Leto LXXII, 8t. 123 plf ■» t - «e fartgebttr bmt tomktt ftreis - Cen« L 1 Uradnim« oprava, ujubljana. Kopitarjeva 4. Telefon «001-400*. gsaeAna aaročolna t ti. u ino-lematv« M Ui - Oek. raA. LJnb. Dana 10.450 u naročnin« 1» 10.»« it inaeraU. Izključno saatopatvc u oglase ti I talij« la Inoaemalvai DPI & A. MIlana Mkopltoi B« ItltlDI. rt A) 3' SREl 1 ) A 94 USA-Terrorflugzeuge ahgeschossen Fortsetzung des feindlichen Grossangriffs in Italien — Im Raum Valmontone alle Feindangriffe zerschlagen —- Durch Gegenangriffe weiteres Gelande zuriickerobert — Wirksame deutsche Angriffe gegen Falmouth und Portsmouth — So-wjetische Bahnknotenpunkte erfolgreich bombardiert Ans dem FUlirerhauptqUurtier, 30. V. Das Oberkommando der Wehrmacht gibi bekannt: Oer SchTverpunkt des feiiidlicheu GroBangriffs lag gestern ain aussersten West!liigel der italienischen Front ron der Kiiste bis in den Raum der Albaner Berge. Dem hier mit mas-sirrten Infanterie- und Panzcrkriilten jngreifenden Gegner gelnugen an ciničen Stellen ortliche Einbriiche, die durclt Gegenangriffe sofort bcreinigt oder ah-periegclt vvurden. 25 feindliche Panzer »urden dabei ahgeschossen. Ostlich Velletri seheiterten zahlrciche in Ba laillonsstiirke gefiihrte feindliche Angrif-le. Siidlich und siidvvestlich Valiunn-lone zerschlagen unsere Truppen nllc Angriffe, die der Gegner mit zusammen-nefassten Kraften fiihrle und gcvvannen bei Fortsetzung des eigenen Gegcnau-crifles weiteres Geliinde zuriick. Im Raum bciderseits Ceccano grifl' der Feind mit iiberlegenen Kraften un-,ere Stellungen an und konnte in den ron Nachtruppen ziih verteidigten Ort pindringen. Ostlich des Sa eco-FtnBes »nrden bei der Abvvehr feindlicher An-criffe bel Poti 22 feindliche Panzer ab-fnchossen. Kampffahren der Kriegsma- rine schossen ini Goli von Genua ein hrilisches Schellbnut in Brand. Im Osten kam es auch gestern zu keinen Knmpfhandlungcn von Bedeu-tung. Uber dem Finuischen Mcerbu-sen schossen Wachlahrzeiige der Kriegs-marine 6 snvvjetische Roinher ab, 7 vvei-tere vvnrden im Luftkampf vernichtet. In der lelzteu Nacht fiihrten deutsche Kampfflugzcuge vvirksame Angriffe gegen die Bahnknotenpunkte Kasatin und S h m e r i n k a, (lic Rriindc und Eiplo-sionen in Belriebsstoff- und Munitions-Ingern hervorriefen. Nordamerikniiische Boinberverbiindc drangen bei Tage von Siiden und We-sten in das nord-. mil te I- und s ii d -ostdeutschc Reichsgebiet ein. Reson-ders in Leipzig. Posen und Kotlbus entstanden Schiidcn. Die Bevolkerung hatte Verluste. In heftigen Luftkiimpfen und diirck Flakarlillerie vvnrden 91 IciniUiche Flugzeuge vernichtet. In der vergangenen Nacht \varfcn einzelne britische Flugzeuge Bomben im Raum von Wien und auf Hannover. Deutsche Knmpffliigzenge fiihrten vvirksame Angriffe gegen die enclisehen Hnfensliidte Falmouth und Po rt s. m o u t h. ^ VIVV ■ ■ • v • (■■" Tezisca bojev v južni Italiji Berlin, 29. maja. Na italijanskem bojišču je iežalo težišče bojev v nedeljo zvečer spet na eahodnem krilu, kjer je napadal sovražnik z. razpoložljivimi rezervami. Zahodno od Aprilije je skušal sovražnik prehiteti nemške črte pri Colli Buon Riposo v severozahodni smeri. Po težki topniški pripravi je pričel napadati z oklepniki, na katerih jc bla pehota in »trelci, ki so bili na kolesih in tovornih vozovih. Sovražni napadalni valovi pa so zašli kmalu v osredotočen nemški zaporni ogenj, tako ie le deloma uspelo približati se pravi bojni trti. Tukai so jih odbili nemški grenadiTji. Nadaljnji močni napadi so se izjalovili ne obeh straneh ceste, ki vodi od Aprilije proti severu. Jugozahodno od Velletrija je izvajal sovražnik modne sunke s pehoto in oklepnik na področju Aprilije. Tudi ti so sc izjalovili ob visokih krvavih izgubah za sovražnika Glavni sunek so izvajali Britanci in Severnoamerikanci v dolini med Albanskimi gorami in pogorjem Le-pini. Sovražni odseki, ki so prodrli naprej iz Corija, 6o bili ustavljeni prejšnjega dne južno od Valmonte. Nemške rezerve so se spustile tudi z večjim delom teh naskakovalnih čet v borbo na področju Artene. V težkih bojih so dobile proti zagrizeno se branečemu sovražniku korakoma nekaj ozemlja. Boji, ki valove sem ter tja, so pa še v polnem teku. Na južnem delu pogorja Lepeni se je vrinil sovražnik proli kraju Seizze in Privorno. Njegovi napadi so sc izjalovili ob odporu nemških čet. Na desnem krilu italijanskega napadalnega področja se je razvilo drugo težišče na področju Casto del Vosci—Ce-prano. Degaullove čete, ki »o bile v petek v Volskih gorah vržene nazaj po težkih bojih, so preložile svojo napadalno smer nekaj km proti vzhodu ter prekoračile jugozahodno od Ceprana reko Sacco. Tukaj so jim pripravili nemški gorski in padalski lovci isto usodo kakor v soboto ter jih ponovno vrgli na greben pogorja. Poizkusi za ponovno prekoračenje grebena proti severu, so se izjalovili v topniškem ognju. Pri Ceprajuu so napadli močni oddelki kanadskih oklepnikov. Ti so skušali doseči Vio Caselino. V valujočih bojih je uspelo sovražniku, da se j« približal zvečer vzhodnemu robu. Tamkaj so padalski lovci ustavili napadalne valove. V poznih večernih urah je nemško topništvo ponovno obstreljevalo sovražnikove pripravljene položaje ter onemogočilo nove sunke. V gornjem delu doline Uri je bil sovražni pritisk slabši. Sovražnik je imel občutne izgube na minskih poljih; čete zaščitnice so zadale sovražniku iz svojih odpornih gnezd težke izgube. Letalstvo je podpiralo obrambne boje z napadi na zveze v zaledju in pripravljene položaje Britancev in Sevcro-emcrikancev. V noči od sobote na nedeljo so bombardirala težka nemška bojna letala sovražnikove kolone na Apijski cesti. Številni zadetki so povzročili izgube med pripravlieinimi oklepniki m eksplozije v skladišču streliva. Cerkveni protesti proti bolniškemu terorju Pariz, 30. maja. Visoki cerkveni dostojanstveniki so pri pogrebnih slovesnostih na binkošlni ponedeljek znova zavzeli svoje stališče k angloameriške-mu letalskemu terorizmu, ki so ga pred vsem svetom ožigosali. To so storili že 14 dni po tem, ko so bili svojim angleškim in ameriškim duhovnim bratom naslovil poslanico o groznih posledicah te letalske vojne. Kardinal Gerlier iz Lyona je pri pokopu 500 smrtnih žrtev ugotovil, da je zelo boleče, da oni krogi, ki bi lahko ugodno rešili to vprašanje, doslej sploh še ničesar niso hoteli slišati o vseh pozivih in protestih. Pomožni škof iz St. Etienna je izjavil v svojem pastirskem pismu: »Ker povzroča ta vojna tako grozna opustošenja, ker niori in pobija tisoče starcev, žena in otrok, ali pa jih preganja iz njihovih skrivališč, potem pač ne moremo reči drugega, kot da je nečloveška ter da je vsem ljudem v sramoto. Na svetu ni človeka, ki ne bi vsled teh dejanj občutil v sebi nekega notranjega upora. Naj- raje bi človek na glas izrazil svoje ogorčenje ter ljudem, ki so odgovorni za te grozote in vse lo v obraz povedal. Bombardiranje tesno skupaj stanujočega prebivalstva ie pač zelo bedna strategija.« Še en protest Pariz. Marseilleski nadškof je naslovil duhovnikom in vernikom svoje škofije pastirsko pismo, v katerem najostreje obsoja letalski napad na mesto ter sploh vsa bombardiranja. Dejal je, da predstavlja to neodpustljivo zločin-stvo nad nedolžnim in mirnim prebivalstvom, ki ga povzročajo oni, katere množica vsled tega preklinja. Berlin. Šest ameriških lovcev tipa »Lightning« je na binkošlni ponedeljek na v c r s k o področje. Nemška bojna letala so uspešno napadla angleški obalni mesti F n I m n u I h in P o r I s m n n t h. Dr. Gobbels obiskal bombardirane kraje Berlin, 27. maja. Minister dr. Gobbels jc obiskal razno kraje neke nemške pokrajine, ki jo je bilo posebno prizadelo strahovalno bombardiranje. Taiko se je v svojstvu načelnika medni in istrskega odbora za povračilo letalske škodo prepričal o razdejanju, ki so ga povzročili anglo-amerižki lK>mbniki ter o pomožnih in obnovitvenih ukrepih, ki so v teku. V posebno močno poškodovanem mestu je govoril dr. Gobbels na zborovanju, ki so mu prisostvovale skoraj same žrtve bombniškega strahovanja. Dejal je, da je kot pokrajinski vodja težiko preizkušene nemške prestolnice pač zadnji, ki ne bi vedel, kako veliko je trpljenje in kakšne so muke bombniškega strahovanja. Kljub temu pa pri ocenjevanju splošnega vojnega položaja raznih trenutnih skrbi in težav ne sinemo pozabiti na velike činilce le vojne. Uničene stanovanjske predele mest bo po zmagovitem koncu vojne mogoče še lepše in širokopotezneje zgraditi, kot pa so bili zgrajeni doslej. Prav tnko bo mogoče nadomestiti večino izgubljene zasebne lastnine. »Vse materialne vred- note, ki jih v tem usodnem boju našega naroda izgubljamo,« je dejal dr. Gobbels, vliomo lahko zopet nadomestili. Le izgubljene svobode ni mogoče zamenjati z ničemer drugim. Ako bi našim sovražnikom uspelo, da oropajo nemškemu narodu njegovo narodno svobodo, potem bi Nemci s tem izgubili tudi vse osebne pravice in pa vse to, kar ima danes posameznik. O tem nas nemški sovražniki s svojo cinično odkritosrčnostjo niso pustili v nikakih dvomih.« Dr. Gobbels jc nadaljeval, da živi Nemčija v odločilnem trenutku te vojne, ki ne zahteva le koncentracije vseh materialnih sredstev, temveč predvsem moralno Irdolo in duhovno pripravljenost za zmago v tej vojni, pa naj velja, kar hoče. »Ako je kak narod trdno odločen,« Je zaključil dr. Gobbels svoj z navdušenim pritrjevanjem sprejeti govor, »da bo vzel na svoje rame vse breme ter da se bo boril za svojo lastno pravico do življenja ter za pravico bodočih rodov, potem bo dobil to vojno in s tem dokončno ludi svojo svobodo, varnost in bodočnost.