 8210-7 KONJE zx klanje kupuje Jirttina Pušnik, konjska mesarica. Opekarska e. 38. Trnovo. 8246-7 HARMONIKO na 80 ba-so*- kupim. N«lov t Jutra. 8102-7 UTO. vrtno, leseno, 6 do 12 kv. m veliko, kupim. Ponudbe 2 n.-vedbo cene Jutru pod »Vrtna uta«. 8103-7 SANDALE, moške. št. 43. kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod: »Sündale«. 8137-7 ZRAČNICO. »Ubo, za kc-lo, kupim. Resljeva 3/11, deSno. 8152-7 DELEN, tobralko aili siično blago za pregrinjalo kauča. nekaj metrov, kupim. Naslov v Jutru. 8181-7 PREPROGO, perzifcko. dobro ohranjeno, kupim brez posredovalca. Resne ponuofce Jutru pod »Per-zer«. 8122-7 ČEVLJE, otroške. St. 24-25 kc{>im ali zamenjam z več-fimi. Pipuš, Prečna ul. 3. 8123-7 KOLO, žensko, novo ali malo rabljeno, kupim aJi dam protivrednost. Naslov v Jutru. 8124-7 PIS. STROJ in kolo. moško ali damsko, dobro ohranjeno, kupim.. Ponudbe lutru pod »Potrebu-iem takoj«.. 7994-7 ČEVLJE, damske. nove, rjave jn črne, št. 38 in 39. zamenjam za it. 40. Po nudbe Jutru pod: »Prvo. vrstni«. 8192-8 KAVO, J kg. prvovrstno, prodam ali zamenjaea za. protivrednost; Ponudbe Jutru pod »Kava. — protivrednost«. 8191 -8 JARČKO. dobro nesnico, &!'m za kurjo pičo. Naslov v Jutru. 8211-3 KOLO. iensko, 7jmen.j am 2a protivrednost. Naslov t Jutru. 8144-8 ČEVLJJE (sand.le). ste, it. 38. zamenjam aLi prodam. Naslov v Juem. 8146-8 ČEVLJE. 2 pa», delovne, št. 44. zamenjam sa moško krio aSi prodam. Moste. Ciglerieva 23 . 8168-8 PETELINA zamenjam ali prodaon. Vodnikoma c. 90. 8163-8 KURIVO dam 2a odškodnino tistemu, kr mi posodi šivalni stroj. Ponudbe Jutru pod »Kurivo«. 8161-8 VOZIČEK, otroški, globok, nov. avtom ode!, zamenjam prati doplačilu ra rabljen šivalni stroj ali 2t drugo. Ljubič, Topniška ulic» 16. 8160-8 OBLEKO, črno. mo?ko, z» srednjo postavo, stensko preprogo, posteljno pregrinjalo, 2 namlizna prta 2 vezeninami, zaveso 4 kaznijo. ve? manjših zaves io kuhinisko -stensko preprogo zameniam zi blago za, žim-nico .in deloma prodaen. Osled v nedeljo. Naslov v Jutru. 8156-8 ČEVLJE, nove. Črne. se-miš. odprte, št. 36. ročno delo. zamenjam za St. 34-35 kak rine koli birve ali prodan. Dotcoc, Groharjeva »1. 19. «12»4 BANJO, kopalno, 50X130. zamenjam za fenske čevlje It. 39- Naslor v Jutru. 8179-8 LONEC. 24 litrski, 6 litrsko emajlirano kožico in nekaj svilenih moških srajc ter dolgih spodnjih hlič zamenjam z« protivrednost. Ogled do 9. ure. Naslov v Jutru. 8173-8 BLAGO za famko dbieka, volneno, predvojno, temno-modro. zamenjam za pro-trvrednosi. Naslor r Ju-tru. 81308 ČEVLJE, damske, športne, rjave, št.. 37 in 36. zamenjam za črne It. 38 event. prodam. Ogled:. Mestni trg 3/1 V, levo. 8134-8 GALICO fcupinj ali zamenjan za protivrednost. Naslov v Jutru. 8138-8 OBLEKO, moško, dobro ohranreno. ali bia-go zanjo ter pojzerce št. 38-39 za-nvcnjslm za naturalije. Naslov v Jutru. 8117-8 KOLO, noro, moško, a-menpm za enako žensko kolo. Naslor r Jutru. 8118-8 SPALNICO, Sperano, ne-pleskano, ^zamenjtaa» za( elektromotor " 3 ks, 2SOO obratov. Naslov v Jutru. 