Izhaja vsak petek
Naročnina znaša:
celoletna.	.	.	K	4-—
poluletna	.	.	K	2'—
četrtletna	.	.	K	1*—
posamezna štev. 10	vin.
Nefranldrana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo.
Štev. 13.
Cesar Karel.
Naš mladi cesar si je v tem četrtletju, ko vlada, pridobil veliko poljud-nosti. Cesar Karel se voizi z električno poulično železnico, z ministri se razgo-varja potom telefona, cele gore aktov proučuje v družbi tistih, ki jih morajo rešiti. Bodisi v civilni ali v vojaški službi; za vse se zanima. Vse hoče vedeti in poznati in vladati po najboljšem prepričanju. Zanima se za usodo zadnjega moža, za to, kako žive reveži. Kjer more pomagati, to rad in hitro stori in se ne ozira dosti na okove starih dvornih običajev in predpisov. Te lepe, demokratične poteze nas vse navdajajo z najlepšiimi upi za bodočnost. Cesar Karel je prijel za vladarsko krmilo pač v najtežavnejšem času, ki ga pozna zgodovina. Dasi je mlad, mu vse zaupa in morebiti ravno zato: saj mladost., ona je sicer hitra, nagla, a tudi odločna, deloljubna in polna vzorov, ki jih izkuša uveljaviti brez tistih tisočerih pomislekov, ki zavirajo nastope sta -rili ljudi. In ravno smelost mladosti, ona zmaguje in pridobiva uspehe. Veliko se je že pod našim mladim, odločnim, junaškim, ljudomilem cesarju iz-premenilo. Bistrooko si je sam izbral može svoje okolice, ki jim zaupa; med njimi so tudi taki, ki znajo prav dobro slovensko in so nam Slovencem naklonjeni delovali1 med nami. Na mestih so zdaj in izvesti bodo morali načrte, o katerih je še kot prestolonaslednik tolikokrat se posvetoval in govoril ž njimi.
Bes, naša država potrebuje, da se hitro in odločno dela. Vemo, da se stare navade in običaji v uradih ne morejo kar čez noč itapremeniti: velike so naloge, ki jih mora država: njeni činitelji izpolniti, a zanašajoč; se na krepko mladost, ki odžareva iz vsakega koraka našega mladega cesarja upravičeno pričakujemo odločnih dejanj: več smo jih že doživeli. Giba se naše kolo; giba-hi® jf* pa napredek. Tega si želimo!
Črtice.
»Glasbena Matica« je priredila minuli teden letošnjega predpusta, ki ni poznal plesov, maskerad in veselic v resni svetovni vojski, Ljubljančanom
Uredništvo in uprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna
Oglasi se sprejemajo po dogovoru.
Glasilo slovenskega delavstva
V Ljubljani, 23. februarja 1917.	Leto	XII.
umetniško zabavo. Um in talent ponižnega sinu svetnika iz Asiiza ata privabili toliko ljudi v dvorano »Uniona«, da je bila prenapolnjena. Takrat, ko smo ogledovali načrte sedanje »Unionove« idvorane, ki jo je bil, kakor sploh cel načrt »Uniona« zamislil dr. Gregorič, je marsikdo 'kričali: »Čemu taka potrata?« Zdaj je pa že premajhna. V lepi »Unionovi« dvorani, ki ji ni kmalu enake daleč okoli, se je vse divilo umotvorom skladatelja, ki se je v samotni samostanski celici ipouspel od priprostih svetih in svetnih napevov na višek glasbene skladateljske umetnosti. Tisti, ki se na te reči umevajo, niso dobili kaj prida pripominjati, dasi ljubljanska glasbena kritika ne zahteva niiS manj, kot dunajska. Duh skromnega frančiškana nam je zamislil glasbene umetnine, ki se jim morebiti bodoči rod bo še bolj divil, kot se jim sedanji. Mi smo -še posebno veseli, da. je ravno »menih« slovensko glasbeno umetnost tako visoko dvignil. Ponosni smo, da štejemo med slovenskimi glasbeniki in kritiki patra Ilugolina, Kimovca in Premrla, Seveda, kljub temu bodo ostali duhovniki itn še posebno menihi največji nasprotniki in oviratelji in ne-vedneži v umetnosti. Posebno modri moč j e bodo še vedno tako kimali in tudi brali bomo še vedno take traparije in mašili se bodo seveda tudi trapi, ki bedo to verjeli. Pojavljajo se vedno glasnejši klici po slovenskem gledališču v Ljubljani. Ta reč je upravičena. Tudi naša izobraževalna organizacija potrebuje središča lepe umetnosti, da se ho nudila prilika našim diletantom po mestih in na deželi napredovati. Mi smo lahko ponosni. Na naši livadi lepe umetnosti delajo odlično naši glasbeniki, »Dom in Svet« prvači kot leposlovno umetniSki glasnik. Potreben je pač še poleg »Dom in Sveta« rodbinski leposlovni list, ki naj bi poileg »Doma in Sveta« gojili lepo pošteno slovstvo. Morebiti bi ta namen dosegel izpopol-
njeni »Mentor« ali pa magari čisto nov 'list. Peresnikov, umetnikov, pesnikov nam hvala Bogu ne manjka, to je glavno: naročniki bi mu tudi ne izostali. »Dom in Svet« v sedanji obliki je nujna potreba, potreben pa je tudi rodbinski list.