« Angloameriški pritisk na nevlralce Stockholm, 27. maja. Kot poročajo iz \Vashingtona, bomo najbrž kmalu doživeli nov diplomatski pritisk na Portugalsko in Španijo, naj natovorijo svoje ladje, ki plovejo v Ameriko, tudi s tovorom plute. To sklepajo iz tega, ker je neka »kupina poslancev zahtevala v kongresu od predsednika sveta za vojno proizvodnjo Nel-sona, naj se preišče vprašanje pomanjkanja plute. Zaradi ogromne porabe plutovine za armado in mornarico zahteva ameriška industrija izpopolnitev zalog, ki prihajajo večinoma iz Portugalske in Španije. Smatrajo pa, da bo zato. da bi prisilili nevtralne ladje, naj vkrcajo večje tovore plute namesto drugih, ne lako važnih tovorov, potrebna akc.ija zunanjega ministrstva. Angloameriški gospodarski pritisk na nevtralce dobiva res lepe oblike. Zn vojne ščuvalcc na nasprotni slrani očividno sploh več ne obstajajo nobeni predpisi mednarodnega prava. Ta primer nam dokazuje, da smatrajo, da so upravičeni vzeti si vse to, kar menijo, da je zanje koristno ter da pravice ostalih narodov, v tem primeru novtraleov, lahko enostavno prezirajo, oziroma jih brutalno kršijo. Tako si ne privzemajo le pravice, da določajo nevtralcem, katero blago smejo dobavljati zavezniškim nasprotnikom, temveč si relo nesramno laste pravico, da nevtralce prisiljo k dobavi raznega blaga Angležem in Amerikancem. Toela ali je po številnih kršitvah mednarodnega prava v ostalih primerih sedanje njihovo postopanje sploh še kaj čudnega? Tudi Badoglio je bil fašist Milan. Kakor poročajo iz italijanskega glavnega slana, opozarjajo v odgovornih italijanskih krogih na zakonski dekret Badoglieve vlade, ki ga je razširila neka radijska postaja, ki predvideva težke kazni' do smrtni kazni za vse one osebe, ki so se aktivno Udej-stvovale pri fašistični stranki. Politični krogi kažejo na to, da bi na podlagi tega zakonskega dekreta pač malo italijanskega naroda ušlo smrtni kazni, ker je pač v zadnjih 20 letih večina Italijanov sodelovala s fašizmom. V prvi vrsti bi bila smrtna kazen ludi izvršena nad Badogliom. Badoglio ni le do svoje izdajo v poletju 1$M3 samo sodeloval s fašizmom, temveč je tudi ob vsaki priliki javno izrekel, da je pristaš fašizma in hvalil fašizem. Badoglio je bil pred letom 1025. poslanik fašistične Italije v Rio de Janeiru in nato šef generalnega štaba fašistične vojske. Ta zakonski dekret zasluži, tako podčrlavajo politični krogi nadalje, le toliko zanimanja, v koliko ne odkriva jasno obupnih prizadevanj Badoglieve vlade, da bi odstranil v južni Italiji fašizem, ki je še globoko zakoreninjen; Badoglieva vlada danes ni v stanju, da bi namesto tašizma ustvarila novo, življenja in bodočnosti polno gibanje. Portugalska zunanja politika Lizbona. 29. maja. Pododbor zunanjepolitičnega odseka kongresa Narodne zveze je po daljši debati sprejel naslednja načela portugalske zunanje politike: 1. Portugalski narod poudarja obstoj svoje suverene in neodvisne države ter zahteva zase pravico, da si svobodno določa strukturo svojih ustanov ter da rešuje svoj? notranje zadevo hrez tujega vmešavanja; 2. Portugalski narod smatra za svojo dolžnost, da z ostalimi narodi sodeluje pri stremljenju za najvišjimi cilji miru in napredka po svobodno priznanih sporazumih; 3. Portugalski narod zavrača vsako pojmovanje mednarodnega sožitja, ki stremi po nadvladi katere koli države ali po tvorbi neke naddržavne tvorbo za vodstvo medna rotil i h zadev. Sovjeti so vedno enaki Madrid, 27. maja. »Sovjetski načrti o osvojitvi vsega sveta se niso prav nič spremenili,« pravi velik politični tednik »E1 Espanol« v članku, v katerem se bavi z razočaranji francoskega plemenitega komunisla Sida po njegovem potovanju v Rusijo. List piše: Neverjetna je politična siepola, s katero je udarjen velik del civiliziranega sveta. Popolnoma nerazumljivo je. kako more kdo sploh verjeti, da bo Moskva opustila svoje metode množičnih umorov po katynskem zgledu, željo po uveljavitvi komunizma na vsem svetu ali preganjanje vere. Vsi, ki nočejo spoznati te resnice, naj pomislijo le na Poljsko, pa bodo videli, da ne pozna Sovjetska zveza nikakih dogovorov, sporazumov ali paktov, ki bi se Jih držala.« Turški proračun Istambul. Velika turška narodna skupščina je v ponedeljek sprejela državni proračun za leto 1944-45. Izdatki znašajo po vesti ankarskega radija 956 milijonov, prejemki pa 901 milijon Primanjkljaj 55 milijonov nameravajo kriti s posojili. Radio je dejal, da bodo večino proračuna uporabili za narodno obrambo, ki zahteva dnevno 1.5 milijonov turških funtov. 80% prejemkov bodo krili z davki. Trebljenje tolovajev Berlin, 28. maja. Na nekem bojnem odseku ob Drini so izgubili te dni komunistični tolovaji znova 243 mrtvih in 93 ujetnikov Poleg lega je bilo zaplenjenega precej orožja in gradiva. Berlin, 29 maja Pri Čistilnih nastopih v srednji Hrvaški in na Balkanu na področju med Plitviškimi jezeri u pogorjem Velebit so zaplenile nemške čete ludi v prejšnjem tednu velika skladišča živil in streliva. V bojih so izgubili komunistični banditi ONI mrtvih in 220 ujetnikov in prebežnikov. Berlin, 29. maja. Na področju Gaiške ob hercegovsko-črnogoreki meji so se skušali zopet zbrati razbiti deli komunističnih tolp. Ti deli so bili ponovno zapleteni v boj ter izgubili pri tem HI mrtvih, med temi nekega poveljnika bri-gade. Ujetniki so izpovedal'. iIh so komunisii v teli bilkah imeli najmanj 180 ranjencev. Uspeh pristajalnih pionirjev Berlin 29 maja. Pristajalni pionirji so odkrili na neki vožnji v Kgejskent morju veliko britansko jadrniro, ki je bila skrilu in zelo dobro kainufliratin. Pionirji so premagali posadko ter pripeljali jadrnico v prihodnjo luko. Na nekem drugem mestu so našli 730 sodov naj-boljšega goriva, ki izvira z. nekega potopljenega britanskega parnika. V treh dneh 4000 mrtvih Vichy. Francoski radio je v |>onedt" Ijek zjutraj objavil zudnjo bilanco an-L'Ion meri škili strahovalnih napadov na Francijo, izvršenih v pelek, soboto in nedeljo. Prebivalstvo objokuje okrog 4 tisoč mrtvih, 5 tisoč ljudi pa je bilo ranjenih. Radio je O|i07oril. da so zlasti mladinske organizacije povsod odlično pomagale pri reševalnih in očiščevalnih delih. Prevrat v Ekvadorju Stockholm, 30. maja Kot javliajo iz Quita |e predsednik Ekvadorja dr. Carlos Arroyo del Rio odstopil skupno z vsemi člani svoje vlade Svoja polnomočja je predal podpredsedniku senata dr. F~au-stu Navarru Allendu, nakar je pobegnil v ameriško poslaništvo Guayaquil, 30. maja. Po vesteh neke severnoameriške agencije so v Guaya-quilu osnovali začasno vlado, nc da bi vedeli, kako sc razmere razvijejo v ostalih delih dežele. Začasna vlada ima svo| sedež v palači vojaškega poveljstva. Kitajske izgube pri Lojangu Tokio. 27. maja. Uradna izjava, ki jo jc v soboto izdal cesarski glavni slan, pravi naslednje: »Pri zavzetju Lojanga smo po dosedanjih ugotovitvah dosegli naslednje uspehe: nn bojišču je obležalo 4380 padlih sovražnikov, ujeli pa smo jih 0230. Med zaplenjenim vojaškim gradivom se nahaja 74 različnih topov, 201 težka in lnhka strojnica ter 179.000 komadov nabojev za puške. Naše izgube so zelo majhne. Med delovnim časom so zaprti 2eneva, 30. maja. Po poročilu »Daily Workcrja« jc v Londonu vzbudilo neverjetno nezadovoljstvo med delavstvom dejstvo, da v nekem tamkajšnjem oboroževalnem podjetju sedaj zapirajo delavce pri nočnem posadu. Pet minut potem, kc se prične nočno delo, zaklenejo vse vhode v tovarno in uporabljajo pri tem cela težke verige. Vrala odpro šele prihodnj' dan ziutraj ob sedmih Delavci so torc zaklenjeni od 20. ure ponoči do 7 ur« zjutraj. Nihče nc more nc ven ne notri »Človeka spreleti mrzla groza, ako pomisli,. kaj bi sc lahko zgodilo, če bi ponoči napadla tovarno sovražna letala,« pravi o tem >Daily Worker« Vodstvo obrata jc izjavilo, da je ta ukrep upravičen zaradi tega, ker je prišlo v navado da so posamezni dclavci zapustili svoj« delo. List pravi, da jc utemeljitev tega ukrepa »dejanje plutokratičncga zasiti-njevanja«. Kratka poročila Ne« Vork. 29 maja. Časopis »Ne« York World Telegram« napadu v soboto zvečer v ostrem napadu vse ono. kat imenuje »Churchillov lažni projekt . 7, ozirom na zadnja Churchillova in Ede-nova izvajanja imenuje list načrt britan ske vlade, s katerim bi podredili predlagano »Ligo narodov« nadzorstvu treh velesil, za slabo kamufliran sistem sil, ki bo naletel na nezadovoljstvo večino majhnih narodov. Zagreb, 27. maja. Pri zadnjem terorističnem napadu na Dubrovnik je bila poškodovana tudi cerkev sv. Blaža, du-brovniškega mestnega patrona. Svetnikov kip je ostal nepoškodovan. Sedaj so gn v svečani procesiji prenesli v neko kapelico na oloku Lapadu. Rim. DNB. Na binkošlni ponedeljek je bil izvršen nov napad na Rim. Predvsem v okraju San Paolo so nastala težka ra-dejanja. Pri bombardiranju neke bolnišnice je bilo ubitih tudi več angloameriških ujetnikov, ki so so v ujej zdravili. Stockholm. Moskovska »Pravda« je prinesla oster napad proli poljski begunski vladi v Londonu ter proti vsem ne-boljševiškim Poljakom, ki žive v inozemstvu. S tem brez dvoma napoveduje pričetek novega Stalinovega roparskega pohoda. Jsi in z vsemi sredstvi v boj proti satanskemu komunizmu!" Na mogočni protikomunistlčnl manifestaciji na Grosupljem je več tisoč zavednih Slovencev soglasno obsodilo Osvobodilno fronto in njen zločinski brezbožni komunizem — Z geslom prezidenta gen. Rupnlka: »Vsi in z vsemi sredstvi v boj proti satanskemu komunizmu!