ZBODI REVIJA-NOVE ZBOROVSKE GLASBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1929 LETNIK V -¿TEV* S pgg—g Ustanovljeno leta 1889. Mestna hranilnica ljubljanska (GRADSKA ŠTEDIONICA) šepnova ulica š-fc. 3 Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinaijev. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tndi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tn popolnoma varen. Postne hranilnice pačun št. 10.533 Telefon at. 2016 V. LETNIK Številka 5. LJUBLJANA 1. oktobra 1929 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Prelovec, upravlja joško Jamnik, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič), vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore« 50 Din, za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Natis člankov dovoljen le z navedbo vira Danilo Gorinšek: Sam Daj mi roko prek gore, da me čakaš, naj pove, da me čakaš brez miru. Daj mi roko prek gore, da jo stisnem na srce, srečen ves v najglobljem dnu. Joj, — ni roke prek gore, samo sonce gre v teme, skoro ni mu več sledu ... Prof. Hinko Druzovič (Maribor): K vprašanju muzikalne politike pri nas «Nobeno vprašanje ni rešeno, ako ni rešeno prav.» Lincoln. 1.) Končni smoter vsemu našemu pevskemu oziroma glasbenemu pokretu je stremljenje po kar najbolj možni povzdigi naše muzikalne kulture. To je nekak program našega delovanja. Ugotavljati pa moramo: Je-li hodi naša glasbena politika ona pota, o katerih se lahko trdi, da vodijo najsigurneje do tega cilja? In tukaj moramo odgovoriti v negativnem smislu. Res je, da smo pozno vstopili v krog narodov s samolastno kulturo in da smo majhen narod. Istotako je tudi mlada naša muzikalna literatura. Komaj 80 let je poteklo, odkar je izšla prva slovenska muzikalna publikacija, prvi zvezek «Slovenske Gerlice». Pri tem že mejimo na narode z bogato glasbeno kulturo in tradicijo. Ako hočemo torej zamujeno dostaviti, moramo se podvizati, da uberemo ona pota, ki so v stanu, dovesti kar najhitreje in najbolj uspešno do smotra. Upoštevati je vse to, kar se je izkazalo drugod kot dobro. Naša prirojena pevoljubnost in muzikalna nadarjenost bosta storila ostalo: pospeševala bosta razvojni proces in mu podelila uspešno podlago. Najbolj nam je torej potrebno smotreno vodstvo, ki vidi pred seboj namen vsakega kulturnega delovanja in ki bodi tako uravnano, da bo imel od tega dobiček celokupni narod. Izvedljiva pa je ta misel le na podlagi velikopotezno zasnovanega organizatori-škega delovanja. S tem smo določili svoj delovni program. 2.) Kaj je sedaj pri nas nedostatnega glede njegove izvršitve? Rak-rana vse naše muzikalne poli- /m tike leži gotovo v celokupni organizaciji našega pevskega pokreta. Mi smo baje slabi organizatorji. Predvsem velja pa to o pevcih in glasbenikih. Pevci so danes najštevilnejši predstavniki muzi-kalnega pokreta v narodu; radi tega se bomo največ ž njimi bavili. Naš pevski živelj še ne obsega vseh plasti naroda. Ne moremo govoriti o celokupnem narodnem pevskem organizmu, kakor ga imajo n. pr. Nemci v svojem «Sangerbundu». Tukaj so združeni takorekoč nemški pevci celega sveta. Naš pevski organizem pa se drobi vse preveč v male skupine, od katerih živi vsaka svoje ločeno življenje, pozna le samega sebe in zasleduje le lastne koristi. Posledica tega je,da vlada med društvi nesoglasje in preziranje. Smisel za združitev in celokupnost se pri tem ne more uveljavljati. Naše največje zlo je torej nedisciplinira-n o s t, ki ne pozna zahtev in interesa občnosti. Rivali-teta je največja ovira organizatoriškemu življenju in tvarjanju večjih skupin daje pobudo, da se razpase egoizem, ki pobija istotako vsak smisel za složno delovanje. Sloga pa je predpogoj vsakemu družabnemu življenju. Na tem sloni vsak uspešni muzikalni pokret, kajti glasba oziroma petje je umetnost izrazito družabnega značaja. In kolikega pomena je spet socialna kultura za vzgojo naroda! Vse to bi lahko izdatno pospeševalo pevsko-društveno življenje, ko bi se zavedalo svoje velike naloge. Bilo bi vzgojni činitelj prve vrste! V dobro razvitem društvenem organizmu mora poedinec zapostavljati svojo lastno korist v korist kolektivnosti. Pri narodih z dobro razvitim pevsko-društvenim življenjem tvarjajo danes pevske zveze mogočno kulturno silo. Tako predvsem pri Čehih in Nemcih. Oba ta naroda razpolagata z uprav grandiozno izvedeno organizacijo celokupnega pevskega življa. Pevci so pri njih ne