XXX
Peter mi je te dni tožil, da že eno leto ni videl v kuhinji svoje žene mleka. Pavel mi je pripovedoval, da se žena krega vse dni, ker krompirja pri ljubljanski aprovizaciji ne dobi, kolikor ji ga gre in kakor je bilo tako lepo tiskano brati v ljubljanskih dnevnikih. Tisti mestni gospodični, ki imata nakazovanje krompirja čez, sta ji nakazali 20 kil »asa silo« in jo tolažili, da bo z Vrhnike krompir prišel. Tistih 20 kil krompirja je dobila; res izborno blago je to bilo: zmrzneno, včasih so s takim krmili prešiče; zdaj pa Ljubljančane. To je res narobe svet! Živimo v kranjski deželi, kjer se vsaj v ljubljanski okolici cedita mleko in krompir. Kakšna baharija ti je to bila, ko je ljubljan. občina prevzela aprovizacijo v Ljubljani. Zdaj pa: kruh tak, da se Bogu usmili, zmrzuen krompir in nič mleka. Smo se v sedanji vojski že vsega navadili. Vemo, da se ljudje aktov razumejo na prehrano ravno toliko, kolikor se razume zajec na boben, četudi imajo najboljšo voljo, predno slavni akti ti-ičioči se prehrane prelezejo razne kanc-lije, je popolno/ma umljivo, da mora kromipir zamrzniti, mleko se pa skisati. Ljubljančani brez krompirja! To se prav lepo sliši, posebno ko se dobro ve, ,da je krompirja dosti v deželi, samo kmet ti ga brez ne vemo koliko palpirjev v Ljubljano pripeljati ne sme. Rajši za to ž njim krmi prešiče, če bi ga le ra tl v Ljubljano prodal. Počasnost aktov je tisti križ, ki zelo zavira prehrano. Naka, tega res nismo milslili, da nam bo še v Ljubljani krompirja manjkalo, če bi reč res ne bila tako resna, >l>i se
človek smejal, ko ve, da je le počasnost aktov vzrok, da v Ljubljani krompirja ni. Vprašanje preskrbe z mlekom nam pa kaže zopet enkrat sebičnost ljudi. Mlekarice vozijo mleko še vedno tako v Ljubljano, kot so ga, Samo ta razloček je, da ga zidaj prodajajo rajši drugim ljudem,, kot svojim starim desetletnim kuntom, iker jim ga ljudje, ki so od danes do jutri v Ljubljani, dražje plačajo, .kot, kakor mislijo, bi ga jim plačali njih desetletni stari odjemalci. Beležimo to žalostno resnim človeške sebičnosti.
X X ,.x
V ljubljanskih dnevnikih smo či-tali že večkrat zadirčnosti nasproti Gospodarski zvezi in Mlekarski zvezi. Mi, ki nas preveva zavest prepričanja, da more celotni naš narod držati le zadružništvo, se zadirčnosti čisto nič ne čudimo. Saj bi se čudili, ‘če bi pristaši načel osebne sebičnosti in dobičkaželj-nosti hvalili naši 'zadružni organizaciji, ki sta storili za prehrano prebivalstva na Kranjskem več, kot vsi drugi javni in zasebni einitelji.
Za preosnovo bank.