« gre Dolenjska v novo življenje Grosuplje, 28. maja. Letošnji binkošlni prazniki so bili lepi ludi v Grosupljem, zlato sonco je blagoslavljajoč ln toplo božajoč Že navsezgodaj ljubeče objelo v mehko zelenje zasanjano dolino. Prijazno je obsijalo bele kmečke domove, razpostavljene- povsod naokoli. In Se topleje je razlivalo svoj zlati blagoslov na razvaline požganih poslopij, kokor, da hi hole'o ljudem še bolj živo priklicati v spomin tiste strašne dni, polne strahu, gorja in trpljenja, ki ga jo v to lepo slovensko dolino in v samo Grosuplje prinesla tkz.v. »narodna esvobodilna vojska« v dneh po 8. septembru in ko je tudi tu z vso komunistično doslednostjo pričela izvajati svoj program: rop, požig, umor. In prav zato je bila letošnja binkošt-na nedelja v Grosuplju še posebno lepa in pomembna. Ta dan so si namreč izbrali Grosupeljčani za svojo veliko proti komunistično izpoved, katero so podali na mogočnem protikomunističnem zborovanju. ln to pred najvišjimi predstavniki oblasti in strnjenimi domobranskimi vrstami, kar vse je dalo prireditvi še peseben poudarek. Izpoved je bila močna in odločna. Krvavemu, hrez-naiodnemu in izdajalskemu komunizmu napoveduje neizprosno borbo do končnega iztrebljenja in trdno vero v obnovo razdejane in od komunizma okrvavljeno domovine. Narod je emodušno izpričal in izpovedal svojo vero v novo slovensko življenje, po katerem hrepeni in si ga tako vroče želi po vseh dosedanjih težkih preizkušnjah. In zato mora pasti komunizem, ki mu streže po življenju in mu pripravlja samo 6mrt in grobo\e. Sv. maša in govor g. kurata 1'rotikomunistično zborovanje je bilo na obširnem prostoru pred pozganim poslopjem. Govorniški oder je bil okusno okrašen z zelenjem in cvetjem. Na obeh straneh sta bik postavljena velika mlaja. Na enem je vihrala nemška državna zaslva, na drugem pa slovenska. V bližini je bil postavljen oltar za službo božjo. Tudi oltar je bil ves v zelenju iu cvetju. Okrašene so bile tudi hiše in povsod so vihrale zastave. l'o prihodu jutranjega ljubljanskega vlaka je pristopil k oltarju višji domobranski kurat g. dr. Lenčck. Stregla sta mu dva domobranca. Nn trgu je bila zbrana velika množica ljudstva, šolska mladine z zastavicami, dekleta in fantje v narodnih nošah. Navzoč je bil že tudi okr. glavar g. dr. Muršič. Med mašo jo igrala domobranska godba. Več pesmi je zapel ludi pevski zbor domobrancev. Dr. T.en-cek je imel na domobrance in zbrano ljudstvo tudi globoko zamišljen nagovor o pomenu binkoštnega praznika. Med drugim je poudarjal velik oomen prihoda sv. Duha. In če kdaj, potrebujemo danes duha resnico. Danes se moramo boriti proti največjim zmotam in zablodam. Komunistični nauk obljublja ljudem za ceno upora proti Bogu raj na zemlji. Naša Cerkev nas pa uči, da je ta nauk zmota, ki vodi v pogubo. Zato nas bo pa rešila sedanjega gorja samo pot nazaj k resnici sv. Duha. In kakor je sv. Duh potrdil v borbi za resnico apostole, tako se moramo tudi mi boriti z njegovo pomočjo za to veliko resnico. In Če smo borci proti brezbožnemu komunizmu, moramo biti borci za resnico, za božjega duha. Postati moramo apostoli resnice in to z neustrašenim nastopom kot vzgledni krščanski ljudje. Samo tako bomo s pomočjo sv. Duha prišli tudi do novih Binkošti, po katerih tako hrepenimo. G. prezident prihaja Prihod g. prezidenta je bil napovedan za deseto uro. Ob glavni cesti so pa pričakovali okrajni glavar g. dr. Maršič, domači župan g. Mchle Alojzij, zastopnik zveze bojevniških organizacij gosp. dr. Kovačiji, svetnik pokrajinske uprave g. dr. Puš in drugi. Pred krajevnim nemškim vojaškim poveljstvom je bila postavljena častna četa nemške vojske s poveljnikom nadporočnikom Schmit-tom. Nekaj minut pred deseto je prispel iz Ljubljane motorizirani domobranski oddelek, za njim so se pa pripeljali v Grosuplje |«oveljuik Slov. domobranstva g. podpolkovnik Kreucr, načelnik štaba slovenskega domobranstva g. podpolkovnik Pctcrlin in njegov pomočnik g. podpolkovnik Vizjak. Kmalu za njimi je prispel tudi g. prezident z gospo soprogo in spremstvom. Vsi navzoči so ga pozdravili, nakar je prevzel raport od poveljnika nemške častne čete, katero je gosp. general Rupnik obšel in pozdravil. V drevoredu, ki vodi proli postaji, so po pozdravu domačega župana dekleta v narodnih nošah ponudila g. prezidentu v pozdrav kruh in sol. Na prsa so mu pripela tudi slovenski šopek z zatrdilom, da mu ga izročajo tista poštena slovenska dekleta, katerih src brezbožni komunizem ni mogel omadeževati s svojim krivim in zmotnim naukom. Gospod prezident jo dekleta pohvalil za njihovo vztrajnost in pošteno zadržanje ter za njihovo pripravljenost, da bodo z vsemi močmi podpirale protikomunislično borbo. V imenu šolske mladine je spregovorila g. prezidentu v pozdrav nekaj ljubkih kitic učenka Majdioa. Na zborovalnem prostoru so bile razporejene domobraiiske edinice. Tu je g. prezidentu raportiral domobranski stotnik g. Stamenkovič. G. general je strumno domobranske vrste pozdravil« z domobranskim pozdravom: Domobranci — zdravo. Prejeti pozdrav so domobranci gromko vrnili z odpozdravom: Bog daj. Vsi odličniki so nato odšli za g. prezidentom na Častno tribuno. Domobranska godba jo zaigrala koračnico. Mimohod je pričel. Na čelu je korakala domobranska godba, za njo domobran- ski častniki, tem jo sledil častni oddelek nemške vojsko za njim so pa korakale edinico grosupeljske domobransko posadke. Vsi so se nalo zopet vrnili na zborovalni prostor. 1'rotikomunistično zborovanje je začel domaČi župan g. Mchle. Pozdravil je predvsem g. prezidenta, g. polkovnika tirleha kot zastopnika Gruppenfiihrcrja generala g. Rfisenerja, krajevnega poveljnika nemško vojske, poveljnika Slov. domobrancev g. podpolkovnika Kroner-ja, načelnika štaba Slov. domobranstva g. pod|k>lkovnika Peterlina in njegovega pomočnika g. podpolkovnika Vizja-ka, okrajnega glavarja g. dr. Maršiča, pokrajinskega kmetskega poverjenika g. Govor g. prezidenta Slovenski možje in fantjel Slovenske iene in dekleta! Ob prihodu v ta vaš prelepi kraj imam dva občutka. — Zaradi prvega se človeku krči srce, ko vidi, kaj vso so tukaj hlapoi satanskega boljševizma razdejali in uničili. Toda drugi občutek prvega prekaša. To je občutek porajajočega se trdnega zaupanja in upanja, ki človeka navdaja, ko vidi, kaj vso ota navzlic prestani m grozotam, navzl ic, vsem žrtvam opravili na poljih in v domovih pridna roka in trdna volja naših kmetov in kmetic. Tu pri vas vidimo, kako čvrsto je naš človek zrastel s svojo ljubljeno žemljico. To je naša rešitev in v tem je naša sila. Na tem vidimo, kako vera v vsemogočnega Boga in slovenska narodna zavest držita našega kmeta, ki je steber našega naroda, pokonci in ga dvigata visoko nad peklensko zaroto mednarodnemu židovstvu zapisanih boljševiških rabljev.' »Največji morilec vseh časov, boljševiški diktator Stalin trdi, da mali narodi sploh nimajo pravice do obstoja, ker je to »nepraktično«. Tako so ta najbolj krvavi hudobec v človeški podobi in najbolj klečeplazni sluga svetovnega židovskega kapitalizma in seveda tudi njegovi domači in tuji somišljeniki mislili, da bodo med drugimi mali narodi tudi naš slovenski narod kar tako na lahek način — »likvidirali«. Toda zmotili so se. Naš kmet, ta marljivi, v Boga zaupajoči oblikovalec naše rajskolepo zemlje, jo dovolj dolgo trpel, da je spoznal, kaj mu jo storiti. Dokazal je, da preko njega in na njegov račun lažnivi in zapeljivi zločinci no bodo lezli na oblast. Nas kmet pomeni večino, naš kmet pomeni naš narod. Ker je bilo zaradi našega kmeta življenje celokupnega slovenskega naroda v nevarnosti, sta kmečki lant in mož za nekaj časa odložila poljsko orodje in zagrabila za orožje. S tem je slovenski kmet sam od sebe izpričal svojo zavest, kl }o podzavestno nosi v svojem Kdor vidi to razdejanje, ki ga je bila deležna naša domovina v teh zadnjih dveh let-ih, pa ne bi vedel, kdo ga jc povzročil, bi mislil, da je po 300 letih spet pribrul nad nas Turek s svojo turško silo, kakor nekdanje čase. O tistih časih priča tam-le na hribu starodavni Tabor, kjer 60 se naši očetje zbirali na hrambo svojo verske iu narodne svobode. Oznanjevalci prihajajoče turške nevarnosti pa eo bili zvesti čuvarji na kresiščib, kjer so zažigali kresove, s katerimi so naznanjali, da prihaja Turek in da so se naši dedje lahko pripravili. Imeli smo vodnike in klicarje.. Ali zdaj nismo imeli nobenega k ličarja, ki bi nas bil pravočasno opozoril na grozeči) nevarnost, ki je uničila toliko slovenskih življenj in upepeJdda toliko slovenskih domov? O, pači Imeli smo klicarje, ki eo nas žc dolgo opozarjali na nevarnost svetovne boljševiško revolucije. ?,e pred 55 leti jo je napovedoval kasnejši krški škof dr. Mahnil, ki je dejal, da bo ta revolucija največja, kar jih je doslej poznala zgodovina evropskih narodov, če se Evropa nc otrese zmolnih načel. Ta mesec je minilo 50 let, odkar je rajni dr..lan. Ev. Krek uslanovil prvo društvo, ki je imelo nalogo vodili duhovni boj zoper rdečo nevarnost. Prihodnji mesec bo minilo sedem let, ko je veliki slovenski nadškof dr. A. B. Jen'li( na znamenitem mladinskem zboru v Celju 30. junija 1037, malo dni pred svojo smrtjo, v preroškem duhu med drugim napovedal: »Živimo v velikih časih. Nas čas je velik, ker dela veliko hudobijo. Naš čas je veiiik, ker dela mučenike, kakor v prvih dobah krščanstva. (Takrat je na Španskem divjala boljševiška revolucija.) Velik pa je tudi naš čas po ve.likib možeh. Imamo papeže, ki so nam v teh dobah dali zanesljive smernice, po katerih se mora naše ljudstvo ubraniti nastopajoče hudobije. Zato se moramo po njih ravnati. Morda bomo imeli še hujše čase. Tudi pri nas na Slovenskem je hudobija že začela s svojim groznim delom. Upam pa, da vas ne bo zapeljala ln ne uplasila, ampak se( ji boste krepko uprli Satan žo i,ma svojo fronto, pa tudi Kristus ima svojo fronto. Toliko pogumne mladine, ki ste tukaj zbrani — to je Njegova fronta I Hujše čase moramo od slovenskega naroda odpah-niiti kolikor mogoče daleč. Zato so moramo že zdaj boriti, Zvesti bomo ostali, naj pride, kar hoče. Po robu se moramo po- Pevca, predsednika Kmetijsko zbornico g. Peršiča in vse oslnlc. Omenil jo važnost protikoniunisličnega zborovanja prav v Grosuplju. kjer je skupinica jaro gospode najbolj podpirala brezbožni komunizem v njegovem razbesnelem divjanju in strahovanju. Izrazil je tudi svojo veselje nad dejstvom da sedaj tudi vsi pošteni Grosupeljčani lahko svobodno Izražajo svoje slovensko in proti-komuuistično prepričanje ter poudarjal trdno vero v vstajenje našega naroda, za kar so nam porok neustrašeni domobranci. Vsem padlim proti komunističnim borcem je izrekel najglobljo zahvalo vsega naroda. Nato jc pa podal besedo g. prezidentu. značaju in krvi. Izpričal je, da je Evropejec to da se zaveda svoje naloge, ki mu jo je namenil večni Stvarnik, da čuva svoj dom, svojo zemljo, družino, vero v Boga, svoja izročila in svojo tisoč petsto let staro očetnjavo. Naš kmet /e bil moj prvi slovenski domobranec! Od podpori in vodstvu najboljšega vojaka na svetu, ob strani nemškega vojaka so naši inožje in fantje postali pravi vojaki, kl se danes kot pravi evropski bojevniki bojujejo ramo oh rami z nemškim vojakom proti boljševiški zverini. Danes so naši domobranci že strah in trepet Stalinovih in Titovih komuni-sitčnih roparjev in nasilnikov. Se malo, pa bo na naši zemlji zaradi borbenosti naših domobrancev tem najbednejšim izrodkom slovenskega naroda odklenka-lo za večne čase. Zaradi napora nemškega vojaka, ki se na daljnih in raztegnjenih frontah vztrajno bori proti sovražnikom Evrope in njene omike in pod varstvom naših dičnih domobrancev, ki čuvajo svojo rodno žemljico. !