samo kulturni predstavniki, temveč predstavniki naroda sploh. V tako široke pla--sti naroda je že poseglo pevsko-društveno delovanje. Organizacija je izvedena kar najbolj na podrobno. Čehi so n. pr. lani na najveličastnejši način proslavili desetletnico obstoja svoje lastne države s pevsko manifestacijo. Obenem so slavili še šestdesetletni obstoj svoje pevske zveze. Videlo se je, da je tukaj spojena pevska misel z nacionalno in državotvorno idejo. O tem priča tudi geslo: «S pesmijo k srcu, s srcem k domovini.» O grandiozni Schubertovi proslavi, ki se je lani vršila na Dunaju in kjer so bili zbrani stotisoči pevcev, smo dovolj čitali. Nemci razpolagajo namreč že s stoletno dobo pevsko-društve-nega delovanja, Čehi pa šele izza ustavne dobe (leta 1861.). Avstrijski policijski režim je namreč do tega časa zadrževal vsak društveni, osobito pa še pevski pokret. V idel je pravilno v njem jedro nacionalnega vprašanja. Po razglasitvi ustave pa je šel razvoj v tem hitrejšem tempu. Razmah je bil tako mogočen, da je ob n r ili ki otvoritve Narodnega divadla (1868.) že bilo prisotnih 212 pevskih društev z 81 prapori in 4000 pevci. I ako veličastnega slavnostnega nastopa Praga še dotlej ni doživela. Danes je pa Pevska Obec ena najmočnejših čeških kulturnih organizacij. Treba je sedaj potegniti vzporednico z našimi pevsko-društvenimi prilikami. Ugotovimo prav lahkota nam nedostaja še danes onega a k t i v i z m a, s katerim so razpolagali Čehi že pred 60 leti (da ne govorimo o Nemcih, ki so že ob priliki prvega Siinger-bundesfesta v Wiirzburgu, leta 1845 postavili 2000 pevcev na oder in katerih število se je povišalo od ene prireditve do druge). Reči moramo, da je vsa pevska kultura še neorganska in da še ni prekvasila našega človeka, ki ima vendar vse predpogoje za to. Kriva mora biti potemtakem le naša glasbena politika. Celo naši prednamci so imeli v tem oziru srečnejšo roko. Spomnimo se le delovanja nekdanjega Slovenskega pevskega društva s sedežem v Ptuju! Ob koncu minulega stoletja je združevala ta pevska organizacija vse slovenske pevce nekdanje Spodnje Štajerske in še izven nje, dokazuje to neko organi-zatorično dalekovidnost, katero moramo danes občudovati. Odgovar jala je tudi povsem potrebam tedanje dobe in vsakoletni skupni nastopi so bili pravi narodni tabori in ljudski prazniki. Spomin na te prireditve živi še danes. V zadnjih desetletjih, osobito pa po vojni, ko so vendar glavne ovire odpadle, pa o kakih pevskih manifestacijah, osobito pa v območju omenjenega ozemlja ni več duha ne sluha. Tukaj je torej mnogo starega in dobrega propadlo in moči so se uporabljale na nesmotren način. S tem tudi rečemo, da se socialni razvoj ni vršil uspešno. Vsaj ne tako. kakor svoječasno. Pomisliti je še treba, da so razpolagali Nemci v predvojni dobi na tem teritoriju s skrbno organiziranim pevsko-društvenim življenjem v svojih trgih in mestih, ki so veljala takrat kot njihova last. Seveda so bila vsa ta društva v službi agresivne politike in so po vojni večinoma izginile. Mi pa še danes nismo postavili nekdan ji nemški spodn ještajerski pevski cdinici odgovarjajoč slovenski oendant. In kako potrebno bi bilo to že iz narodno-obrambnih in državotvornih ozirov! 3.) Vsako smiselno kulturno delovanje mora temeljili na načelu ekonomije dela. Pred očmi se mora imeti končni smoter in ubrati se mora sedaj ona pot, ki dovede najhitreje do cilja. Vse drugo je polrata časa in delovne energije. Delo je treba deliti, osebni oziri morajo stopati v ozadje. Vse, kar zadržuje delovni proces, moramo odstraniti. Pogledati je treba le, katera pota hodijo oni narodi, ki se lahko ponašajo z uspehi velikopoteznega kulturnega dela. Vse, kar je posnemanja vredno, uporabimo in prenesimo na naše prilike. Napram sebi bodimo pri tem kritični, napram drugim pa objektivni. Frazar-stvo, samoljubje in klikarstvo še nikoli niso rodili trajnih sadov in so največja ovira našemu kulturnemu delovanju. V reševanju osebnih vprašanj pa bodi merodajna strokovna sposobnost, delavnost in poštenost. 