(Po dr. Eberloivi razpravi; prilagode.no našim razmeram.)
Proti zlatovladi v Nemčiji.
Novembra leta 1915, tora,j ob času, ko je že dolgo časa divjala svetovna vojska, je v Nemčiji več oseb vložilo prošnjo nemškemu cesarju, naj omeji premoči kapitalizma. Vloga je navajala: Ni dobro če sme manjšina nakupičiti proveliko bogastvo v svojih rokah. Vsaka zlatovlada (plutokracija) si hoče sčasoma podvreči vlado dežele. Sedanji Angliji n. pr. je gospodovala oligarhija, kateri nasproti kralj ni smel imeti več svoje volje. Tudi v Prusiji se pre-mogočna plutokracija že dolgo več ne
Ko mu je zopet ulila žlico juhe, se ji je zdelo, kakor da se starčevi -ustnici premikata. Živahno se je razveselila; hitro mu je postregla z drugo žlico, ki jo je hitro zavžil. Dekle mu je nadalje vlivalo juho; skrbno je sledila vsaki oo-tezi starčevega obraza.
Bolnikovi udje se krčevito stresejo; stegnil se je in obležal, ne da bi se bil ganil; celo dihati je prenehal, tako se
je videlo.
Cecilija je bolestno in strastno zakričala; Bari in njegova mati sta prestrašena poskočila kvišku in se bližala postelji.
Dekle je ležalo z glavo na stričevih prsih. Glasno je ihtelo, vroče njeno solze so močile njegov vrat. Govorila jo žalostne in bolestne besede, sladke besede ljubezni, nežno; poljubovalo jo mrzle starčeve ustnice in žalovala za starcem.
A kmalu se ji je izvil drugi klic: presenečeno je zakričala, veselo: stric Jan je namreč premaknil ustnici, jih
odpiral in zapiral; kakor da zahteva njegovo telo mehanično hrane.
Cecilija je poskočila in mu vlila dve ali tri žlice juhe; še več bi jo bila, £e bi se ne bil!a bala, da dela proti volji zdravnika.
Odložila je zato žlico, sklonila glavo nad starčevo lice in poizkušala poizvedeti, kako je vplivala hrana nanj.
Starec je med tem nepričakovano odprl oči. Začudeno je gledal v mili obraz svoje nečakinje, ki ni mogla govoriti, tako je bila vesela.
Bolnik je zopet zamižal. Nekaj časa se ni ganil. Iznova je začuden pogledal na dekle, dolgo in presenečen jo je gledal, kakor da išče v svojem spominu, kdo da je. Skoraj neopaženo sta se premikali njegovi roki; počasi jih je položil okolu vratu (dekletu; potegnil je njeno glavo k sebi in jo poljubil. Tiho, da se skoraj ni slišalo, je rekel: »Cecilija!«
To, da je govoril, njeno ime in poljub je Cecilijo zelo razveselil; izpustila ga je. Rekla je vsem, ki so se nahajali v sobi: »Molite! 0, molite!« Zgrudila se je sama pred razpelo na kolena; dvi-
gnila je roki hvaležno proti umirajočemu Jezusu.
Goreče je nekaj časa molila, nato je zopet ustala in šla proti bolnikovi postelji.
Bolnik se je obrnil medtem na stran. Začuden se je oziral po sobi, s prsti je kazal na tri navzoče, ki so še klečali in je s slabotnim glasom vprašal:
»Kdo je tu?«
»Bog! Bog! Živi! Govori! Ozdravil bo moj stric, ljubi moj stric, moj dobri oče!« je klicala Cecilija. Prijela ga je za obe roki in ju je nežno stiskala.
Starec jo je gledal z milim pogledom, a očesi sta se vprašajoč ozirali na klečeče osebe.
»Bart je, ki moli za te, ljubi stric,« je rekla Cecilija, »in njegova mati in njegova sestra Vana, ki molijo, da bi ozdravel.«
»Bart?« je godrnal starec, kakor da bi ne bil prav razumel. »Bart? On moli? Moli za me?«
»Vsi se približajte,« je. .zaklicalo dekle, »Bart, mati An, o, hvala Bogu,
zadovoljuje s tem, da spravi večji del r dobička, marvetč! zahteva, naj se tudi pri nas uvede popolna angleška ustava in da se mora kralj podrediti zastopnikom velikega kapitala. Plutokracija grozi sploh obstoju države, ki se je med vojsko dobroi obnesla.