>o naš marljivi kmet z l>oijo pomočjo zopet obnovil svojo domovino. izbrisal vse naše bivše stranikaT-sko kvarne razprtije, ustvaril krepko narodno enotnost in s tem slovenski narod in slovensko domovino zopet postavil na noge. Ta čvrsta vsenarodna politična skupnost za našo nndstrankarsko vojsko bo tako tudi našim potomcem skovala srečnejše in lepšo življenje kot smo ga imeli mi, ki moramo za to lepšo bodočnost slovenskega naroda trpeti. V okviru nove Evrope, ki bo iz te strašno vojne izšla, bo moje slovensko domobranstvo postavilo temelje novi domovini, kjer ne bo več škodljivih strankarskih sporov, ki so doslej razjedali naše narodne sile in ki so jih podtalni boljševiški plačanci tako usodno izrabili. V tej novi domorini bomo v resnici vsi eno! Vsi brez razlike stanu bomo zidarji in kladivarji svoje usode. Ne bomo več tekmovali v nabiranju glaeov za staviti hudobnim silam, da se bomo lahko izognili njihovim strahotam.« Nadškof dr. Jeglič je torej par dni pred svojo smrtjo kakor prerok napovedal, kaj pride nad nas, če se temu zlu ne bomo pravočasno uprli. Za njim je v letu svoje smrti dr. Anton Korošec 6varil pred nastopajočo komunistično nevarnostjo, ki je po njegovih besedah poleg masonstva glavna nevarnost za naš narod. .. pa jih nismo poslušali Ali smo poslušali te svoje velike klicarje? Mnogi pač, nekateri pa ne! Pa še tisbi, ki so tem svojim klicarjem takrat prisegali zvestobo, so ob času preskušnje nekateri omahnili, ker eo pričakovali, da bo sovražnik prišel nad nas v svoji odkriti obleki, tak, kakršen pač je. Niso se zanesli, da si bo ta sovražnik nadeJ ovčjo obleko, da bi zapeljal v svojo mreže čim več Slovencev. Zato v lepi besedi Osvobodilne fronte niso slutili tistega sovražnika, ki eo pred njim svarili naši voditelji, dokler so mogli še javno govoriti. Ko ljudstvo ni takoj spoznalo sovražnika, so zato dr. Natlačen, dr. Ehrlich in drugi, kjer so pač takrat, mogli, opozarjali, da je napovedani sovražnik tukaj im da svoje strahotno obličje pokriva z lažnivo masko ^osvoboditve« slovenskega naroda. V odgovor je ta sovražnik dal ta dva moža in še mnogo drugih pomoriti. Umoril hi hil prav tako tudi dr. Jegliča, Kreka in Korošca, ko bi ti naši možje še živeli. Orodje komunizma je laž Z lažjo je. komunizem preslepil spočetka pri nas toliko ljudi, kar ni čudno, saj je komunizem največja organizirana laž, kar jih doslej pozna zgodovina. Sam ustanovitelj boljševizma Ljenin jo velel svojim pristašem, naj za dosego svojih ciljev uporabljajo vsa sredstva, laž, umor in drugo, ker glavno je namen. Res jc sicer, da smo vii ljudje zmolini, da 6o na 6vetu vsekdar bile zmote, ki so rodile razne zablode. Tudi hudobije jo zmeraj bilo na svetu. Toda največja vseh hudobij je pač ta, da kdo laž slavi, jo priporoča in znanstveno za 6voje namene uporablja. To pa je že satanizem, jo satanovo delo. Leta 1832 je nemški p<»nik Brentano napisal knjigo, kjer popisuje videnja blažene Katarine Emmerich. Pesnik je zapisoval pripovedovanje, v katerem je ined drugim povedano: »Ce sem prav slišal, bo 50 alt 60 let pred letom 2000 (torej med volitev lega ali onega strankarj'a, zaradi česar smo so potem vedno sovražili in zasledovali in tako netili nezadovoljstvo, ki je bilo najbolj plodna njiva za boljšoviške prevratnike. Ne! Tekmovali bomo v tem, da vsakdo izmed nas fini več doprinese do ustvaritve enotne miselnosti slovenskega naroda, da bomo tako strankarsko pomirjeni ▼ slogi «a-stavili vse svoje silo v delo in napor za boljše življenj« nas vseh skopaj in tako zapustili poznim rodovom zanamcev dostojno dediščino, zaradi katere nas bodo imeli v lepem spominu in v časti in jim bomo še v davni bodočnosti vzor zdravega in iivljrnja sposobnega naroda, ki je v najtežjih časih našel samega sebe in pot is zmede k vstajenju. V tej novi pokrajini kajpak ne bo mesta za vse vrste današnjih Olarjev, ki oklicu jejo svobodo nasilja in razvratnosti. V novi domovini, ki ji v današnjem trpljenju in v odpovedih stavimo temelje, bo vladala resnična svoboda v delu. Taka bo ona svoboda, o kateri danes vsi pošteni Slovenci sanjajo in si jo želijo. Za to svobodo živimo, delamo in se borimo v velikem času. Res je. da bomo morali prestati še težke viharje, napore in odpovedi. Vemo, da bomo morali dati Še nekaj žrtev; toda naša zmaga jo blizu. In s tem ona svol>oda, ki jo nosi vsak pošteni Slovenec v svojem srcu in duši. V tem smislu so Vam zahvaljujem za sprejem, Vas pozdravljam, obljubljam svojo pomoč in Vam kličem: »Vsi in z vsemi sredstvi v boj proti satanskemu komunizmu I — Vsi v borbo za resnično svobodo pokrajine! — Proč s strankarstvom in starimi razprtijami! — Vsi pošteni Slovenci na delo za ustvaritev nove slovensko vsenarodne skupnosti! — Nemški vojak se bori na svetovnih bojiščih za novo Evropo, mi vsi pa pojdimo na delo, da bomo s trdno vero v Boga in tako z božjo pomočjo v tej novi evropski skupnosti zasedli mesto, ki našemu trpečemu narodu pripada !« Odločna izvajanja g. generala Rupnlka, s katerimi je napovedal šo odločnejši obračun vsem komunističnim zločincem in podal smernice za obnovo razdejano domovine, je sprožil val navdušenja in odobravanja. Zhorovalci so dajali duška svojemu razpoloženju z odločnimi vzkliki proli komunistom in njihovim pomočnikom — terencem. Ko se jo navdušenje malo poleglo, je godba zaigrala slovensko himno »Naprej zastava Slave«. Vsi so jo poslušali stoje. Zupan g. Mehle je nato zborovalcem predstavil naslednjega govornika gosp. Franceta Kremžarja, urednika »Domoljuba«, odličnega slovenskega javnega delavca in vzgled nega ter poštenega slovenskega očeta, ki je za boljšo bodočnost slovenskega naroda žrtvoval najdražje. kar jo mogel dati in kar je premogel — svoja dva ljubljena sinova. Zborovale! so njun spomin počastili z vzklikom: Slava junakom. O. Kremžar je med napetim zanimanjem ljudstva razvijal svoje tehtne misli. letom 1940 in 1950) sani Luči fer spuščen na svobodo, da bo za malo časa zadobil vso oblast.« Pesnik je prav slišali Kdor ne verjame, naj pride na Slovensko, kjer bo videl požgaaie vasi, razdejane in oskrunjene cerkve, po gozdovih in jamah pa deset tisoče mrličev, ki jih je pomoril Lu-ciferjov komunizem. Po teh strašnih sadovih 6o 6e začele odpirati oči tudi tistim, ki poprej voditeljem niso verjeli, kaj je komunizem. Živalski nagoni — vaba za komunizem Vse slabe gone v človeku so komunisti uporabili za lov človeških duš. Lakomni-kom so oznanjali, da bodo »delili«. Zlasti bogati — kako čudovita je zaslepljenosti — eo šli na ta lini. Poznani v ljubljanski okolici bogatega kmeta, ki je v svoji ošta-riji svojim pijančkom in šnopsarjem zmeraj razkladal, kako >bomo delili«. Mož je od svojih pijančkov sločil na sebe ie vse njihove grunte, pa je že oznanjal »delitev«. Pijančki so knjpada tudi bili za la imenitni nauk. Nekega dno jim je ofarski lvogati krčmar oznanil, da ima že zbranih pa.r lepih konj, ki jih hoče imeli, ko »bomo delili«. Pijančki so dvignili glave, češ, saj ti že, imaš dovolj kon.i, mi pa nobenega. »Kaj vendar vidite, da jaz konj potrebujem, da obdelujem svoj veliki grunt, vi pa nimate z njimi kaj početi.« — Taki ljudje so bili iu so še največji komunisti. V resnici pa je komunizem v dejanju za kmeta uničenje, ker kmet ni več lastnik svoje zemlje, ampak zgolj delavec, ki mora delati po ukazih državnega valpeta. Delavcem je komunizem obljubljal, da bodo lastniki tovarn, v resnici pa je delavec. v boljševiški Rusiji le slabo plačano živinče, ki šteje le še kot številka, katero mečejo, kamor hočejo, ne da bi si sam mogel izbrati svoje delo in svoj poklic. Lenuhom jc obljubljal, da jim ne bo treba več delali. Ko je neki notranjski kmet vprašal takega preroka, kdo bo potem delal, jo ta odgovoril: »Naj delajo drugi.« — Vlačugam in vlačugarjem je dopovedoval svobodno ljubezen, ki jo zdaj med ušrni po naših hostah res uživajo. Tatovom je zagotavljal, da oni prav za prav niso tatovi, da je tat le tisti, ki kaj ima, čeprav si je svojo imetje pridobil s svojo varčnostjo in pridnostjo. Drugi naj delajo in garajo — mi bomo pa na njihove žulje žrlt. Saj to pravi komunistično načelo, da je iastnona — tatvina. Vsa komunistična propaganda jo en; sama strahotna laž. Ko bi sc uresničile ltoblast«, marveč mu pravi le »nasilje« ii ^suženjsko gospodstvo«. S tem jc Cerkc jasno povedala, da kristjan nili v Rusij ni dolžan tistih oblastnikov ubogati. Nan pa jc s tem hkrati naložena verska na loga, da se zoper tiste, ki bi hoteli taki prekleto nasilje nam vsilili, z vsemi si lami upremo, če treba tudi z orožjem Naš boj zoper komunizem mora biti vse stranski, duhovni to oboroženi, če hočemo da to suženjsko gospodstvo ne bo zavla dalo nad našim narodom. S komunizmom ni sodelovanja Boj zoper komunizem je torej naši verska to narodna dolžnost. Naša Cerke' nam celo veleva, da noben kristjan v ni čemer s komunizmom niti sodelovati n! srne in se mora izogibat i celo takegi videza. V tem je vest vsakega katoliškega Slo venca obvezana to v tem ni nobeucgi barantanja to političnega slepomišenji več. To naglašam zlasti zato, ker slišim« iz tistih krajev, kjer masonske ložo nic nijo, da lahko po svoji volji krojijo uso do zlasti malih narodov, nekakšne gla sove, češ da bi se morali tudi Slovene nekako sprijazniti z ljudmi, ki so dosle v imenu komunizma pri nas uganjali naj grše zločine. Kdor nrnn kaj takega resno svetuje, naj ve, da bo sani zaradi tegi prvi doživel kazen na svojem narodu Mi katoliški Slovenci vemo, da smo maj ben narod to da se bomo zaradi tega zve sto držali svojega Boga, svoje Cerkve ii vere, ker je to edino, toda zanesljivo jamstvo, da bomo obstali, čeprav se vsi zoper nas zaroti. Glavno je naša zvestobi Cerkvi in Bogu. Kol katoliški Slovene dobro verno, da nam nihče ne sme vete vati, kar bi bilo zoper našo vest, ker hf> čemo Boga bolj poslušati kakor ljudi. C« bi nam pa kljub temu kdo hotel dopo vedovali, češ da komunizmu sploh ni, al da naj bi s komunizmom sklenili zvez« ali so mu celo podali, ta naj sliši naš od govor: Za katoliške Slovence je komuni zem največje versko to narodno zlo, kal jih pozna zgodovina. Kdor pa drugaJ* trdi in bi nas rad česa drugega učil, zan pa veljajo Pavlove besede: »Ce bi t ud angel iz nebes prišel in bi drugačo u6ill bodi prekleti« »Da bi bili eno vsi Slovenci, ki komunizem odklanjajo Včeraj popoldne smo na ljubljanskem pokopališču pokopavali dva junaka, ki sta dala svoje življenje za to veliko nai« versko in narodno misel. Ob krsti nekda-(Nadaljevanje na 3. strani.) »Vsi v borbo za resnično svobodo domovine*" Govor g. Kremžarja »Boj zoper komunizem jc naša verska in narodna dolžnost« / St. 123. »SLOVENEC«, »reda. 31. maja 19-U. Hran JI Zborovanje v Grosupljem njega poveljnika vaške straže na Polici in pri St. Juriju, Danila Capudra, je njegov lovariš v svojem govoru dejal: »Danilo, ml vemo, da si umrl zalo, da bi vsi Slovenci bili eno!