198 Zgodovinske reči. Preseljevanje sarmatskih Limigantov. Spisal Poženčan. Med ljudstva, ki bo se iz iztoka proti zapada selile, povestniki štejejo sarraatske L i miga n te. 199 Le-ti so bili menda sorodni z raso v 8 ki m i Lemki v eandeckem okrožji Poljskega, in so se v dvoje delili: v svobodne in sužne, po legi svojih selišč pa v picen-ske in a m i cen ske. Pičen ci ao stanovali ob tej strani Alute, v današnjej Vlahi i, kakor je viditi iz Amianovega popisovanja. Ta lega se ujema s tem, da so Rimljani morali iz strani gorenje Muzi je ali Douave, Tajfali iz izhodnje strani JSedmograškega, in gospodarski Limigantje iz dežel na unej strani Mar osa na zapaduo Sedmograško proti Tisi nad imenovane Picence (Bukovce?) plauiti, in jih med gore, med se in med Amicenci stanujoče stisniti, ter jih tako prisiliti, da so miru prosili. To se je, kakor Amian Marcelin pravi, godilo leta 358. po Kr. Tega leta so bile sužnim Limigantom dane selisča ob gornjem P o tis j i med Jazigi in karpatskimi hribi in med boij severnim kosom Se d mograškega. Amicenski Limigantje so stanovali v temeškej okraji ni blizo tam, kjer se Sava v Donavo steka. Dežela Limigantov je morala obseči velik kos stare trajauske Dacije, ne le podonavske temuč tudi notranje, ker jih Amian zove mogočne, njih deželo ali selisča pa kraljestvo (regnum). Po današnje reči je bila ta dežela med Donavo, Aluto, Tiso m Marošem. Kakor Amian Marcelin pripoveduje v 13. pogl., so stanovali v današnjem Bana tu, kar ga je bliže Tise, in so bili pred Rimljani v obziru Panouije druge in gornje Mu-žije cd Donave zavarovani, pred dr u zimi divjaki, namreč pred Jazigi, Buri, Kvadi itd. pa od Tise. Sad seboj so ob gornjej Donavi, na tisti strani, kjer Drava v njo teče, in med Tiso, imeli tisto krivino otoka, ktera se je pri Rimljanih „Acimincum" imenovala. Poglejmo: kdaj, zakaj in kam so se Limigantje selili. To seje godilo ob trojem času: pervič leta 334. po Kr., drugič leta 454. in tretjič leta 568. po Kr: 1. Kar se tiče pervega preseljevanja, poglejmo zakaj, kdaj in kam se je to godilo, a. Vzrok, da so se Limigantje pervič selili, je bil ta, da so bili od svojih sužnov ali hlapcov pregnani. Amian pravi: ?)Nekdaj so bili rojeujaki te dežele mogočni in slavni, pa skrivna zapersega je bila hlapce v orožje spravila za hudobijo.a V Konštantinovem životopisu se bere: ^Sarruatski eužni so se bili zoper vse gospodarje spuatali, in jih pregnali." b. Kdaj se je to preseljevanje godilo, pravi sv. Hiero-nim, da namreč 28. leta Konštantinovega cesarovanja; Idati pa pravi, da takrat, ko sta bila Optat in Pavlin vetnika (konsula), torej leta 334. po Kr. c. Kam so se selili, povesta spet sv. Hieronim in Idati, da v rimsko cesarstvo, kar pa je le sploh rečeno. Zi-votoplsec Konstantinov pa razločniše pripoveduje, da v T racij o, Macedonijo in v Italijo. Amian se pristavlja, daje bilo to preseljevanje k Viktofalom, kteri so bili v zapadi Dacije s sarmatskimi Limiganti sosedje. Kar je rečenega o Tracii in Macedouii, kamor jih je bil Konstantin prestavil, je razumeti o Picencih, ki so bivali ob tej strani Alute v današnji Vlahii. Le-ti so bili bliže Tračije, torej so v njo pred svojimi puntarskimi hlapci pobegnili, si v njej in v Macedonii selišč poiskat. Amicenci, ki so stanovali v temeškej okrajni blizo tam, kjer