V sedanji siloviti vojski, so dokazali knez in narod, plemstvo po rojstvu in po duhu hrabrost in požrtvovalnost, a brezplodni prepiri političnih strank, negotovost mnogih gospodarskih eksistenc, nazadovanje rojstev, nezadostna vojaška sposobnost prebivalcev velikih mest, vedno naraščajoče število sanatorijev in blaznic, pomanjkljivo preživ-Ijenje revnejših plasti Ljudstva, precenjevanje denarja, nezmernost razkošja in druge iz svetovne povestnice znane stvari; nam jasno kažejo, da se nahajamo na tisti poti navzdol, kot sedanja Anglija in da je še čas, da odpravimo angleški gospodarski način in da se spomnimo nase.
Proti izkoriščevalcem narodnega mozga.
Razmere pri nas niso dosti, drugačne, kot v Nemčiji. Tako ne sodijo več le potočeni strokovni krogi, marveč hvala Bogu, že tudi širše plasti inteligence in tudi naroda. Ta nazor izraža aia stotine del, na stotine 'člankov; goreči cerkveni pridigarji to glasno naznanjajo; v političnih strankah se vihte uma bistri meči proti izkoriščevalcem narodotvega mozga: proti denarja pohlepnim bankirjem, zastopnikom proti-krščanskega mančestersko liberalnega svetovnega nazora. Veliko časopisje seveda zavisi še od bankirjev, a med narodi; bo prod ralo pravo spoznanje, ki bo pomedlo s sedanjo sebično navado iz-mozgavanja ljudskega mozga potom bank, ki donašajo dobičke le nekater-nikom v veliko škodo celote.
Resnica vedno obsojala oderuštvo.
Boj proti nadvladi denarnih mogotcev sc pričenja. Gre za to, da se na-
moj stric ozdravlja; pozna svojo ubogo Cecilijo. Pridite, o pridite!«
Vsi so vstali in so se približali postelji.
Starec je vsakega nekaj časa gledal. Posebno pozorno je motril mladeniča, ki je stal tik pred njim. Solze veselja so lile Bartu po licih. Čez nekaj } trenutkov mu je ponudil shujšano svojo roko in ga je počasi potegnil k sebi, dokler se niso mladeničeva usta pribli-žaila njegovim. Nato ga je iskreno poljubil; morebiti je bil to poljub sprave.
Ceciliji sta omahovali nogi. Držati se je morala mize, da ni padla. Nežnost njenega strica jo je tako ginila, da se je tresla in da je mislila, da bo podlegla čuvstvom. Tudi drugi so bili ginjeni do solz.
Nepričakovano vstopi Kot v sobo in zakliče: »Cecilija! Bart! Vana! Ilitro pojdite z menoj doli!«
Sla je proti postelji, začudila se je
dobremu stanju starca in rekla; »O,
hvaležni bodimo Bogu v nebesih! Mati An, ostanite nekaj časa tu; medtem Pom drugim pokazala, kako sem končala svoj posel. Hitro! Hitro!«
domestil z boljšim gospodarskim načinom naslonjenim na starejše krščanske vzore. V središču napadenih reči stoji dosedanja organizacija kredita in prometa z denarjem. Proti bankam gre v prvi vrsti. One: tvorijo glavno ognjišča kapitalizma, ker napačno razdeljujejo narodno premoženje. Preosnovati se morajo, to stoji. S postavami in z odredbami se to seveda ne bo izpeljalo. Mogoče je to doseči le po gotovem sve-toivnem nazoru. Zdrav obrat z .denarjem, uspešen kreditni z istem se bo udomačil v narodnem gospodarstvu le po idealizmu in po solidarizmu proti sebičnemu samoljubju in pohlepu po profitu. Vera in krščanstvo morata dobiti prostora v gospodarskem življenju. Prav ima Schmoller ki je zapisal: »Ni blagoslova gospodarstvu nad naravo, če ni urejeno po večnoveljavnih nravnih vzorih; ni nobene višje tehnike brez dušnega in brez moralnega napredka.« Prav je imel Montesquien, ki je pisal: »Čudovita prikazen, ker krš-•čanstvo, ki hoče doseči srečo onstran groba, utemeljuje tudi srečo v sedanjem življenju.« Roscher, strokovnjak v narodnogospodarskih vprašanjih je priznal: »Zemlja bi se izpremeniila v nebeško kraljestvo, če bi krščanstvo vladalo!« Naš dr. Krek je pa zapisal že v svojem »Socializmu« (pag. 324) glede na učitelja svobodnega tekmovanja Smitha: »Nižji stanovi so kmalu čutili vse prokletstvo tega sebičnega individualizma.« Na strani 592 pa: »In ta resnica (namreč nauki Jezusove vere) je že od prvega nastopa sem obsojala bistvo oderuštva v boju proti plodovito-sti kapitala neprimerno jasneje nego tavajoči poizkusi socialistišikih velmož naše dobe.«
Praktično krščanstvo glavna reč.