4.) Načelo ekonomije dela vsebuje potrebo d i -ferenci jacije dela. Vsak kulturni napredek se vrši po tej poti. Ko ena veja določene kulturne panoge dozori, se loči od debla in hodi svoja nemotena, lastna pota. la razvojni proces opazujemo v vseh znanostih in umetnostih kakor na tehniškem polju. Tudi naša lastna kulturna zgodovina nas o tem pouči. Stare čitalnice so bila svojčas edina kulturna žarišča, nekake centralne «matice». Gojile so vse: petje, igro, telovadbo, pa tudi politiko. Razvoj časa in izpremenjene potrebe so zahtevali delitev dela in cepitev. Ustanavljali so se odseki, ki so se sčasoma prelevili v pevska, dramatska, telovadna in druga društva. Nastopila je popolna osvoboditev in s tem se je obogatila naša kultura. Tako bo tudi z našimi Glasbenimi Maticami, ki vsebujejo šolske, pevske in orkestralne odseke. Hegemonija enega dela nad drugim je neizogibna in naj si bo ureditev strogo na centralistični ali pa na federativni podlagi. Razvojni proces stremljenja po samostojnosti se javlja v krizah in treba bo, da prilagodimo rešitev tega vprašanja časovnim potrebam. Ustanavlja jmo samostojna pevska društva, samostojne instrumentalne združitve in samostojne glasbene šole. Na kateri podlagi je organizirati pevska društva, ki bodo številno vedno najmočnejša, o tem smo govorili. Vsekakor odgovarja naravnim zakonom, da združuje edinica višje vrste le homogenske dele. ki stremijo za istimi cilji. 5.) Preostane nam še izpregovoriti o vzgojnem pomenu petja in pomenu nastopa večjih mas. Znan je zmagovit učinek celokupnih nastopov; sugestiven je za poslušalca, kakor za izvajalca. Pevci se pri tem vzgajajo v duhu stremljenja po celokupnosti in navdušenju za pevsko stvar, je nekaj sličnega, kakor z nastopi velikih telovadnih mas. Pri tem se pritegnejo tudi manjši, zlasti podeželski zbori, ki so sicer prepuščeni samim sebi. Na te se danes sploh vse premalo ozira. Da se jih dvigne, so potrebni še zlasti instruktivni tečaj za zborovodje. Ti si pač morajo danes pomagati, kakor morejo in znajo. Pri izvedbi podrobne organizacije vsega pevskega življa se vpostavi še prepotrebni stik med kvalitativno jačjimi in šibkejšimi zbori, med mestnimi in podeželskimi pevskimi društvi. Glasbena umetnost, ki živi svoje lastno razvojno življenje, more najti sedaj svojo pot v najširše plasti naroda. Od tukaj sprejema spet svež dotok in potrebno življensko energijo, je kakor pri krvnem obtoku v človeškem telesu, ideja splošne ljudske pevske naobrazbe, ki naj bo končni cilj našega pevsko-prosvetnega delovanja, pa zadobi na ta način svojo konkretno obliko. Sleherni član velike pevske združitve je že nositelj in pospeševatelj te ideje, objekt smotrenega naobraževalnega dela pa ostane vedno narod v svoji kolektivnosti. Na popolnoma krivi poti so torej oni. ki mislijo, da je že s tem delo za narod opravljeno, če se mu tu pa tam nekaj zapoje: treba ga je vzpodbujati tudi k petju in mu pokazati pota, po katerih naj hodi, da pride prirojena naša pevoljubnost do pravega izraza. V tem odgojevalnem delu moramo videti glavno nalogo našega pevsko-prosvetnega delovanja. Vzgoja k aktivnosti in ne k pasivnosti!* 6.) Pri naši priznani muzikalnosti in našem smislu za kulturno delo bi se lahko ponašali danes z mnogo bolj razvitim muzikalnim pokretom. kakor * V desorganizaciji vsega mariborskega pevskega življa pač osvetljuje najbolj dejstvo, da se ob priliki narodne manifestacije za kraljevino Jugoslavijo na trgu svobode (13. oktobra t. 1.) napovedani nastop združenih pevskih zborov, ki bi naj pred tribuno zapeli domorodne pesmi, sploh ni izvršil. Bil je to zelo mučen položaj, osobito za naše obmejno mesto, z narodno mešanim prebivalstvom. ga imamo zaznamovati. Primer z drugimi narodi nam govori o tem. Krivda, da temu ni tako, leži — kakor smo že rekli — v naših vladajočih družabnih prilikah in v naši glasbeni politiki. Tukaj tičimo močno v dilentantizmu slabeje sorte. Zdrav diletan-tizem je bil še zmiraj opora in gonilna sila razvoja glasbene umetnosti. Osobito pri glasbi se to opazuje, kajti glasbena umetnost je izrazito družabnega značaja. torej socialna umetnost. Vse okolnosti, ki zavirajo pravi razvoj družabnega življenja, zadržujejo tudi razvoj muzikalnega, osobito pa še pevskega pokreta. In tukaj hiramo in javljajo se vse zle posledice povojne dobe. Maloštevilen narod pa, kakor smo mi, mora zastaviti vse svoje sile, da zatre to zlo in gledati mora, da reši na kar najbolji način vprašanje muzikalne prosvete. ki vsebuje obenem emi-nentne etiške vrednote ter nas naj tudi reprezentira na zunaj. V M a r i h o r u, meseca okiobra 1929. Slavko Osterc (Ljubljana): E. F. Burian in «voice - band» Ni še tri leta tega. ko je «Osvobojeno gledališče» v Pragi s skromnimi letaki naznanjalo kot posebno točko svojega