« To jc tista velika misel, ki naši' domobrance presin.ja v boju. ki 60 za njo pripravljeni preliti svojo kri: da bi vsi Slovenci po vsej slovenski zemlji duhovno in v v6cin postali eno danes in veekdar! Zbrana množica je govorniku navdušeno pritrjevala ter je njegova Izvajanja spremljala z neprestanimi vzkliki proti komunizmu in z obsodbami njegovega krvavega »osvobajanja« po slovenski deželi. Kot zadnja govornika sta nastopila že znana govornika na dosedanjih protikomunističnih zborovanjih gosp. Nikolaj Jeločnik in gosp. Stanko Kociper. Govor Nikolaja Jeločnika 3. Jeločnik je govoril o nalogah slehernega slovenskega človeka, predvsem pa 6lovenske mladiuo v teh velikih dneh, ki terjajo otl slehernika velikih dejanj in ns polovičarstva. Slovenska mladina je svoje nalogo razumela in podpira g. generala Rupnika v borbi proli komunizmu in njegovih naporih in stremljenjih za obnovo slovenske domovine. Nasproti komunističnemu programu: rop, požig ln umor poslavlja slovenska mladina svoj program, ki ga jo označil z besedami že veliki Cankar: Mati, Domovina, Bog. Za dosego tega cilja, za zgraditev lepše domovino so mladina ne straši nobenih žrtev. To eo že dokazali borci z njenih vrst. Orosu-peljčanom samo kliče v spomin neustrašenega horca Danila Capudra, junaškega poveljnika vaških straž na Polici in pri Št. Juriju, ki je bil med prvimi protikomunističnimi borci in ga pri tem nili malo niso motili očitki »izdajalstva« in »petokolonaštva« in podobno. In samo njemu se morajo Grosupeljčani zahvalili, da jim jo bila komunistična »osvoboditev« prihranjena vsaj do septembrskih dni lanskega lela. Takim svojim vzorom bo sledila slovenska mladina in se bo borila tako dolgo, dokler na Slovenskem komunizem ne bo uničen. Slovenska mladina se bori za življenje svojega naroda, komunizem mu pa pripravlja samo smrt. V nadaljnjih izvajanjih jo krepko prijel grosupeljske terence. Sporočil jim je, da bo zdrava mladina temeljito počistila tudi zaledje in vsakega postavila na svoje mesto. Zalo je porok slovensko domobranstvo. In slovensko domobranstvo l>o znalo tudi preprečiti satanski načrt komunistov o likvidaciji vseh poštenih Slovencev. Zato govornik sporoča komunistom, da ie. slovenska mladina ludi podpisala očiščevalno listo O. R. Očiščenjo njenih članov 6icer ne bo tako krvava, kakor komunistična, ter bo vsak član O. R. dobil v roke tisto orodje, s čigar znamenji komunisti tako radi Šarijo po slovenski domovini, namreč lopato in kramp, da bodo lahko popravljali to, kar so ali sami rušili ali pa vsaj pomagali uničevati. Govor poročnika Kocipra G. Stanko Kociper je v uvodu svojega govora opozarjaj na velik pomen današnjega govora g. prezidenta. Predvsem'na tint o odstavke, v katerih jc gospod general pohvalil delo domobrancev in razvijal svoje smernice za obnovo naše domovine. Dejal jc, da so domobranci na to priznanje, ki jim ga jo izrekel g. prezident, ponosni in da mu bodo tudi v bodoče sledili. Zatem jo pa razvijal svoje misli o sedanjem gorju in trpljenju, ki so ga v slovenski domoviaii povzročili komunistični zločinci, ter risal program njene obnovitve in postavitve vsega slovenskega izživljanja na nove podlage. Poudarja, da mora vsak narod, ki hoče bili velik, prestati svojo preizkušnjo. Tudi naš narod jo je ie prestal. Čeprav so mu komunistični rabi j i pripravili skoraj 30.000 grobov, mu komunisti kljub temi strahotnim žrtvam niso mogli zadeti njegovo življenjske sile. Narod je že vstal. Iz naroda se jo rodila oborožena borba proti komunizmu in narod daje domobrnnstvu najboljše borce. Zato so domobranci danes že sila, ki nc pozna nobenih ovir več in ki neizprosno koraka naproti svoji zmagi nad komunizmom. Govornik zatem ostro nastopa proti prevelikemu stran-kanstvu v prejšnjih časih ter poudarja polrebo po narodni slogi, enotnosti in disciplini. Poudarja, da je bil pokojni dr. Korošec nesporno voditelj slovenskega naroda. Moral je pa umreti, ker Je videl, kakšni usodi gre narod uaproti m jo je liotel preprečiti. Zatem omenja in riše dogodke, ki so se odigravali v naši ožji domovini, predvsem v 6eptemborskih dneh lanskega leta in vlogo, ki jo je tedaj prevzel g. general Rupnik za ohranitev slovenskega ljudstva. Namesto prejšnjih strank poslavlja g. Kociper zahtevo po stanovih, namesto parlamentarnih volitev — glasovanje stanov im namesto medsebojnih prepirov — 6kupno delo za bla- ginjo naroda. Komunizem pri nas in tudi drugod zmagal ne bo. Zato Je porok nemški vojak, ki ee povsod bori neustrašeno in odločna. In proti komunizmu co na domačih tleh bore neustrašeno tudi vsi doinobramot ter uživajo danes že sloves najboljših l>orccv proli komunizmu na vsem Balkanu. Govora g. Jeločnika ln g. Kocipra so zborovale! nagradili s toplim odobravanjem. Župan g. Mehle jc pa nato zaključil nad vse uspelo protikomunistično zborovanje. O. prezident ee je pomešal med kmečko ljudstvo ter se z njim pogovarjal o potrebah in željah prebivalstva. Po vasi 6e je pa medtem zopet pripravil sprevod domobranskih ednic grosupeljske posadke, deklet in fantov v narodnih nošah, šolsko mladine im domačega prebivalstva. G. prezident je gledal pester sprevod po glavni cesti. Ljudstvo ga je pa povsod toplo pozdravljalo. Ljubljana se je poslovila od dveh junakov Ob veliki udeležbi smo v soboto pokopali Pograjca in Capudra Ljubljana, 30. maja. V soboto popoldne sta bila pokopana na pokopališču pri Sv. Križu Franee Po-grajr, poveljnik vaške stražo v Boštanju, in Danilo Capuder, domobranski poročnik, nekdanji poveljnik vaške straže na Polici in nato v Šentjurju. Poprej sta bila pokopana v Vel. Laščah, zdaj pa prepeljana v Ljubljano. Pogreb Franceta Tograjca je bil ob treh z Žal. Od požrtvovalnega borca se je poslovil na Žalah v imenu vseh bivših poveljnikov vaških straž poročnik Fran-kolj. Pokazal je veličino žrtve, skromnosti in lihe zvestobe narodu, ki jo je s svojo borbo pokazal pokojni Pograjec. Videl je, kam vodi komunizem, pa se je odločil za borbo proti tej nevarnosti, za hoj za narod ne glede na vse težave, tega boja. Ni se menil za zasramovanje, ki so ga sipali domači izdajalci na legio-narje, ni so zmenil za rdeče in rdečkaste zvočnike iz tujine, ampak je prisluhnil klicu svojega slovenskega srca in je v junaškem boju dal svoje življenje. Za Vzajemno zavarovalnico, pri kateri je bil Pograjec v službi, preden je odšel k Vaškim stražam, je govoril pokojniku ravnatelj dr. Martolanc. Popisal je v kratkih besedah njegovo življenjsko pol, pot skromnega mladoga Človeka, ki je moral prekiniti študije, da je lahko s službo skrbel za domače, a je pustil službo, da bi sc boril za narod. V imenu domobrancev iz vrst urad-nlštva Vzajemne zavarovalnice je spregovoril nadporočnik Žclcznik. Opisal je pot Pograjca k Vaškim stražam in njegovo delo med legionarji. Pograjec Je dal s svojim življenjem in delom pa tudi s svojo smrtjo dokaz velike ljubezni do domovine. S svojo žrtvijo se je uvrstil med junake, ki so dali svoje življenje, da bi ohranili slovenskemu narodu življenje na njegovi zemlji. V imenu bivših poveljnikov vaških straž se je od umrlega poveljnika boštanj-ske posadke poslovil poročnik Frakcij, ki je poudaril, da je pokojnik med prvimi spoznal, da je rdeča pest s srpom in kladivom zapisala smrt poštenju, ljubezni, naši veri in slovenstvu in smrt vsem, ki še lc svetinje v srcu nosijo. Ti si poslušal lastno slovensko srce, ki Tc jc klicalo na pomoč narodu, ki gine in tone. Narod, ki si ga Ti šel reševat in branit, ve, da si mu ti z drugimi vred ustvaril temelje za našo domobransko vojsko, ki danes kot železna metla pometa rdeče madeže z naše zemlje. Z obljubo, da bomo šli odločno po njegovi poti, je končal svoj možati, vojaški govor. Ob pol štirih je bil pogreb Danila Capudra, junaka, ki se je od prvega trenutka, ko je spoznal komunistično nevarnost, boril proti njej in je v borbi dal za svoje ideale tudi svoje mlado življenje. Njegovega pogreba se je udeležil gospod prezident general Rupnik z gospo, podpolkovnika Pcterlin in Vizjak, stotnik Vuk Rupnik, številni domobranski častniki, ki so pospremili na zadnji poti tudi Pograjca, in mnogi Danilovi prijatelji in znanci, tovariši iz šolo in iz katoliških organizacij, katerih člau je bil. Prezident Rupnik je dal Danilu na grol) venec, prav tako poveljstvo domobrancev. Na Žalah sta spregovorila oh Danilovi krsti njegova prijatelja, akademika g. Janez Kralj in g. Niko Jeločnik. Najprej se jo poslovil oo-vezsnostl. v točnem podnj«nju In slaatt v streljanju, ki je prineslo uspeh v obliki kopico golov. Boš obratno je treba reči o Mladiki. Njena Igra jo to pot služIla kot primer statike: Igralci so lo v redkih primerih poskušali «'«rtati o« fogo in so s svojim eprehojanjem po igrišču uspavali občinstvo. Sodil je v stilu igro g. bnpoš-nik. Nekoliko več tlvljenj« je rnesol na Igrišče naslednji par: LJUBLJANA : MARS V.0 (2:0) Toda tudi pri tej igri smo kmnlu po-grošali ii vottl. okrotno»U ln voljo. Bvojo-ga nai-prutulk« je Ljubljana močno prekašal« v tehničnem pogledu, sicer so pa igralci Ljubljane niso mnogo pretegovali, zavodajoč so gotove ztnsge in važuog.i sro-čsnja naslednji dan. Zaradi Šibkosti Marsovega napsda ni imela obramba Ljubljano hudega del«; tudi ob« stranska krilca sta opravila telo dobro *voJ posel, dočim Jo napad trčil oh trdo Marsovo obrambo, ki ni pustila zlepa do strela in nosi glavno zaslugo t« razmeroma nizek rezultat. Manj ugoden vtis st« zapustili Marsov« srednja in napadalna vrst«, ki nista zmogli ustvariti niti eno zrele pozicijo pred vrati Ljubljane. Vso tri gole za LJubljano Je zabit neubranljivo srednji nopadaloo. V zbor nas kličeš, Danilo! Glej nas, stojimo trdno, v sklenjenih vrstah kot zid. Tvoj duh, Danilo, gre pred nami kot najčistejši plamen naše ljubezni do slovensko matere, do slovensko zemlje, do vsemogočnega Boga.