Predpogoj, da se gospodarske rane zacelijo, je, da se zopet vglobe krščanska načela in uveljavijo, a z gotovimi praktičnimi ukrepi in postavami so mora utesniti zlu sapa ih izklesati pot dobremu.
Ljudsko zadružništvo proti zasebnim krvosesom.
Glede na preosnovo bank je veliko predlogov. Schaffle, Adolf Wagner, Ruhland se zavzemajo za najobsežnejše podržavljenje, oziroma poobčenje (deželne, občinske banike, oziroma za zadružne banike). Naš dr. Krek je že v »Socializmu« (stran 591) zapisal:
»Pri nas na Slovenskem je večina naroda kmečkega stanu in zato je umljivo, da se mora njegovi organizaciji posvetiti največ moči, pri tem pa seveda ne zanemarjati delavcev. Organizacija mora podajati politiško vzgojo in zmisel za stanovski napredek; obsegati pa mora tudi gospodarsko življenje in zato z vsemi silami se razraščati v zadružništvu.«
Tega načela se je oprijel tudi naš zadnji katoliški shod, ki je priporočal, naj bi se ustanovila »Zadružna banka«, ki bi krščanskim načelom gotovo najbolje odgovarjala.
Država proti oderuštvu.
Gotovo, vse navedene zahteve so upravičene. Država kot nositeljica skupne volje in zastopnica koristi skupnosti se bo morala bolj, kot dozdaj, zanimati za denarni in za kreditni promet. Svobodomiselna država je stavila dušnemu življenje, veri, cerkvenem življenju obožne meje; za javne zadeve je smatrala izobrazbo kaplanov, koliko sveč! sme goreti na oltarju in imenovanje profesorjev, gospodarsko življenje je pa prepustila neomejeni svobodni volji posameznika. Zdi se, da je zdaj primeren čas, ko bo mogoče zopet oprostiti preizkušene misli in vzore in zvezati gospodarsko življenje, ki ga je ne-omejela svoboda zastrupila. »Uglasiti svobodo in arvtoriteto v človeškem srcu in v vsi človeški družbi v en, soglasen, vzvišen akord, je mogoče le tistemu, kdor pozna človeško naturo do dobra. In zato ne zadostuje le umrljivo oko. Treba je razodetja, ki ga varuje v svojem krilu katoliška cerkev« je zapisal dr. Krek v svojem »Socializmu« (stran 591) kar velja danes ravno tako kot pred 16. leti, ko je Krekov »Socializem« bil izšel, samo čuti. se to danes še bolj, ker so te rane izkušnje sedanje vojske le še bolj in bolj potrdile, potrdile pa tudi, da pohlep po denarju pokvari lahko najboljše ljudi.