sporeda: E. F. Burian nastopi s svojo voice-band-trupo. — novost! Burna reklama podjetju ni bila potrebna, kajti svoje predstave so umetniki za malo vstopnino dajali v koncertni dvorani «Umelecke besede». Dvorano napolni 300 ljudi in res je bila ob prilikah «novosti» vedno dobro zasedena. Dajali so večinoma enodejanke najnovejšega kova — Cocteava. Nezvala, Seiferta itd. Del sporeda so skoraj vedno izpolnjevale glasbene, revij-ske, groteskne — makari akrobatske! produkcije. Emil F. Burian je sin znamenitega pevca Emila Buriana starejšega, ki je leta 1926. umrl na posledicah amputacije noge. Ima sedaj okoli trideset let. Kompozicijo je študiral privatno ter je vzbudil že s prvimi skladbami občo pozornost. Na podlagi skladb ga je sprejel J. B. Foerster takoj v mojstrovsko šolo, ki jo je Burian v enem letu absolviral. Prvo njegovo večje delo je bila enodejanka «Pred solnčnim vzhodom» na moderno Belohlavkovo besedilo. V tej operi nastopata le dve osebi — Adam in Eva. V narodnem gledališču v Pragi je kreiral Adama njegov oče, Evo pa naša rojakinja Horvatova. Pozneje se je posvetil skoro izključno «jazzovi» glasbi. V tem žanru je poleg neštetih plesnih suit in podobnega napisal balet «Fagot in flavta», ki ga je preteklo sezono uprizorilo tudi praško narodno gledališče. Sedaj je končal opero na Haškovega «Dobrega vojaka Švejka». Po končanih študijah je Burian privatiziral ter prežal, da bi ujel kako službo. Nič! Kmalu so ustanovili skromen teaterček «Na Slupi», potem je iz tega nastalo «Osvobojeno gledališče» in nazadnje «Dada»-teater. Lansko sezono so ga prekrstili v «Studio»-teater. Burian je obvladal vsako funkcijo v gledališču. Bil je režiser, igralec resnih in komičnih vlog, pianist, dirigent, solo-pevec in po potrebi tudi slikar, — celo do suflerske šarže se je včasih povzpel. Čisto nepričakovano so ga letos uvidevni ljudje imenovali za vodjo «studio-oddelka» pri brnskem narodnem gledališču, kjer ima poDolnoma svoj delokrog in «studio» daje svoje predstave. Burian je izrazit ritmik. — ritmik besede. Ker je sila iz- najdljiv in originalen v svoji tvorbi, ni čuda, da je prišel .na idejo voice-banda, ki je naravnost trium-firala na lanskem mednarodnem glasbenem festivalu v Sieni. Baje (vsaj tako so pisali nekateri Burianu nenaklonjeni kritiki) je že pred par de-ceniji prišel na slično idejo nek moravski učitelj in organist, — no, realizirati je ni znal ali pa ni mogel. Tudi med Jugoslovani je poskusil Ivan Bandur (Pančevo) z voice-bandom, — po moji sodbi z izrednim uspehom. Na beograjskem festivalu (1928.) so izvajali njegovo te vrste skladbo, «himno človeku» iz Sofoklejeve «Antigone». lorej: kaj je voice-band? Definicija je kratka in enostavna: zborovska recitacija s spremljavo instrumentov. Praktično vrednost voice-banda si pa moremo zamisliti le tedaj, ako pretresemo nekaj kombinacijskih možnosti. Prvo vzemimo spremljavo. Tukaj so možnosti neizčrpne: od samega klavirja — do velikega orkestra, v krajših točkah nam lahko zadostujejo sama tolkala. Burian piše večinoma za jazz-orkester. Slog je odvisen od vsebine besedila ter je lahko v ospredju melodi ja, harmonija oziroma polifonija ali pa ritem. Tudi barva. Na dramatske tekste je glasba lahko ilustrativna, na abstraktne pa čista, absolutna. Seveda je vmes še mnogo možnosti. Torej: orkestralni del voice-banda ni nič novega, uporabiti se dado vse nam poznane oblike in manire. Novost je pa recitacija zbora. Recitacija solista je nekaj že znanega. V melodramu ima recitator odmerjen nek gotov čas za stavek, odstavek, miselno skupino, čuvstveno skupino itd. Recimo, da ima za en odstavek dve minuti. S tem časom razpolaga po svoje, le skrbeti mora za to, da vzame nek centralno-liarmoničen ton kot navadno glasovno višino. Tega tona se ne drži neprenehoma, temveč stopa in pada z višino po zmiselnem principu. Tudi glisando s pridom uporablja, n. pr. pri vzklikih. In na to mora paziti, da nekake zmiselne viške poezije prilično prilagodi važnejšim frazam spremljevalnega aparata. Tako v melodramu. V ritmični recitaciji je pa predpisana ritmična vrednost zloga. voice-bandu pa obstoja vse polno možnosti kombinacij. Tisti centralno-harmoničen ton (za katerega je odgovoren vodja-dirigent!) najbrž ne bo absolutno čist. In v tem obstoja baš vtip in pomen voice-banda. In njegova mikavnost. Tukaj se odpovemo absolutni čistoti «intonacije». Še bolj seveda izgine čistota