se Sava v Donavo steka, so pobegnili v Pano ni j o. Kteri so ob Mar os i selisča imeli, so se ravno tako v bližnje okrajne Viktofalov rešili, kjer so bili potlej od teh in od cesarja Konstantina z zemljišči obdarovani. Sv. Hie-ronim pravi: „Sarmatski Limigantje so z oboroženimi rokami na rimske tla spodili svoje gospodarje, kterim se zdaj „Arkaragantes" pravi". To ime je vzeto iz greškega aQxsco, preganjam, in Qccya, sila, to je, s silo pregnani. Nemci so jih An te imenovali. Idatijeve besede so: „zarod sužnih Sarmatov je svoje gospodarje v Romanijo pregnal." Kon- stantin je pregnane rad sprejel, in več ko tri sto tisuč ljudi vsake starostij in obojega spola je razdelil po Tracii, po Čudskem po Macedonii in po Italii, kakor se v popisu njegovega življenja bere. Koliko je moralo Limigantov biti, kjer se jih je na rimski svet še čez tri sto tisuč preselilo brez tistih, ki so šli k Viktofaiom! (Dalje sledi.) 202 Zgodovinske reči. Preseljevanje sarmatskih Limigantov. Spisal Poženčan. (Dalje.) Pod Italijo, kamor so bili Limigantje sprejeti, je ameti italjske pokrajne (Fines Italiae), ktere so obsegale ob Avgustovih časih, po Strabonovem spricevauji. Okro (to je, Kraj ali Okraj) ali Italii okrajne planine in njih okolico, Snežnik (Albios Montes) med Krajni ali Krajnci (Karni) in Japudi. Ob Konstanti novih časih, od kterih je tu govorjenje, so po spricevauji popotnega zemljovida (Itinerarium) v leta 333 po Kr. narejenega obsegale vse kraje, ki se zdaj Krajna ali Krajnsko imenujejo. „Fines" ali „confines Ilaliae" ni nic druzega kot v latinsko prestavljeno ime Krajna, Krajnsko (tuje izrečeno Karnia). Semkaj kakor tudi na H or vaš ko in v brežnate kraje okoli Celja, ob Muri in Dravi, zlasti kjer se vkupaj stekate, so se bili ubežni Limigantje naselili. Sužne Limigante so bili pa Rimljani med otočjo krivino Donave in Tise nabili, iu jih v njih deželo čez Tiso bežeče preganjali, požigali in morili. Ko preganjani tu niso zavarovani bili, preplavajo Ma-roš; al tudi tu so jih Rimljani preganjali in morili. Vernimo se še nekoliko h sužnim Limigantom. Leta 359 je cesar Konštanci s svojo vojsko na te strani Donave zapazil, da Limigantje na uni strani semtertje pohajajo. Dasiravno je hotel temu hitro v okom priti, se Limigantje niso dali prekreniti; hlinili so se, kakor bi za to pokorno dovoljenja prosili; vse drugače so govorili kot se se vedli. Ko so vidili, da se cesar pripravlja z visoke leče jih prav krotko ogovoriti, in jih k pametnemu obnašanja pripraviti, je nekdo ves obdivjan svoj čevelj ob lečo zagnal in zaupil: „Marha, marha!" kar je bilo pri njih znamenje za vojsko, in za njim je cela derhal potegnila. Še danda- 203 nasnji Slovenec v nejevolji rad z „merhoa kolne, zmerja in zabavlja. Natvegama bo divjaško stavnico na dan prinesli, in začeli na cesarja streljati; boj se začne, Sarmatje so premagani in vsi pobiti, kolikor se jih je med boj mešalo. Cesar preskerbi varnost granice, gre v Srera se nad go-Ijafnimi sovražniki zmaševat, in se nazadnje odpravi v Čari g r a d. Preden pridemo do druzega preseljevanja naših Limigantov, še poglejmo, kako so ob teh časih divjaške ljudstva rimsko gospodo in kar jih je bilo na nje strani, preganjale, zatirale in odpravljale rimsko oblast. Leta 378 po Kr. so Gotje združeni s Huni in Alani hotli Carigrad