8017-R KROMPIR, semenski, sa-menjam za nekaj njive. Šiška. Drenikort 35A. 7957-8 GALICO in solno kisHno z.imenj«m za fvepleno kislino. Ponudbe Jutru pod »Trta«. 7888-8 m NE SAMO ZA ZLATO Roman PARCELO prodam 1z lir 175.000. Zaje Andrej, rea-.litetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. 8215-20 KUPIMO: hišo i» parcelo v središču, p»rcelo za Be-žrp-adom, r Šiški »Ii .14 Mirju. in travnik. Reaütet-m pisimal Zajec Andrej. Tavča*j«va 10. 7663-20 HISO, oa južni strani, pripravno za vsako «brt ali skladišče, prodam. Reali-tetna piumt Zajec Andrej Tavčarjeva 10. 7662-20 KOŠNJO trave dam r najem za tobačno tovarn». Naslov t Jutru. 8111-17 Ethel Flake je bila ljubezniva gostiteljica Morskozelena svilena obleka, ki jo je imela na sebi, je poudarjala njeno vitkost. Bila je zala, skoraj äe več kot. samo to. Nekaj nenavadno očarljivega io je obdajalo. , a Prve četrt ure je čutil Baray lahnc< za* drego, a to ni trajalo dolgo. Pila sta caj ia prigrizovala pecivo, in Ethel Flake je pripovedovala o svojem očetu. Nato mu je pokazala predmete, ki jih j« bil oče ie kupil od Kidderyja. Vse ta stvari so Baraya globoko razburile, saj je &lo za bogoelužne priprave iz azteških zakladnic... priprave, ki jih je bil morda njegov lastni oče spravil na varno... Med njimi je bil daritveni nož, ki so ga svoje dni rabili svečeniki solnca. Baray je poznal verske običaje starega naroda, lli je častil solnce po božje tei- mu na žrtvenem kamnu daroval na stotisoče ljudi... Potem zlato torilo, kamor so prestrezali kri... kri, ki so jo potem odnašali na njive, da bi oplodila zemljo... In zlate posode, pužice iz suhega zlata, zlaite zaponke ln obroči... In zlate posode, pušice lz suhega zlata, zlate zaponke in obroči... »In te zaklade je Kiddery sam prinesel vašemu očetu? On sam?« »Da.« »A kako je mogel spraviti te reči v An-lijo, ne da bi jih bil kdo videl?« Ethel ni vedela, kako. »Vse to mi je uganka.« Baray je jemal dragocenosti, ki bi bile krasile vsak. muzej, med tem ko so tu ležale skrite kdo ve kje v kakem temnem predalu, spet in spet v roko. »Posamezen človek vendar ne more rešiti takih stvari iz potopljene ladje. Kaj ni vaš oče nikoli govoril o tem, miss Ethel?« Nikoli. Niti besedice ne. Le kak skrivnosten namig je bila kdaj pa kdaj ujela. »In oba — vaš oče in Kiddery — sta potem skupaj zapustila London?« ;»S kanalskim parnikom sta odrinila v Francijo, odkoder sta nato po železnici nadaljevala pot« »In vi bi hoteli, če res odpotujete, ubrati Isto pot za šanghaj?« »O tem še nisem razmišljala.« Pomolčala je in čez nekaj trenutkov vprašala; »Zakaj se tolikanj zanimate za usodo mojega očeta, Mr. Baray?« Seveda, to vprašanje je moralo priti Pogledal jo je, in njene temne oči so se čudno blešče srečale z njegovimi. »Pogled na tega malika vas je močno osupil, dobro sem opazila. Zakaj, prosim vas, povejte mi. In potem Kiddery-- pravite, da ga ne poznate. Meni pa: čustvo pravi, da ga vendar poznate.« »Resnica je, miss Flake, da ga v svojem življenju še nisem videl.« »Ali, tedaj ne razumem--« Da, res, kako bi bila hiogla razumeti. »Miss Flake«, je rekel in se bledo nasmehnil, ^razbitina, o kateri-je Kiddery pravil vašemu očetu, res obstoji.