pri dviganju in padanju glasov. In najbolj pri predmetih, vzklikih v glisandu. Pri poslednjih je možna celo polifonija in proti pogibu v dveh (tudi večih) skupinah. N. pr. pri vzkliku začudenja (vokal «o») dve skupini začneta z enakim centralno-harmoničnim tonom, ena pada — druga se istočasno dviga. Pri uporabi ženskih in moških grl se to lahko zgodi iz istega tona, ne da bi se glasova križala. Centralno-harmonični ton se seveda lahko po potrebi vzame v tej ali oni oktavi. Pestrost se doseže tudi z barvo. Ker imajo basi, tenorji, alti popolnoma drugo barvo kot soprani, lahko nastopajo mesto celega recitacijskega aparata tudi skupine. Ali pa solisti vseh barv po dva, po trije, po štirje, po eden. Ako mi gotovo mesto recitira en sopran, en alt. en tenor in en bas. je to vendar nekaj čisto drugega, kot če bi recitirali vsi alti ali n. pr. ves aparat. Tudi poliritmika je važen faktor v voice-bandu. Za priktičen poskus navajam shemo «kanonske» poliritmike: Solist: ... in spet se oglasi jih sto: (ali n. pr. vsi basi) S. Le ta nam žu- panil ne bo Alti „ „ » Le ta nam žu- panil ne Ten. » » Le ta nam žu- B. « » Le ta nam žu- bo pa pa Seveda ima tukaj vsaka skupina isto «-melodijo». Ako bi dali najvišjo točko na zlog (besedo) «ne», bi tvoril zlog «ne» «akord» z zlogoma «žu» in «le». Seveda pride k temu «akordu» še akord iz orkestra. Kombinacijske možnosti voice-banda so sila bogate. In to mu zagotavlja obstoj. Naši skladatelj i Slavko Osterc, profesor na drž. konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani je bil rojen leta 1895 v Veržeju pri Ljutomeru. Glasbi se je posvetil zgo- daj. kompozicijo in kontrapunkt je študiral na drž. konservatoriju v Pragi pri Vitezslavu Novaku, K. B. Jiraku. četrttonsko glasbo pa pri Al. Habi. Osterčeve skladbe: godalni kvartet, trio za pikolo, klarinet in fagot: S anekdot Ch. Chaplina za glas in 11 inštrumentov: preludij in fuga za četrt -tonski klavir: 4 belokranjske za glas in klavir, solo-spevi s klavirjem; dvoglasna klavirska suita; koncert za gosli in 7 inštrumentov; suita za 7 pihal: «Iz komične opere», skeč v 1 dejanju; latinski rekviem za unisono zbor basov in 15 inštrumentov; 4 šaljivke za sopran in 2 klarineta; «K rog s kredo», opera v 5 dejanjih: koncert za klavirski kvartet: silhuete za godalni kvartet; mešan zbor «F a m i 1 i j a» (Nova Muzika); moški zbor «Pesem revoluci jonarjev» (današnji «Zbori»), Grad-nikove pesmi za kontraalt in godalni kvartet. — Osterc se tudi uspešno udejstvuje kot glasbeni pisatelj in kritik v naših revijah in dnevnikih. Zgodovina pevskih društev PEVSKO DRUŠTVO KRA KOVO-TRNOVO V LJUBLJANI je slavilo 4. novembra 1.1. desetletnico svojega obstoja. Svetovna vojna vihra je kljub vsem težkim posledicam pustila v Krakovem in Trnovem vendarle še nekaj idealnih fantov, ki so že leta 1918. sprožili idejo ustanovitve pev- beležiti od tega časa dalje precej lepih in uspešnih nastopov. Med drugimi je najbolj omembe vreden društveni propagandni izlet v Borovlje 30. maja leta 1920. ter nešteto sodelovanj pri raznih narodnih prireditvah. Z nenadno izgubo 28. septembra leta 1920. umrlega dobrotnika J. Smoleta je društvo zadel težek udarec. Moralo si je poiskati tudi nove društvene prostore in nov inventar. Po 28. juliju leta 1922., skega zbora v svojem okraju, pritegnili v to tudi nekaj starejših pevcev, bivših članov drugih društev in zasadili žlahtno seme, ki je dobro obrodilo. Že februarja leta 1919. je Mirko P r e m e 1 č pričel učiti v lokalih tedanjega inicijatorja in mecena Jakoba Smoleta, precej močan zbor, ki se je od skušnje do skušnje večal. Skrbno sestavljena pravila, ki obstojajo še danes, so bila potrjena 30. julija leta 1919. in se je zato vršil društveni ustanovni občni zbor že 16. avgusta leta 1919., na katerem so bili poleg nekaterih drugih odbornikov izvoljeni predsednikom A. Lokar, blagajnikom E.Kardelj ter I. Šavs, I. Vehar in J. Perdan, ki vrše omenjene funkcije požrtvovalno še danes. Društvo je procvitalo. Stolni pevovodja St. Premrl mu je poklonil geslo na besedilo pesnika Ivana Albrehta, kar je pevce navdušilo k vztrajnemu delu tako, da more društvo ko je Premelč odložil pevovodstvo, so vodili pevski zbor pevovodje H. Svetel, V. Schweiger, N. Kregelj in R. Miglič, nadalje in najuspešneje pa od 9. januarja 1923. do 2. avgusta 1927. J. Mihelič, ki je izvedel z zborom tudi prve društvene javne koncerte, med drugimi 