vzeti, pa niso nič opravili. Od ondot so se razšli po gornjih deželah in oblastno počnejo do podnožja Jolijevce, ktero sonekdajci imenovali Veuetske planine (Alpes Venetae). Sv. Hieronim Heliodoru piše: „Dvajsetlet je že in še več, kar se med Carimgradom in Julijevco vsakdan rimska kerv preliva. Čud s ko (t. j. manjo Čudijo v Tracii) Tracijo, Macedonijo, Dardanijo, Dacijo (t. j. podonavsko na tej strani Donave ležečo), Te salon i k o, A h a j o, Epir, Dalmacijo, celo Panonijo Got, Sarmat (on razume Jazige), Kvad, Alan, Huni, Vandali, Mar kom a ni razdevajo, h sebi spravljajo, plenijo." Sv. Hieronim govori tako o razdjanji Zdrinja. Z rimskim cesarstvom vred so ti divjaki tudi semtertje že razširjeno keršanstvo zatirali. Med temi silnimi klateži ni, kakor je viditi, nobeno slovensko ljudstvo imenovano, ker Slovenec že od nekdaj nima navade po svetu sam od sebe kot morivec ali razbojnik hoditi. Pojdimo k drugemu preseljevanju Limigantov. 2) O druzem preseljevanji Limigantov, ki je bilo leta 454 po Kr., govori Jornandes, ko pravi, da so se bili Ge-pidje z vojsko polastili nunskih dežel na uni strani Donave v Dacii, in da so bili Gotje od cesarja Marciana deželo, kar je je bilo ravno tistih Hunov ta kraj Donave, ali Panonijo dobili. Jornandes dostavlja še dalje, da so bili Sauromatje (ktere tudi Sar mate imenuje) in Cemen-deri in nekteri Huni v Iluriku pri gradu Martena (Maribor) dobili svoje selišča. Cemenderi so, kakor se kaže, vse eno s Satagi ali Sotaki, in zdi se, da jih je ob gori Keču proti Dunaju staviti. Ob drugem preseljevanji, od kterega je tu govorjenje, in ktero je bilo po Atilovi smerti, so se bili nekteri tistih Limigantov preselili, ki so bili ob pervem preseljevanji na svojih temeških in valaških seliščih zaostali. To preseljevanje je šlo na Horvaško in na Podravje. Skoz 120 let se je bil zarod Limigantov, kteri so bili ob pervem preseljevanji les prišli, lahko močno pomnožil, verh tega je bil še z novimi prihajači namnožen« (Dalje sledi.) 206 Zgodovinske reči. Preseljevanje sarmatskih Limigantov. Spisal Požencan. (Konec.) 3) Tretje preseljevanje je bilo okoli leta 568 po Kr. Ob tem so na današnje gornje Ogersko se vsi do zadnjega iz svojih nekdanjih dežel preselili. Vzrok te&a preseljevanja je bilo to. Temeškim Sloveucom so bili na Sedmograškem od Atilovih časov sosedje Gepidje, na Panonskem pa Lougobardje. Ko so pa sred šestega stoletja te ljudstva med seboj se vojskovale in ko so bili verh tega še Antje okoli 534 po Kr. Slovence napadli, da ti svoje ondotne domovine niso več varne spoznali, nasproti so bile pa dežele med Donavo, Moravo in Grano od Longobardov, nekdanjega Kvadam naklonjenega ljudstva, zapušeue, so torej Slovenci sklenili v nje iti, in si v njih varnih selišč napraviti. Antje so bili Bicer s Slovenci enega zaroda, da so bili pa vendar Slovence napadli, je bilo zato, ker so bili Antje od novih do-hajavcov, od Burgarov vznemirjeni, da so tako eden dru-zega naprej rili. Ob tretjem preseljevanji ni bilo z novega Limigantov na Stajarsko, Krajnsko in Horvaško. Pervo in drugo preseljevanje Limigantov je za nase Slovensko posebno važno, in nam marsikaj razjasni. Ko po-vestnica pove, da so se Limigantje ob pervem iu drugem preseljevanji selili na Krajnsko, Štajarsko ali Podravje h gradu Martena in