« »Odkod veste?« Začudeno je razširila oči. »Vem,« je pokimal. »To je ladja, ki — a saj ne spada k stvaii.« »Prosim, prosim, povejte mi vse. Ali ne razumete, kako silno me zanima vsa ta skrivnostna zgodba ?< Vse? Nu, vsega ji ne pove. Toda nekaj — nu, zakaj ne? »V vojni se je na Južnem moiju potopil nemški tovorni parnik, ki je vozil umetnostne zaklade. Pri tem so izgubili življenje tudi izsledovalci, ki so bih na ladji, in ki so bili zbrali umetnine. Med temi raziskovalci' je bil moj oče.« »Vaš oče?« »Da, miss Flake. Dolgo časa sem poizvedoval po parniku. V trenutku, ko sem mislil, da sem odkril kraj, kjer leži, sem od vas, po vääem zlatem kipcu, zvedel, da so bili pred menoj že drugi srečnejše. Kdo so ti .drugi*, ne vem. Vem samo toliko, da. je moral biti med njimi neki Kiddery. Kakor kaže, se ni posrečilo spraviti ves tovor na varna Kiddery je zaradi tega najbrže odpotoval v London, da pridobi tu petične ljudi — in to mu je uspelo. Morda.« je trpko končal, »morda odnašata vaš oče in Kiddery ta mah poslednje zaklade z razbitine.« SPORT DVAKRAT OSEM PAROV _ 'Dnevi ob 19. in Jutri, v nedeljo, ob istem času bo Ljubljana epe« Imela športni dogodek, enepa redkih, toda zato Se bolj svojevrstnih. Prireditelj Ji iz 2SK Hermesa so brez zadostnih doaiačih moči v boksu razposlali vabila ln otizlv le bil več ko razveseljiv: Jesenice. Celovec, Kranj m Še Trn bodo posiajl1 po nekej dobrih boksareSlh zastopnikov, da bodo lahko dostojno Izpolnili 6pored dveh večerov. Kako bedo »Udeleženci razporejeni med seboj, tega zdaj še ne vemo; okvir vsakega večere, bo tvorilo osem dvobojev, kar pomeni, da bo- užitka najmanj za dve polni url. Vstopnice bd ke pro-dajajq prt Servls-blroju. Prireditev bo obakrat v Frančiškanski dvorani. SOBO. majhno, išče ves da-n odsotni gospod. Naslov v Jutru. 8127-23a! SOBO, prazno, za ihraimbo pohištva, najraje v Rožni dolini, iščem. Ponudbe Jutru pod »Prazna soba«. 8135-23» SOBICO, čisto, oddam za pomoč pri gospodinjstvu. Süki, Drenikov* 35/1. 7956-23 DRUŽABNIKA sprejme ci»rtno .podjetje ali se er. prodi. Potrebe» kapital lir 1,000.000. Ponudbe »Jutru« pod »Plačilo tudi v obrokih«. 8239-37 PAPAGAJČEK. reJenownv. der, je ušeL Prosim, vrnite ga proti nagradi' Sic« le, Selenburgova 6/1, levo. «»■»js.s-i ZAPESTNICO, zlato. vwi. žičasto, sem izgubils t Dram i ati kie na cest:-. djsc'lja. bogstr| n.r Naslov v Jutru. fUliy-37' ROKAVICO, črno. «Umsko. glace-semis, sem našla. Resljeva 3/11, dt «10. sm POZIV! G. Angei M.-š naj se takoj rgl ui pri »Spectrum« <1. d., f.:!<••--ška 81. i Äij-37 STEDILVISKE od-rr-ae popravim, cz potroši::-, manj kuriva. Pišit- Jurru p-od aSe izpiiča«. Cii9-37 STANOVANJE, trisobno, s kopalnico, v vili, zamenjam za enosobno s kabinetom io ev. kopalnico. Ponudbe Jutru pod »Zamenjamo«. 8231-21 SOBO s posebnim vhodom, z lastnm perilom, iščem za takoj ali s 1. majem, najraje v Šiški. Ponudbe Jutru pod »Nujno«. 7986-23a Dve SOBI, prazni, po mož. nosti s kuhinjo, blizu ko-sežke cerkve, iščeta dva gospoda. Ponudbe Jutru pod »Koseze