5. avgusta leta 1923. v Preddvoru nad Kranjem ter v letih 1925. in 1926. redne koncerte v Ljubljani. Od 4. avgusta 1927. dalje vodi pevski zbor zopet Mirko Premelč, ki je izvedel 23. aprila 1928. reden društveni koncert in 3. oktobra 1929. prvi koncert v ljubljanskem radiu. Za desetletni društveni jubilej, katerega obhaja tudi sam kot pevovodja, pa je priredil z zborom 4. novembra 1929. v Filharmoniji koncert s sporedom umetnih in narodnih pesmi ter s sodelovanjem opernega pevca L. Kovača. — Pevskemu društvu Krakovo in Trnovo in njegovemu pevovodji Mirku Premelču k desetletnici iskreno čestitajo tudi «Zbori»! ZGODOVINA PEVSKEGA ZBORA UČITELJSTVA UJU. Odkar je postalo slovensko učiteljstvo narodno zavedno, so se v njegovih vrstah vedno jače pojavljali klici po ustanovitvi pevskega zbora po zgledu bratov Čehov. Spričo težav, ki bi jih imel tak zbor, je ta želja ostala samo glas vpijočega v puščavi. Narodna svoboda, povojna psiha in idealizem so sicer poklicali v življenje učiteljski zbor, ki se je osnoval iz učiteljstva, službujočega v Ljubljani. Temu zboru je pa po par nastopih zamrla pesem ... Učiteljstvo je pač zašlo v politični vrtinec. Strankarsko razcepljeno, zaposleno, pa tudi izkoriščano, ni imelo ne volje in ne časa, baviti se s kulturnimi vprašanji v lastnih vrstah. Tako je morala pobuda za ustanovitev sedanjega zbora vzkliti izven učiteljskih organizacij. Učitelje-pevce je sklicalo «Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani». Bilo je takoj mnogo ambicije, pridnosti in seveda tudi osebnih žrtev, pa bodisi pri ustanoviteljih in nič manj pri članih. Gotovo bi šlo hitreje in boljše, če bi bil vsak priglašenec k zboru pristopil tudi z deležem per tisočakov, obenem pa nosil sam vse ogromne fizične in gmotne žrtve potovanja in bivanja pri vajah v Ljubljani. Je bilo pač tako, da so izdatki in žrtve pretehtali dohodke v razmerju 100:1. Tudi se je zbor zavedal, da koncertne prireditve ne nudijo nastopajočim gmotnih virov. Treba je bilo najti kompromisno rešitev med osebnimi izdatki članov in zborovo blagajno. V prvi dobi so člani poleg tega plačevali še mesečnih 10 Din za režijske stroške zbora. Torej idealizma več kot dovolj! Toliko za uvod in boljše razumevanje nadaljnjega. Dne 1. novembra 1925. je bil rojev v Glasbeni Matici «Pevski zbor slovenskega učiteljstva». Roditelji so mu bili glasbeni učitelji. Z dušo in telesom so mu stali na razpolago g g. Marko Bajuk, Srečko Kumar in Adolf Grobming. Prvi kot predsednik, druga dva kot pevovodji. Gostoljubno ga je sprejela v svoje prostore Glasbena Matica, kjer vedri Se danes. Tudi Ljubljanski Zvon mu ni v potrebi nikoli odrekel svoje glasbene sobe. Ko se je slovensko učiteljstvo združilo v enotno stanovsko organizacijo UJU, je ta sprejela tudi zbor kot svoje dete pod lastno okrilje. Pevci, ki so raztreseni širom slovenske domovine, se sestajajo mesečno po dva do štiri dni k pevskim tečajem v Ljubljani. Ob počitnicah traja navadno daljši destdnevnt tečaj. Kmalu po ustanovitvi se je preselil v Zagreb zborov dirigent Srečko Kumar, odkoder vodi še nadalje vse deio kot pevovodja. Nekaj časa ga je zastopal pri taktirki Adolf Grobming. Pevcev iz Ljubljane in bližnje okolice je bilo in je še tako malo, da se je z njimi le težko sestavil na sedežu zbora potrebni upravni odbor. Da so žrtve posameznikov, ogromne, kažejo njih službena mesta v Slovenskih goricah, Suhi Krajini, na Krškem polju in v trojanskih hribih. Borba, ki se je bojevala v posameznih učiteljskih društvih, da prispevaj vsak član-učitelj 10 Din letno za zbor, še danes ni popolnoma izvojevana. Zbor je navezan le na to podpornino, kajti koncertni nastopi so v sedanjih časih prej pasivni kot aktivni. Ognjeni krst in popolnoma uničujočo kritiko je zbor prestal in sedaj tudi že prebolel ob svojem prvem nastopu v Ljubljani, ko je v proslavo 70letnice p. H. Sattnerja zapel nekaj njegovih skladb. Delovanje pa je bilo tekom štiriletnega obstoja zelo produktivno. Samostojnih koncertnih nastopov po raznih krajih je priredil 18. V Ljubljani je zbor nastopil petkrat, v Zagrebu dvakrat, v Mariboru in v Trbovljah po dvakrat, v Celju, Ptuju, Kranju po enkrat in drugod po manjših središčih. Glasovno je zbor sedaj, ko stopa v peto poslovno leto, že precej izenačen. Upamo pa, da bo v bližnji bodočnosti, ko bodo odstranjene najhujše tehnične ovire, dosegel vzvišeni cilj, ki si ga je postavil, t. j. zanesti