Kaj koristijo trgovinski, finančni, poljedeljski ministri, če pa bankirji, svobodno razpolagajoč z milijardami ves gospodarski razvoj uklenejo v spone, da žanjejo le oni dobičke? Novejši sociologi zahtevajo (pri nas je dr. Krek to zahteval že pred več kot 20. leti. Op. ur.), naj se zavodi, ki tičejo po svojem obsegu in po svojem vplivu usode širših slojev, upravljajo tako, da bodo koristili celoti. Gotovo se mora to načelo v prvi vrsti uporabljati na velike banke. Kdaj je že Vogelsang (znani avstrij-slki krščansko socialni znanstvenik. Op. ur.), ko še banke niso bile tako mogočne, kot so zdaj, zapisal: »Liberalizem je privatiziral! velike narodno gospodarske koristi« — le malo je manjkalo, da niso tudi najvišji državni čin, vojsko, izročili akcijski družbi, kar so še storili glede na najpotrebnejšo preskrbo armade po špekulaciji. Gre zdaj za to, da se te koristi zopet združijo z državo. Železnice se podržavljajo, ker se ne morejo več prepuščati dobičkaželjnim zasebnim družbam. Kar ima kak narod gospodarskih vrednosti, jih ima po državi, po njeni moči, pravicoljubju, razsodnosti. Kljub temu dozdaj velik deli krožečega denarja ne izda država, marveč akcijska družba, temelji teh vrednositnic ne tvori velika moč in vrednost države, marveč marveč smešno nizke večinoma navidezne vrednote. Zasebne družbe špekulantov na drugi strani izsesavajo prihranke dela in posesti in jih po mnogih potih prepeljejo velikim bogatašem, ki od tega zopet ne-kat proti oderuškim obrestim v okrepitev svoje moči odstopijo državi in družbi. Ta zisitem se mora končati. Gospodarstvo z denarjem po zasebnikih so mora. zlomiti; država jim iztrgaj polagoma eno reč za drugo.« V sedanjih časih bi morala država, oziroma družba
še bolj izpopolnjevati in pospeševati poštno hranilnico', ustanavljati državne zavarovalnice, deželne hipotečne zavode, občinske hranilnice, z vso silo pospeševati zadružništvo. Omejiti mora delokrog bank in jih najstrožje nadzorovati po; neodvisnih zastonpikih naroda in države. Proč s sedanjim načinom nadzorstva, ko so večkrat špekulanti sami poklicani za nadizornike in sodnike čez špekulante.
Zdravo narodna gospodarstvo.
Positavodaja bi moraila glede na banke skrbeti predvsem za zdravo narodno gospodarsitvo. Podrediti bi se moral pohlep po dobičku posameznim koristim vsega naroda. Izdelovanje bi se moralo prilagoditi dejanski potrebščini. Zadeve zemljišča, industrije in trgovine naj se ne obravnavajo kot zasebne reči, marveč kot javno poverilo. Glavna naloga : ne triumfov tehnike, ne najvišjih uvoznih im izvoznih številk, ne razkošnih palač in parnikov, marveč pošteno1 naj izhaja kolikor mogoče veliko gospodarsitev. Produkcijo brez ropa ljudi in narave; narodno gospodarstvo v takem smislu, da se, kolikor mogoče veliko izdela in zopet izpeta domu. Skrb za dom bodi pred vsem naše geslo!
Denarni promet naj daje za to prednost domačiji pred inozemstvom, kadar gre za kredit. Pomaga naj se kmetu na Tirolskem, Hrvatskem, Ogrskem; lastni domači prihranki naj v prvi vrsti-dvignejo doma četrti stan; doma naj se v prvi vrsti ustanove potrebne šoilie, železnice, elektrarne, potem naj se s preostalim denarjem delajo kupčije z Azijci ali z Američani. Nič kruha brez dela! Prepoved obresti bi seveda, kakor bi to bilo prav, danes ne šlo, 'ker ni družba več krščanska, ampak znižajo naj se obresti.
Po vojski bomo morali z vso silo delati na okrepitev doma. Predpogoj: preoisnovati se morajo banke!
Bolečine v obrazu nastanejo večinoma vsled prchlajenja. Odpraviti se morejo na enak način, kakor bolečine v udih. Toda to je pri obraznih bolečinah bolj komplicirano, ker sta krepka masaža kakor tudi topel zavoj težko izvedljiva. Tem bollj dobro došel je vsem, ki jih mučijo bolečine v obrazu, Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenč-ni fluid z znamko »Elsa-fluid«. Ker živahno pospešuje tok krvi, zadostuje že navadno vdrgnjenje, da se odpravi obrazne bolečine. Tudi njegov po-svežujoči dobri vonj in njegov živce pomirjajoči učinek narede uporabo Elsa-fluida proti obraznim bolečinam posebno prijetno. Številni zdravniki in nad 100.000 zahvalnih pisem spričujejo dobrotvor-ni, bolečine tolažeči učinek tega priljubljenega domačega sredstva. Predvojne cene. 12 steklenic stane franko le 6 kron. Naročite ga pri E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 264, Hrvatsko. Obenem naročite lahko tudi voljno odvajajjoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice«, to dobro tek vzbujajoče sredstvo za želodec. 6 škatlic stane franko le 4 K 40 vin, To izvrstno domače sredstvo za-moremo priporočiti iz lastne izkušnje, ravnotako tudi mentolno stoglo zoper migreno.	(es)
Okno v svet.