Horvaško, pa ne pravi, da še pred tod nobenih Slovencov ni bilo. Ako se po povestnici derži- mo sledu Henetov ali Vindov, zapazimo, da so le-ti že več sto let pred L i miga rt ti tukaj bivali, in bili slovenskega rodu. Nekteri povestniški preiskovavci menijo, da so bili Vlahi ali Balohi (Galij okoli leta 350-336 pred Kr nekoliko pervotnih stanovavcov naših krajev, t. j. nekaj Henetov ali Vindov pokončali, druge pa za tatranske gore pregnali, tako da jih ni bilo po današnjem Koroškem, Šta-jarskem in Krajnskem nič več ostalo. Du jih je bilo veliko pokončanih, dosti tudi pregnanih, je verjeti, popolnoma pa jih zatreti, bi ne bilo lahko mogoče. Zavetje so jim delali tabri, stermine, tukave, samotni kr-ji, berlogi, gojzdje, zraven pa, kjer niso bili od presile sovražnikov napadeni, so se branili. Vlahi ali Balohi skordiške^a pokolenja so se biii uselili doli ob Donavi, v spodnjih krajih Drave in Save nekako ondot, koder so bili pozneje Li-migantje razposeljeni, iu so si bili nekoliko Vindov podvergii. Da kak narod ni kmalo zatert, imamo razglede v novejših časih. Turki, zaperseženi sovražniki keršanstva, so po naših krajih grozovituo poKončevali, pa našega naroda ven-der niso popolnoma zaterii, in kaj vendar huje spodbada h pokončevanju, kot slepa verska gorečnost! Se ve, da je bilo še več ali manj viudskega naroda v teh krajih ostalo, kjer ga poznejši čase najdemo. Vindi so nekdaj stanovali in stanujejo še zdaj na slovenskem primorji, na gorenjem Krajnskem, na Koroškem iu na Stajurskem. Ako po besedi sledimo, so vind*ke prav za prav besede: ki (.Lat. qui, ital. chej, miza (lat. mensa), log (lat. lucus), meter-a-o, (maturus), snubiti (nabere), p lan-a-o. (planus), skodla (scandula), tla (tellus), verč (urceus) itd. Vindske so imena rek, mest, vasi, ki so jih Vindje iz Italije seboj prinesli n. pr. Sava, Zilja, Sora, Sušica, Reči na (s končnico in a kakor Te čin a, Ticinus). Celje, Celjovec, kjer v nekdanji Italii je bilo najti Savo (reko v srednji It.), Silarius (reko v spodnji It.), Syris (reko v srednji It.), Seseites (reko v gornji It.), Celi a (mesto v spodnji It.) Luka (morda od tod kot slovensko ime mesta Loka). Zraven teh so vindske vse slovenske imena, ki jih je po naših krajih že ob Kristusovih časih in pred prihodam Limigantov najti n. pr. Nadiža (Natiso) rodovine s perimkom Nadižar-ji je «e nad Kranjem najti. Soča, Tmava, Oglej, Log ali L o z, Logatec, Metulje, Ptuj, Drava, Krajna, Kraj ali Okraj, Babje gore (Montes Baebii) ali Klek, kjer so po mnenji ljudstva babe ali klekarce svoje reči počele. Vindskega začetka se kažejo tudi besede: vas ali ves, dežela, barati, koj in prašavuo „kaj". Zarod Lioiigantov se je do današnjih časov skoz 1500 let močno z viudskim zarodom vzel in v eno stopil, vendar je pa, kar jezik tiče, razloček poznati. Limigantski zarod se razodeva po Krajnskem na Pivki in odtod pod veliko ali teržaško cesto proti Dolenskemu, in dalje pod Ljubljano na Dolenskem; po Stajarskem na Podravji, iu po nekterih krajih Horvatije; Limigantje namreč: a. Radi zgovarjajo &c, kjer se v vindskem le .v sliši d. pr. ščetina, hraščina, iščem, piščeta, selišče itd. b. Široki 6 spreminjajo v a n. pr. člavek, kaja, uainesi reči človek, konja itd. c. Tesni in dolgi o spreminjajo v u n. pr. Bug, lepa namest Bog, lepo itd. d. Dolgi