« Besede pokojnikovih prijateljev so segalo (lo srca in so povedale, kar je ob Danilovi krsti čutil vsakdo: Danilo jo umrl, toda gleda na nas in živi pred nami kot simbol neustrašenega mladega liorra za najsvetlejše Ideale, za Boga in vero, za dom in rod. MLADIKA : MARS 5:2 (*:!) l'o igri obeh moštov prejšnjega dno j» bilo pričakovati zmago M«r»», ki »o jo Ljubijuni krepko upiral, dočim Js Mladika kur klecntla pred litrmosom. Todu M°,udUit je to Pot prosenotil« in potisnila M«rs ni poslednjo mostu broz zmsge. Sodil je g. S«pošuik. Višek tekmovanj« je bila »a rojili tihi upanj« v««j nn neodločen rezultat., ln tokrat jim je želja izpolnila, saj se izid glasil LJUBLJANA : HERMES 2:2 (2:2) Motivi st« «e podali v boj s takim ognjeni lu vnetno, da J« nastop po boibtnosli, tempu ln startu n« žogo sllčll nekdanjim prvenstvenim tekmam. Po Izidu »udoč, bi utegnili sklepati nn enakovrednost mo- • tuv, tod« ni bilo Uki>. Ljubljana jo ruzeii v obrambi bil« boljšo moštvo. 1'rsvlndovslu je uiod v*o Juro in u«dkriljov«l« svojega nasprotnika zlasti po trdno povezani skup-ul igri in po kouilnuaoi juh, ki jih ž e davna nismo videli. l'o ainteclnlh akcijah odlično igro J« dal notranji trlo. prav tako oh« stranska krilca, medtem ko kriloma ln srednjemu krilcu, ki le Igral četrtega v obrambi, ni Ho to pot vso po sreči, flbku je Igrala ohrninb«. ki jo sestavljajo mladi lgr»lcl Se brez rutine, ki so pridobi le v ostrejših nastopili. Vratar nosi krivdo »n neodločen rezultat. Jubilant Ilermas je polagal vso važnost srečanj« nn svojo obrambo, ki je bila re" trda, včasih kar surova, p« nopojuislUh h do kraja. Vzela je n« piko zlasti sita nevarnega srednjega napadalca Ljubljane, da ni mogel udcjstvltl vseh nevarnih iKUlcij. Vendar jo « svojo veliko sposobnostjo dva krat prisilil odličucga vratarja h kapitulaciji. Kor so Jo srednja vrsta omejila zgolj na obrnmbo, so bili nnpud«lel navezani nn akcije posameznika, ki so bilo kar nevarni, zaradi uesigurno Igro ohrambo Ljubljane. Moštvo so jo do skrajnosti potrudilo In vzdržalo pred silnimi napadi nasprotnika. Oh srebrnem Jubileju gu jo spremljala for-tuna, ki tudi v športu nl broz pomen«. Bitko jo objektivno presojal g. MaUovec. Vrstni red jo tn: 1. Harmei .1 točk« (boljša razlika golov), 2. Ljuhlj.inn .S todkp, 3. Mladika i točki, 4. Man« hret to*ko. Da Je bilo zadoščeno vsaj v skromni meri tudi kraljici športa lahki ot let I ki. so nnstopill dame In gospodje v «lnfrtncin teku In tako prijetno izpolulll odiuoro uiod Igrami. KULTURNI OBZORNIK Fr. Štele: Sternenova razstava razstava pa ne pomeni samo zmage slovenskih impresionistov ampak obenem najvažnejše križišče umetniških potov teh štirih mož. Ta čas so bili namreč na višku borbe za tehniški ideal svojega slikarstva; zato so sc mnogostransko oplajali med seboj in preživljali stopnjo razvoja, na kateri so si bili po rezultatih najbližji. Odslej naprej pB so njihova pota naglo Sla narazen, dokler ni vsak izmed njih dozorel do izrazito svoiske oblike v tehničnem in vsebinskem izrazu svojega slikarstva, In v tem osebnem, manj programsko kakor po notranji nujnosti pi iporojenega umetniškega razpoloženja uravnanem razvoju, je ludi ključ za razumevanje Stcr-nena porlretista. V svojem bistvu jc slikarski impresionizem višek naturalizma v umetnosti in tudi Stcrncn, da, cclo prav posebno on jc med slovenskimi impresionisti izrazito naturalistično razpoložen. Ni pa v življenju razpoloženja, ki bi bilo čisto enosmerno, ampak se vsako nagibljc po svoji pobarvanosti tako ali drugače k svojemu polarnemu nasprotju. Nasprotje naturalizma je idealizem. Ne ena nc druga teh dveh polarnosti pa sama ne ustreza por-tretni vrsti slikarstva. Ta namreč nujno teži po osamljenosti slikanega predmeta, po njega osebni karakteristiki, ločujoči ga od okrožujočo celote sveta. Tako razpoloženje imenujemo realistično, in le kar ga jc Sternen srečno združil z osnovnim naturalizmom svojo smeri, jc postal sposoben slikati portret v ožjem smislu te besede. To realistično, stvarno razpoloženje se kaže 2c v njegovem pojmovanju slikarstva, ker mu io *1ik» kak.-ir sam Pravkar odprta razstava pomeni brž-Jtone za marsikoga precejšnje presenečenje. Ime slikarja Mateja Sternena vam je sicer dobro znano, a da je portretist in celo odličen portretist o tem širša javnost doslej ni veliko vedela. Presenečenje je pa prav posebej tudi v tem, da se nam impresionist Sternen odkriva naenkrat kot slikar portretov, ko velja yendar splošno prepričanje, da je glavni^ in naj-hvalcžncjšc torišče impresionista krajina, vsekakor pa skupnost sveta v njegovem optičnem vidiku in izrazu kot pojav, se-stoječ iz barve in svetlobe. Taka skupnost pa zmanjšuje pomembnost posameznih delov, če mislimo na človeka, torej osebnost; portret pa nedvomno teži za tem, da prav osebnost poudari in izrazi. To dozdevno nasprotje med Sterneno-vo slikarsko smerjo ln njegovim portret-nim slikarstvom, na se nam izkaže kot logična posledica Sterncnovcga osebnega umetniškega nazora in njegovega razvoja. Sternen šteje danes med staroste slovenskega umetniškega rodu, Z njegovim imenom jc zvezan doslej največji umetnostni vzpon v slovenski zgodovini, t. zv. impresionizem. Pod tem geslom in borbi za njegova tehnična sredstva so pred dobrimi 40 leti nastopili v Ljubljani mladi »likarji. Ker jih domovina ni razumela in jih je odklanjala, so samozavestno odšli po priznanje v svet in so prav pred 40 leti, I. 1904, mednarodno prodrli z razstavo na Dunaju. Imena voditeljev tega rodu, Jakopič, Grohar, Jama, Sternen, so danes žc zgodovinska imena, s katerimi sc jaonaša slovenska kultura. Dunajska poroča, sinteza med risbo kol konstruktivnim ogrodjem pojava in barvo kol njegovim izrazom. Zato predmet slikarja nujno veže čeprav ne tako, da bi ga moral prepisovali, ampak zalo, du bo slika dobila izraz življenja, kakor ga umetnik čuti in vidi. Stcrncn jc realist tudi po tem, da kljub impresionističnemu nazi-tanju o dosledno slikoviti formi, močno upošteva lastno barvo predmeta, takozva-no lokalno barvo, tako da gro pri njem na višku njegovega osebnega slikarstva bolj za formalni iluzionizem v baročnem in poznoantičnem smislu kakor pa eks-Iremni novodobni impresionizem. To ga približuje tudi težnjam mlajšega rodu in jc. kljub svoji starosti še vedno aktualen. Realizem se kaže ludi v njegovi slikarski formi, ker bnrvno tkivo kljub pristno slikarskemu pojmovanju ne ostaja v ploskvi, kakor največkrat pri doslednih impresionistih, ampak vsebuje tudi otipljivost izražajoče optične pobude, ki jih siccr vsebujeta tisba In modelacija. Slcr-nen namreč z barvo doseza vtis modeliranja predmetov. Tako vzdržuje Stcrncn v mnogih ozirih najožji stik s predmetom; prav to realistično razmerje do predmeta ga kljub osnovnemu naturalizmu usposablja za portrctisla. Posebno šc, ker jc od nekdaj prvi predmet sveta, človeško telo, s katerim smo zvezani na življenje in smrt, glavni in najpomembnejši predmet Sterncnovcga umetniškega zanimanja. Ženski akt, portret in študija figure v prostoru so glavne oblike, po katerih ga uresničuje v svojem slikarstvu. Ustrezno njegovemu osnovnemu naturalističnemu razpoloženju pa tudi portret Stcrnenu ni nikdar samo posnetek modela, ampak mu je ludi tu slikarski problem merodajen za aranžma. Tudi portret mu je predvsem slikarska kreacija, in to dviga Stcr-nenov portret s stopnje zasebno zanimive podobe do splošne pomembnosti. Zato opažamo, da pri Sternenu ni prave meje med takozv. genrom (življenjskim) prizorom in portretom. Žc v naslovih mnogih njegovih portretov se izraža prevladovanje le strani; n. pr. Citajoč* deklica, Vi-jolinistka, Na divanu, Pred ogledalom, V mesečini, Rdeči sončnik itd 2>do so tudi najučinkovitejši tisti njegovi portreti, kjer se druži s podobo upodobljenega dela okolja in se slikarju odpira možnost, do sc v svojem naturalističnem interesu ob bojastvu barvnih viškov čimbolj razmahne. Posebno velja to za ženski motiv, ki žc po svoji naravi bolj usireza slikarju naturalistu kot moški in z lahkoto prehaja v življenjsko sliko. Vsak slikar pa slika svoj osebni svet, svet svojih predstav, kakor jih življenje v njem razvije ustrezno njegovemu prirojenemu osebnemu razpoloženju. Sternen je svoj svet odločno, čeprav brez hrupnih napovedi in opozoril postavil ob svetove drugih impresionistov, ki so nam žc zdavnaj domači kot slovenski slikarski izraz. V tem njegovem svetu pa je ustrezno bistvu portretnega pojmovanja vsak njegov portret svoj poseben, čisto slikarsko označen svet barvnega izraza; v njem jc osebni tip razširjen na okolico kot njena dominanta, in ic vsaka slika v naturalističnem smislu Ic izrez iz filma, zajetja naglasom upodobljene osebnosti. Tako sc v tem smislu razkrivajo pred nami v Stcr-nenovih slikah kot jasno ločljivi pojmi portret prezidenta gen. Rupnika, knezo-škofa dr. Rožmatia, predsednika Nar. gal. dr, \Vindischerja, ge Gabrovc, Violinistke, gospe Jurčeceve