XX. Dvajseto leto prihaja časopis »Slovenski Čebelar« pozdravljat svoje prijatelje, svoje vrle čitatelje! L. 1897., dne 8. novembra, je c. kr. kmetijska
družba kranjska sklicala v Ljubljano — v »srce Slovenije« — čebelarski shod, na katerem so se sešli možje-če-belarji ter ustanovili »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko1, Štajersko, Koroško in Primorsko«. Obenem se je sklenilo izdajati strokovni list »Slovenski Čebelar«. Že v prvem letu fe društvo doseglo 380 članov in ni: preteklo 10 let, ko je »Slovenski Čebelar« dosegel 1000 zvestih čitateljev. Ustanovitev »Slov. čebelarskega društva« in strokovnega lista »Slov. Čebelar« je v zgodovini slovenske prosvete tretji tozadevni pojav. Prvo čebelarsko društvo in list »Slovenska Čebela« se je ustanovilo 1. 1872., a je oboje vztrajalo le par let. Drugo tako društvo z listom »Slov. čebelar in sadjerejec« se je ustanovilo 1. 1883., ki je pa tudi prenehalo p*ed koncem sedmega leta. Tretje čebelarsko društvo in njega glasilo »Slov. Čebelar« pa je doživelo ilietos 20. leto ter kljubuje celo dandanašnjim neusmiljenim, vse dobro uničujočim časom, kakor se tudi čvrsto držijo njegovi zvesti »zavezniki« udje, čitatelji in sotrud-niki, katerih veliko število je sicer vojska sprejela v svoje kruto, krvavo naročje. — Čebelarstvo je visoko dvignil. Med čebelarji je tudi veliko delavcev, ki se ob prostem času pečajo s 'čebelami.
V Kino Central v deželnem gledališču bodo zopet v soboto ob 4. in v nedeljo ob %11. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne lepe predstave za otroke. Pri
ostalih predstavah sc igra krasna drama »Usehli lovor« in veseloigra »Ho-munkulova Lizika«. Nekaj izrednega se bo videlo v Kino Central od torka do četrtka:	najbolj	zanimivi	in	najlepši
letošnji fantastični film »Joghijeva hiša«. V glavni ulogi najboljši nemški karakterni igralec Wegener. Ne pozabite obiskati teh predstav!
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne.
NESREČA
da izgubiš z izpadanjem in redko rastjo las najlepši, najplemenitejSi naravni kras, in iz-gledaS vsledtega neznaten in postarcn, zadene le onega, ki ne neguje svojih las. Zato svetujemo v dosego bujne rasti las Fellerjevo slovito, pristno Tnnnochina pomado za lase z zn. »Elza«. Tisoči hvalijo njen dobri učinek proti naglavnim luskinam in izpadanju las. Ista stori puste lase bujne, voljne, d& lasem svit in obnovi prvotno bojo ter prezgodnjo osi-velost prepreči. Predvojne cene: 1 lonček št. I.
1 K 60 vin., št. II. (močnejša vrsta) 3 K. — Za nego brk priporočamo Fellerjevo mazilo za brke; 1 lonček 50 vin. Le pristno se dobi pri lekarnarju E. V. Foller, Stublcn, Elza trg št. 264 (Hrvatsko).
Islandski
Caraghee - mah
služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa ga nadomešča in je zdravju popolnoma prikladen.
Zavitek maku za pripravo 11 leja nadomeslHa velja H r -
ali v boljši Kakovosti.........n	m
zavitek za 2 litra nadomestka boljše kakovosti. li 21
Dobi se pri M. Špenko v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšno uporabo 1 liter K 2’— (Tekoč nadomestek olja se po pošti ne pošilja.) Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na IVAN DEŽMAN, LJUBLJ. Kopitarjeva ul. 6
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ,,Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
L Velika zaloga manufakturnega blaga, različno : sukno za moške obleke, volneno blago, kakor | ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleie — 1 Penino blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati : izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako-‘ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. : Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za’ postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. n £	Priznano	nizke	cena!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej-Sih krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno gveže blago I
ir
t s*
Najboljša in iiajcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!