u spreminjajo v u n. pr. kiira, kupil, pusti, namest izreči kura, kupil, pusti. Ta u ie slišati po Krajnskem na Pivki, v Ložu, na Blokah, v Ribnici, na Igu iu še drugod po Dolenskem. Na Stajarskem ga najdeš v Radgooi, v Visi, na Pesnici, v Cerovcu, na medjimurski meji, v Ser-dišču, v Jeruzalemu, ua murskem Polji, okoli Sčavnice, v Ilovci, semtertje okoli Maribora, v Ormužu. Na Ogerskem ga je čuti v Železni in Saladski stolici; ravno ondot, kamor so se bili Limigantje naselili, kakor smo že pred iz po-vestnice vidili. Sicer so Limigantje tudi drugačnega obraza in d rogač- 207 nega obnašanja metno Viuajv, kar bodo vsaj tisti spoznali, ki ni na take reči bolje spreumljajo, in so imeli z obojimi več opraviti. Se ve, da je moral ta razloček nekdaj še veliko veči biti. Tega pa tudi ne moremo reči, da bi nekteri razločki ne izvirali iz posebnih ukoljšin, v kterih je limi-gantski zarod v svojih zdajnih deželah bil, ali je morda še. $e ve, da so se Vindi tudi več ali manj povindili. Zakaj je cesar Konstantin leta 334 po Kr. med dragimi deželami zlasti v italjsko Krajno, na Štajarsko in Hor-vasko Limigante preselil, bodemo uaieli, ako premislimo kako bo bile te dežele ljudi spraznjene. Od leta 254 do 276 po Kr. so Markomani, Kvadje, Gotje in alemanski Jutungi tod rokovno ropali, požirali in morili. Rimski cesar Licini Ga-lien je leta 266 po Kr. skoz Celje nad nje šel; pa kaj je hotel revež opraviti, ko je doma silno uepokojev in homatij imel! Še le leta 276 po Kr. je cesar Klavdi rimske legijone skoz Celje peljal, da je te neposajence ukrotil. Kameno spraznjene dežele je hotel Konstantin napolniti z ljudmi, kteri bi mu bil.i zvesti in bi mu pomagali cesarstvo braniti. Ko ravno Limigantje niso nikamor vediii, jim je te dežele odkazal. Ob druzem preseljevanji t. j. leta 454 po Kr. so bili Limiirantje na Štajarskem pri Maribori dobili svoje selišča, ker je ob tem času tod bil svet posebno ljudi spraznjen. Od leta 378 do 398 po Kr. so divje ljudstva tod razsajale, ljudi morile in vse končevale, kakor smo iz lista svetega Hieronima Heliodoru pisanega vidili. Leta 408 po Kr. so Gotje pod svojim kraljem Marikom skoz Celje do Rima prederli. Na begu iz Italije pred rimskim vojskovodjem Steljkotom ^Stilico) so potlej okoli Celja in Ptuja strašno morili in plenili. Kar je tem ostalo, so pozneje Huni končali, med drugim tudi Emono in Oglej. Limigantje, ki so med Huni kot njih podložni in zvezniki iz svojih prejšnjih stanovanj sem prišli, so vidili močno spraznjene kraje, v kterih so že semtertje njih sorodniki bili, toraj jim je lahko na misel prišlo, se semkej preseliti. Kakor dandanašnji tukajsina slovenščina kaže, ki se v Ljubljani, naslednici nekdajne Emone govori, se Limigantje v Emoni in nje gorenjih krajih niso bili naselili, ampak je bila vedno vindska. Ko je bila razdjana, so se nje prebivavci, kar jih je ušlo, v gornje kraje, se ve da zlasti v hribe umaknili. Pozneje so se spet razvalin in pogoriša svojega mesta polastili, in sčasoma namest Emone Ljubljano po-etrojili. Oboji, Vindje in Limigantje so od nekdaj verli Slovenci. To vsi spoznamo; torej menim da bi bilo od več opominje-vati, da naj tem preiskavam nihče kacega zabavljanja ali očitanja, ne podtika. Slovenska sorodnost in vkupejstano-vanje e*koz 15 stoletij je oboje v eno zmenila.