v mesečini, slikarjeve soproge v odlični osamljenosti in nazadnje zanj tako značilno v tekmi z Vclna-quezom lastne podobe v zrcalu Odkrivajo se nam kot svetlobno barvni svetovi, kjer enkrat okolica s svojim barvnim bogastvom pljuska čez upodobljcnca in grozi, da ga bo potopila, kakor pri gospe Jurčeccvi, drugič kakor pri Skolu dr. Rož-manu ali g. prezidentu model s svojim značajem obvladuje okolico in jo pokori barvi svojega pojava. Današnja razstava odgovarja tudi na vprašanje, kakšna in kako naporna je bila pot, po kateri se jc Sternen priboril do svojega, v končnem rezultatu tipično svoj-skega naturalističnega portreta. Primerilo samo zadnje delo, portret g. prezidenta z najstarejšim portretom te razstavo, po modi konca 19 stol. oblečene gospo iz 90 i h let. Tam značaj meščansko prikupnega, strogo podobnostno stvarnega izdelka, ki tekmuje z oljnim barvotiskom ali z barvo poživljeno fotografijo, tu svet čistega, ne ponarejenega, za takratni meščanski okus prevratno samostojno umetniško stvnriteljsko karakteriziranega sli-bar»lval Ali pa primerjajte z začetka Stcrncnove samostojne, ie jasno spo-/natne poti gospo AbramovUcvo z gospo Gabrovo in zatem njo Sa s diskretnejo nevsilijivim svetom škofa dr, Rozmana. Predvsem pa sedanja razstava dokazuje širino Stcrncnovega okvira, v katerem ustvarja. Ker samovladno razpolaga s svetom slikarskih pojavov, ga vidimo, kako z vedno večjo svobodo in pre-finjenostjo, presenetljivostjo in življenis-kostjo ureja aranžma svo|lh portretov ter tako slikarskemu izrazu ustrezno prireja svoj vsakokratni svet in mu daje svoj pečat. Tako jc današnja razstava nedvomno odkritje ne samo, ker nam potrjuje umetniško osebnost slikarjevo, ampak tjdt ker bogati, izpopolnjuje in zaokrožuje naš žc zgodovinski pogled na slovenski impresionizem. Slikarjevo nezlomljivo silo pa dokazuje dejstvo, da je enako sprejemljivo za pristaša impresionistične smeri kakor aktualen za težnje našega mladega slikarskega rodu- Dnevne novice BratovMIaa ar. KcMijcga Tele«« bo imo Va »voj« mesečno pobožnost v četrtek, 1. junija. v urftnlineki oerkvi. Ob S.!*) bo avota meša i blagoslovom za živo in rajne člane bratovMine. Udoložencj dobijo te dan popol nI odpuatek po svojem izbranem sporedu. Predprodaja vstopnic začenja danes v Matični knjigarni. Iz duhovniške službe Za škof. duhovnega svetnika je Ivil imenovan Franc Majdič, župnik v So-d ražici. Za vršilca dolžnosti ravnatelja Škot. klasične gimnazije v Ljubljani je bil imenovan msgr. dr. Ivan K ni lic, profesor te gimnazije. Promoviran je bil 28. marca 1944 za doktorja teologije prefekt Anton S t r I e. Nameščen je bil za III. kaplana v Kočevju duhovnik Vinko Šega (1943). Reaktiviran je bil p. Arhangel Ap-p e j, O. F. M., katohet na drž. ljudski Šoli na Viču v Ljubljani. Ronkurzni izpit sta pred škofijsko komisijo na Reki dovršila: Karel Ba-bnik, kaplan v Stari Ix>ki, in Melhior Golob, kaplan v škofji Loki; v Ljubljani pa Anton Vukšinič, kaplan pri D. M. v Polju. Za današnji dan Koledar Sreda. 31. velikega travna: II. kvatre; Srednlea mlloati; Angela, devlea In ustanoviteljica reda. Četrtek, 1. rožnika: Fortunat, spoznavaleo; Kaprazij, opat; Pamfll, mučenec.. Dramsko gledališče »Azazel«. Red B. Ob 18. Operno gledališče »Carmenc. Red Sreda. Ob 18. Kino Matica »Slavčkova pesem« ob 16 in 19. Kino Union »Inflagrantl« ob 1« ln t».15. Kino Sloga Kora Terr.v« ob 16 in 19. Lekarniška služba Notne službo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta C; mr. Hočevar, Celovška oesta 62; mr. Gartus, Moste, Zalofika cesta. Operno gledališče Sreda. 31. maja, ob 18: »Carmen«. Red Sreda. Četrtek, 1. junija, ob 18: >Manon«. Red Če- trtek. Oramsko gledališče Sreda. 31 maja, ob 18: »Azazel«. Red B. Četrtek. 1. junija: oh 18: »Zelja«. Red A. Oddajnlška skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 31. maj: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini ln slovenščini, — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vsakemn nekaj — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Otroška ura: Dodek-vedck kramljajo — 17.45 Ma lenkosti — 18.30 Prenos Smarnic it frančiškanske cerkve — 19 Blovenske pesmi poje teroet »oster DobrSek — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved »poroda — 19.45 Glasbena medlgra — 20 Poročila v nemščini — 20.15 llaydnovn glasba — 21 Radio »spoje vsakemn svoje — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba ta lahko noč. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Četrta vojna birma v stolnici Ko kronist piše, da je bila ledošnja birma v stolnici že četTta v letih vojne vihre, omenja, da je bila na zunaj skromna, brez vsakih večjih parad. Botri z birmanci so prihajali v stolnico z bolj skromnimi vozili kat v normalnih letih, ko so se vrstili avtomobili za avtomobili. Lepi konji so dajali letos eunanji povda-rek birmi. Z njimi so se postavili meščani, a tudi okoličani. Sveto birmo je prejelo 1036 dečkov in deklic. V nedeljo po slovesni sveti maši ob 9 se je nato pričelo birmovanje, ki je trajalo do opoldne, nato pa še popoldne dobre pol ure. V ponedeljek se je morala birma časovno nekoliko preložiti, ker so nastopile nenadne ovire. Birmanih je bilo v ponedeljek samo 45 dečkov in deklic, nekateri zamudniki so prejeli ta sveti zakrament v škofijski kapeli. Precejšnje število bir-mancev in birmank je bilo \v. nekaterih podeželskih krajev, tako iz sostrske lare 66, iz škocijanske pri Turjaku 45, dalje nekateri iz Dobrove, Brezovice, Iga in Kopanja. Botri in botrice so skušali razveseliti svoje birmance in birmanke sedanjim gospodarskim in drugim prilikam primemo, saj je bilo mnogim zelo težavno dobiti primerno obleko za ta svečan dan. Sončni binkoštni prazniki Tako sončni in lepi binkoštni prazniki že kmalu ni60 bili kot letošnji. Navadno je na binkoštni ponedeljek ali po že v nedeljo popoldne dež plašil birmance, da so dostikrat odhajali od birme nekoliko premočeni, Pred leti so bili prav na te praznike silni nalivi s točo. Letos oba dneva lepo, sončno, popoldne malce vetrovno vreme. De se je doslej hladno ozračje res močno ogrelo, nam zgovorno kažejo vremenski zapiski o stanju dnevne temperature. Dnevna maksimalna temperatura se je od dne do dne za nekaj stopinj večala. V soboto je toplomer za- znamoval v senci + 22.8° C, v nedeljo že + 23.9°, v ponedeljek pa celo + 25.9° Celzija. Lepo vreme je zvabilo prve kopalce na Ilirijo, pa tudi že na prosto — na Ljubljanico. Vsi so se prijetno sonči)! hladna »o š* jutr*. kej pokadi tudi seznam jutranjih temperatur. V soboto je bilo + 11.6°, v nedeljo prav toliko, v ponedeljek je padla jutranja temperatura na + 7.4°, v torek pa se je dvignilo na + 9.2* C. Nesreča z ročno granato v Mestnem logu Na nekem travniku v Mestnem logu ali bolje ob Cesti na Loko se je v petek popoldne primerila huda nesreča. Trije mladi dečki so našli granato, s kateio so začeli manipulirati. Granata je eksplodirala In vsi trije so bili hudo ranjeni od granatinih drobcev. Z reševalnim avtoin so bili poškodovanci: 12-letni monterjev sin Peter Šavs. 10-lelni delavčev sin Bogo Platner in 10-letni kur-jačev sin Srečko Dežman prepeljani v splošno bolnišnico na kirurgični oddelek. Redke nesreče med prazniki Med binkoštnimi prazniki so bile po zapiskih reševalne postaje nesreče prav Zgodovinski paberki 30. velikega travna: 1. 1640. je umrl najpomembnejši belgijski slikur, moj-ter buročnega slikarstva Peter Pavel Rubens. V njem se združujejo pridobitve vseh glavnih italijanskih smeri, benečanske, bologn-ske in dediščine Michelangela, s katerim je teiunoval v kolosalnosti. Rubens je interesni krog baročnega slikarstva v zvezi « sodobnimi italijanskimi prizadevanji razširil in dodal cerkvenemu zgodovinskemu krogu času prikrojeno mitološko sestavino. Rubens je postal tako s svojo razkošno in patetično vsebino kot udi s svojim vir-tuoznim načinom dela odločilen za bodočnost zahodnoevropskega slikarstva vse tja do 18. stoletja. 31 velikega travna 1764. leta je umrl v Ljubljani slikar Franc Uovšek. Rodil se je v Mengšu 1700. leta, o njegovem življenju vemo bolj malo. Dela pričajo, da je moral imeti dobro šolo. Na Ilovška |e posebno vplival Giulio Quaglio, ki je v letih 1721-23 bival drugič v Ljubljani in slikal v stolnici ter semeniški kapeli Od tod tudi tolika sorodnost med freskami enega in drugega, da so Ilovškove freske v cerkvi sv. Petra v Ljubljani nad 150 let pomotoma pripisoval Quagliu. Najstarejše Uovšove slike so na Žalah iz 1739. leta, kjer je naslikal v cerkvi na mokri omet arhitekturno ozadje glavnemu oltarju; na južni zunanji steni pa velikanskega sv. Krištofa. Nato je slikal na raznih krajih kot diskalceatih v Ljubljanj, v Kamniku, Ncvljah, Žalostni gori nad Mokronogom, v Celju, Štepanji vasi in drugod, llovšek je izrazit fres-kant, njegovih oljnatih slik je malo. Vzornik mu jc bil Quaglio ko', najboljše dokazujejo freske pri Sv. Petni Uovšek spada med naše najboljše slikarje. 1892. leta je umrl na letovišču .lamne pri Konjicah slikar Fantoni Tomaž. Rodil se je v Huminu na Furlanskem, sc šolal doma in v Vidmu nato pa odšel v Benetke. Leta 1875. se je v Konjicah drugič oženil in se tam stalno naselil. Prvo samostojno delo je dovršil na Dobrci, nato pa je veliko delal zlasti na Štajerskem, v manjSi meri pa tudi drugod. Fantoni je zastopnik laških slikarjev - abitnikov brez lastne umetniške invencije, ki so s spretno rabo starih lorm znali ugoditi naročnikom. 1902. leta so sklenili Angleži z Buri mir v Pretoriji. Ko so našli 1871. lela v Južni Afriki pri Kimberleyu ob sotočju rek Oranje in Vaal diamante, se je pritok tujcev v te kraje močno povečal, Angleži so bili zlasti pozorni na obe burski republiki Qranje in Transvaal. Angleški guverner kopske kolonije je poskusil obe državici spojiti z ostalo angleško posestjo v enotno zvezno državo po vzoru Kanade (1788. leta). Toda Buri so se temu načrtu uprli in Angleži so morali začasno odnehati. Po oavojitvi Londona so zasnovali Angleži načrt Kairo - kapske železnice, ko se bureki državici nista morali mirno vključiti v angleški imperij, je nastala burska vojna " (1899-1902.) Po začetnih uspehih so se morali zapuščeni in osamljeni Buri pobotati in se odpovedati svoji samostojnosti. 1916. leta sta se merili v pomorski bitki pri Skageraku nemška in angleška mornarica. redke. V nedeljo zvečer si je na Tržaški cesti pri padcu zlomil desno nogo delavec Alojzij Gorše. — Na svojem domu v Mandeljčevi ulici št. 15 pa se ie pri padcu močno poškodoval železniški delavec Alojzij Zanoškar. — V Zeleni jami je padel z vrtiljaka in se hudo poškodoval po glavi in rokah v Tomačevem stanujoči 20 letni delavec France Semrajc. — Na Vodnikovi cesti M. 207 stanujoča žena kontrolorja drž. železnic, 59 letna Marija Kogovškova si je pri padcu s stola v stanovanju zlomila desno nogo. še ta teden bo izšla nova knjiga »Slovenčevc knjižnice« Henry 3ordeaux: Rodbina Rocjueviliardov Knjiga s čudovito močjo popisuje trpljenje očeta, ki zaradi blodne ljubezni svojega sina proda svoje posestvo, da bi rešil rodbinsko čast, ki so jo vsi prejšnji rodovi ohranjali in krepili. Ko sc skesani sin vrne in pride v ječo, sc po dolgem razmišljanju oče-odvetnik odloči, da bo sina sam branil pred sodiščem. S tradicijo in mrtvimi predniki dokaže, da sin ni zagrešil tatvine, ki mu jo je očital tožnik, razgali zlobo nasprotnikov in ta ko reši svojega otroka — zadnjega B.oquevillarda — za rodno zemljo. Ta knjiga je prava družinska knjiga. J. B. rOLAK ima povest ir časov Keltov v naših krajih »Da, tudi jae sera uverjena 0 tem, da bo nevarnošt kmalu minila, in bom spet prosta kot sem bila doslej,« pritrdi ona. Knez je obrnil te njene besede v svoj prid, dele so mu dobro in zato je odšel ve« zadovoljen od kneginje ... Po odhodu kneza Galimara je bilo kneginji Albasvinti čitati raz obraza, da je padla velika in težka skala 6krbi mimo nje; globoko je vzdihnila in reklo sama sebi: »Že sem mislila, da je vse izdano in izgubljeno!« Nekaj pa je moral knez po svojih ogie-duhih le izvedeti; zakaj od vseh strani so prihajali na gradišče vojniki, in sicer posamezno in tiho, če s° prihajali v skupinah; zakaj tako je bilo povelje kneza Galimara, ki so ga raznesli sli po kneževini ... 7. in prišel je večer pred zadnjim pomladanskim ščipom . . . Močan veter je vel od severa in oona-njal, da bo po deževju, ki ga je bilo res že preveč, nastopilo lepo vreme. Drevje, odet* v temno, ie skoraj poletno zelenje, je mogočno šumelo; leda ko je veter ponehal, se je razlila po gozdu tišina; in čuti ni bilo drugega nego ropot orožja, ki se je oglasil zdaj in zdaj Kneginja Albasvinta te noči ni mogla spati; zakaj čakala je, kaj se bo zgodilo; obetala pa si ni ničesar dobrega; zakaj knez Galimar je bil čuječ in nabral je na svojem gradišču vojnikov za močno vojsko. »Kaj bo?« Ta misel je muSila kneginjo. »Naj le pridejo . .« Tako je govoril knez Gelimar sam sebi; zakaj tudi on ni spal; ogledoval je postojanke svojih vojnikov, jim dajal zadnja navodila in čakal na napad. Minilo je že polnoči, a znamenja za napad še ni bilo; ko pa je priplavala izza oblakov polna luna in razsvetlila gradišče kneza Galimara, so se razlili po vsej okolici divji bojni vzkliki: »Trokmar . I Tek-sagunt. . ! Belgund .. I« Napad je bil silen; ali gradišče kneza Galimara je Vilo tako močno, da so bili zaman vsi napadi. Zdajci potihne bojni vihar . . Tišina pa, ki je nastala, je obetala še hujši naval; toda ta naval ni prišel od zunaj, temveč iz gradišča kneza Galimara. »Galimar . I Galimar . . ! Galimar . I« Med ta bojni klic se je pomešalo lajanje divjih psov napadalcev; in začelo se je trganje, klanje in pobijanje brez konca in kraja. Galimar in njegovi trije bratje 6° bili in morili tako, da so cepali pod njih udarci sovražniki kot muhe; kjer je bil boj najhujši, tja so udarili ti štirje; krvaveli so že vsi štirje; a to krvavenje jih je razkačilo tako, da so divjali kot zveri; njihov zgled je podžgal še ostale bojevnike; navalili so na sovražnika s tako silo, in bili in klali so tako divje, da je končno sovražnik omogal in se spustil v beg. »Galimar .. I Galimar . . I Galimar . . I« Kot bi nagnal čredo divjih zveri nad ljudi, tako so navalili zmagovalci na premagance in drli za bežečimi; kar so jih zmagovalci došli, vse so pobili; mrliči so ležali posamič in tudi v dručah. Boj je trajal več dni; zakaj premagane sovražnike so preganjali zmagovalci do njih domov; in kdor se ni hotel predati, je bil ubit; ker pa »o bili Kelti pogumni in se smrti niso bali, se razume, da jih med pogonom ni bilo pobitih manj nega v bitki sami. Zmaga kneza Galimara je bila popolna in tako odločilna, da je zavladal tudi v kneževinah, v katerih so Se pred kratkim vladali drugi knezi. ,El KI\<> ».M 4TIC.4« "" Mariborčanka Klfic Mcverhofcr in Ljubljančanka Fifi llillc {KIIon lldlc) v sijajnem pevskem filmu »Slavčkova pesem« Najlepše nrije iz Traviale, Iloliem. Madame Bulterlj. Gasparone. V ostali vlogah Joclian-nes Ričmunn, Paul Kemp, Theo Lingen itd. Predstave dnevno ob 16. in 19. uril Predprodaja od 10—13 m KI^O »UMOM« n" More biti cnska dober detektiv? Mlada, častiljubno uradnica detektivsko pisarne dobi naročilo, da zasleduje navidezno nezvestega moža Med zasledovanjem se ji pripeti marsikni trnešnega in zabavnega, dokler ie lasin- M nc dobi »Inflagranti« V glavni vlogi: Ferdinand Marian, Margot Hielseher ild. Predstav« ob delavnikih od M In 19.11 ,ei ki\O »srjtfiA« "" V ORIGINALIH Veliki varietski in revij-ski tilra UKfc. poln lepote in blcsiefc elc-gnnee r M.iriko Riikk v clavni vlogi. »Kora Terry« Po istoimenskem romanu H L., v £obel-titz-a Sodelujejo Josef Sieber. Will Quad-flieg. Will Dohm in drugi odlični umetniki Režiin- Georjr loeobv Predstave delavnik ob 16. in 14. uri! I MALI OGLASI ZGUBIL SE JE nedeljo opoMnr. otrolki pulover* dr&p barve. Na poti Kode-I je vo—Dunajska eesln. Poslen najditelj naj ga odda v upravi »Slovenea«. ZGUBILA SE JE domska eopata, prenovljena, od Prisojne uliee do (»rablovičeve. — PoSten najditelj se naproša, da jn izroči čevljarju, Imertlnake eesta 6, ali v upravi >S|ovenea« proli ua. uradi. ZGUBIL SEM dne 27. maja. usnjeno aktovko. otroSko jopico in moške hlače od Podmiljščukove ul. do Stadiona. — Poltenega najditelja vljudno naprošam, da odda v upravi >Slov.< proti nagradi. STARE URE za pesi ne. žepne in budilke. snmo prav dobro ohranjene kupim, lanko jazbec, Miklošičeva cesta 12. (k POZOR! Kupujem vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišii ceni. — Grebene Alojzij, Gallusovo nabrežje 30. Ljubljana. (k PRAŠIČKA ZA REJO 0 lednov starega, j»ro-dam. PavliČ. Korenov« alle« ob resli v lložno dolino. KUPUJEMO prazne cementne in slitne papirnate vreče. PKTRONAFTA, Tyrle. va cesta a. ZAPESTNICA -uroka, je bila izgub. Ijeuu v soboto od /majskega mostu do 'ollakove tovarne, — NajdUeM naj jo odda v uredniltvu »Slov.« proti visoki nagradi. ŠIVALNI STROJ »Slnger«, zelo pripraven za domače gospodinjstvo, prodani za lir 2.800. Pred Škofijo 19. Adamič, 1. nad. Co-Cl znamke in vse druge pretiskaui znamke Italijanke okupacije — tud: kompletne serije iu posamezne znc-i e, kupim. - Pouudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod Šifro: »Delati na oonutlb «. 4446. MOŠKE OBLEKE ievlje. perilo, pohištvo io druge predmete, stalno kupi«i Drame Alojzija. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. MARMORNA KREDA Bela marmorna kreda, kalijev karbonat 0. 00, ooo. oooo. Plaatikol. Sinlexpomice, Knrboli-nej, katrun. Olje za jermena stalno na zalog' PKTRONAFTA. Ljubljana. Ciril Mcto-gova y*a, prej Tyr-teva. (I VSAKO antikvarično slovensko knjigo. revijo, časopise. posamezne odtise kot tudi stare listine kupuje in naj-najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva nlica h. Zahvala Vsem, ki ste nam pomagali pri izkopu, prevozu in pogrebu našega dragega moža, očeta, brala, širita, zeta in svaka, gospoda STANKA PETELINA profesorja drž. učiteljišča v Ljubljani se najlepše zahvaljujemo. Zlasti se šc zahvaljujemo Č. g. dr. Ignaciju Lenčku, viš. voj. kuratu in ostali duhovščini, gj£. bogoslovcem, g. ravnatelju 1. Prijatelju in dijaku M. Grdinu za lepe poslovilne besede, intendantskemu nadporočniku e. dr. Potočniku za njegovo požrtvovalnost pri izkopu in pogrebu, dijakinjam drž. učiteljišča za ado-racijo, zastopnikom častniškega zbora »lov. domobranstva, domobranski podbi in domobrancem, da so mu izkazali poscdnjiČ vojaško čast, pevcem za lepe £alo*tinke, darovalcem vencev in cvetja ter onim. ki so v pokojnikov spomin darovali Društvu slepih, in vsem, ki ste ga Rprcmili k večnemu počitku. Naj v miru počiva! Družini Petelin in Skalar. Zahvala Vam, ki ste holeli našo ljubljeno MARJANCO z zdravili rešiti, a jc Bog odločil drugače; ki »le nam ob najbolj bridkih urah nadvse ljubeznivo pomagali; ki ste z nami sočustvovali in nam ves čas z vso iskrenostjo blažili in lajšali slovo od našega sončka; ki sie naši Marjunei poklonili cvetje, zlasti vsem malim, ki sle ji v njen zadnji zemski domek natrosili rož, ki jib jc vedno tako rada imela; šc posebej varno, nepoznani dcklici, ki sla ji darovali najdragocenejše, kar sta imeli. ko_ sta sc iz šole grede oglasili pri njej nn žaloh, vsaka s svojo podobico, ki ste ju zaradi svoje pridnosti malo prej prejeli; vam. ki sle sc jo spremili z dobrimi deli in ki sle jo v lako velikem Številu spremiti na poslednjem koščku njene kratke zemske poti! Vsem naša vdana zalivala in iskreni: Bog plača jI Ljubljana, dne 30. maja 1914. R u s o v i t Vsem sorodnikom, tovarišem, prijateljem in znancem sporočamo, da jc dne 29. maja Bogu vdan dotrpcl naš nadvse ljubljeni, blagi soprog, stric, bral in svak, gospod MiheSič Josip upravitelj pomožne šole Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 11. maja 1944, ob pol treh popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, no pokopališče k Sv. Križn. I. j n b I j n n a , dne 29. maja 1944. M i h e 1 i č ,1 o s i n a , žena in ostalo sorodstvo. Fflr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramar« — HerMMgetoer, te' Jatelj: lot Joto Sodja — Schriftleitei. urednik: Janko Hafner