našo moderno pesem v slednjo našo vas. Kajti ravno učiteljski zbor je v prvi vrsti poklican, da izpelje to potrebno misijo med našim narodom. A n d r o S e ž u n. Novosti Zorko Prelovec: 6 narodnih pesmi za srednji, oziroma nizki glas s spremljevanjem klavirja. Samozaložba. Cena izdaji (ki se dobi v vseh knjigarnah, lahko pa tudi naroči na naslov prireditelja v Ljubljani, Prešernova ul. 3) je 25 dinarjev. V «Slovencu» piše o zbirki V.: «Prelovec je izdal že drugi šopek naših ljudskih pesmi, prirejenih za klavir in srednji glas. Topot je priredil pesmi: «Hiš'ca pri cest' stoji», «Odpiraj dekle kamrico»», «Vsi so prihajali», «Pojdein v rute», «Gor čez izaro» in «Ko ptičica na tuje gre». Ljudska melodija, se mi zdi, ni nikjer popačena (zadnja ima pri mestu «k men' pa le» malo nenavadno obliko), klavirska spremljava je pa nadvse preprosta. Začetek je vedno kratek preludij. ki uvaja v glavno glasbeno misel sledeče pesmi, spremljava je preprosto harmonična (pri mestu «Le nes'...» bi si nemara kdo rajši želel B-dur mesto G-mol) z malo figuracijami. Tako prirejene skladbe so lahko izvedljive, obenem prikupne in bo izdaja zelo pripomogla k popularizaciji našega glasbenega folklorja. Čisto v redu: kmečka pesem v razkošni moderni obleki je nonsens. Zato pa ji je dal Prelovec najpreprostejšo obleko, ki si jo je mogoče misliti, in v tej je ljudska pesem ostala ljudska z vso svojo prisrčno, neizumetničeno toplino. Zbirko prav toplo priporočamo.» Album slovenskih narodnih pesmi za glas s klavirjem priredil Zorko Prelovec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izdaji: 30 dinarjev. Naprodaj v vseh knjigarnah. V založbi Jug so začeli izhajati zvezki narodnih pesmi v priredbi skladatelja Josipa P a v č i č a. Prvi zvezek stane 12 dinarjev. Izdajo našim pevcem toplo priporočamo! Zorko Prelovec: «Nageljni rdeči», moški zbor baritonskih solom. Razpošilja založba muzikalij pevskega društva «Ljubljanski Zvon». Višji kapelnik dr. Josip Č e r i n je izdal dve zbirki narodnih pesmi pod naslovi «M i 1 j e n c i» in «T z vrela ljubezni», ki jih pa nismo prejeli v oglas in oceno. Razno Operni pevec, tenorist Leopold Kovač praznuje letos pet-indvajsetletnico svojega umetniškega dela. Kovač je bil rojen leta 1878. v Ljubljani, kjer je dovršil ljudsko šolo in se potem izučil knjigoveško obrti. Že kot vajenec je pel in igral v Rokodelskem domu. pozneje pel v zboru rokodelskih pomočnikov, dalje v zboru pevskega društva «Ljubljana», dolgo dobo, nepretrganih osemnajst let je bil član pevskega zbora «Glasbene Matice», v katerem je pogosto nastopal kot solist in se je ž njim udeležil vseh koncertnih turnej. L. 1904. je po nasvetu Mateja H u b a d a, ki mu je bil učitelj petja, vstopil v operni zbor ljubljanskega gledišča, kjer je kmalu prepeval tudi manjše vloge in se tekom let s svojo vzorno pridnostjo, marljivostjo in ambicioznostjo povzpel do kreacij glavnih opernih tenorskih partij, ki jih ima do danes naštudiranih nad 60. Poleg študija petja pri mojstru Hubadu se je Kovač izpopolnjeval še pri svojem kolegu, mojstru B e t e 11 u. Po 25 letih letih svojega neumornega dela — saj je v privatnem življenju kot odkrit in pošten značaj storil mnogo dobrega zlasti dobrodelnim ustanovam z nabiranjem darov ali brezplačnim sodelovanjem — lahko z veseljem gleda nazaj na uspehe svojega truda in zato mu k jubileju iz srca čestitajo tudi «Zbori» v svojem in imenu slovenskih pevcev in pevk! Pevski dnevi v Skoplju. Ob priliki posvetitve zastave skopijanskega pevskega društva «M o k r a n j a c», katero je podaril društvu Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Peter, so se vršile v Skoplju velike pevske svečanosti. 28. septembra so se vršile pevske tekme, 29. septembra pa zbor delegatov Južnoslovenskega Pevskega Saveza. V savezu so zastopana tudi slovenska pevska društva, toda ne vsa, dočim so izmed Hrvatskih le dva do tri društva zastopana. Savez je izvršil organizacijo in stavil predloge, naj se vsa pevska društva stvorijo v pevske župe, ki naj bi imele delegate v pokrajinskih Savezih kot Srpskem pevskem savezu. Hrvatskem in Slovenskem, ti pa zopet svoje delegate v Južnoslovenskem Pevskem Savezu. Pevski festival v Zagrebu. V Zagrebu so pričeli s predpripravami za velik pevski festival, ki naj bi bil oddržan o Veliki noči leta 1950. pod pokroviteljstvom nadškofa in metropolita dr. A. Bauerja. Na tej slavi bodo zastopani pevski zbori Savske. Primorske, Vrbaske, Zetske in Dunav-ske banovine. Prosvetni savez, ki je aranžer festivala, je že začel razpošiljati vabila za sodelovanje pri tej manifestaciji razvoja naše narodne kulture. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani temeljito študira program, katerega hoče absolvirati po večjih mestih Francije ob priliki svoje glasbene turneje v prihodnjem mesecu. Matičarjem želimo srečno pot in obilo uspeha v tujini. Slava hrvatske pesmi in folklore. V nedeljo 27. oktobra 1.1. se je vršila v Zagrebu v prostorih Zagrebačkog Zbora veličastna slava hrvatske pesmi in folklore, združena z žup-nim tekmovanjem pevske župe «Matija Gubec» za prvenstvo Hrvatskega pevskega saveza. dalje revija podeželskih tamburaških zborov in revija hrvatskih narodnih plesov. Žalno petje na pokopališčih. Kakor vsako leto. tako so tudi letos 'naši pevski zbori širom slovenske pokrajine počastili na praznik Vseli svetnikov spomin pokojnih. Ljubljanski pevski zbori, združeni pod vodstvom pevovodje P r e 1 o v c a so odpeli na pokopališču Sv. Križa Ferjan-čičev koral in Pavčičevo nagrobnico, na vojaškem pokopališču pa Devovo «Vigred» in Prelovčevo «Oj Doberdob». Na pokopališču pri Sv. Krištofu je letos prvič pel Akademski pevski zbor spominu, tam počivajočih slovenskih odličnih mož. zaslužnih za narod in kulturo. lOletnica «Krakovo-Trnovo». Pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» v Ljubljani, ki si je utrdilo med našimi zbori odlično pozicijo, je praznovalo začetkom novembra desetletnico svojega obstoj« in dela. Z njim vred praznuje 10-letnico svojega udejstvovanja kot pevovodje tudi Mirko P r e m e 1 č. Svoj obstoj je proslavilo društvo z jubilejnim koncertom v ponedeljek 4. novembra zvečer v Filharmo-nični dvorani. Moški zbor je odpel pesmi Adamiča, Deva, Premrla, Železnika in Kimovca zelo pohvalno ter je žel spontane aplavze. Iz prijaznosti sta sodelovala tudi operni tenorist Polde Kovač s solospevi iz oper Wagnerja. Pucci-nija in Foersterja ter kot spremljevalec pri klavirju Heri Svetel. Program je zaključila E.Adamičeva «Zapojmo!», kantata za troglasni moški zbor s spremljevanjem trobil-nega kvarteta in tolkal. S tem jubilejnim koncertom si je «Krakovo-Trnovo» pridobilo novih simpatij. Naša opera. V soboto 5. oktobra je bila otvor jena sezona ljubljanske opere z opero «Švanda Dudak», delom mladega češkega skladatelja Jaromira Weinbergerja. V letošnjem repertoarju so med drugimi «Car in tesar», «Norma», «Hasanaginica» in Bravničarjeva noviteta «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Iz starega repertoarjo sa vzete «Gorenjski slavček» in «Črne maske». Izmed operet bodo vpri-zorili: «Beneško noč», «Tičarja» in «Mamselle Nitouche». Nova slovenska opera. Lansko leto je obogatil našo skromno operno literaturo skladatelj Marij Kogoj s «Črnimi maskami», pred kratkim pa je skladatelj Slavko O s t e r c, najplodovitejši med našimi mlajšimi, dokončal opero «Krog s kredo». Libreto po Klabundovi istoimenski drami je napisal režiser Milan Skrbinšek. Opera ima pet dejanj; četrto in peto se igrata brez odmora in sta spojena z medigro. Slog te nove opere je svojevrsten: nov tip sloga z zaključnimi točkami in recitativi s prehodi. Poli-fonih mest je v operi malo, instrumentacija je popolnoma prozorna, orkester uporabljen le na gotovih mestih. Harmonija celega dela sloni na principu tako zvane centralne harmonije. Poleg te opere je skladatelj dovršil še: koncert za violino, čelo in klavir; štiri narodne šaljivke za sopran z dvema klarinetoma; štiri Gradnikove pesmi za kontra-alt in godalni kvartet ter pet manjših skladb za godalni kvartet. Nova opera. Kakor se doznava iz glasbenih krogov, je znani zagrebški skladatelj prof. Antun Dobronič dokončal opero «Božji čovjek» po libretu Milana Begovica, in dovršuje točasno skico za balet «Pobratimski darovi». Novi upravniki zagrebških gledališč. Po naredbi ministra prosvete je bil začasno postavljen za upravnika gledališča v Zagrebu M. čekič; za ravnatelja opernega gledališča pa K. B a r a n o v i č. Kapelnikom zagrebške opere je imenovan Milan Sachs. Proslava «Četvrtog pjevačkog dana» v Zagrebu. Dočim so se vršili prejšnja leta pevski prazniki v Zagrebu z velikim pompom, godbo, povorkami, govori itd., tako se je izvršil letošnji pomen brez tega, strogo resno v znamenju predpriprav za veliki pevski festival o Veliki noči 1930. V dvorani «Kola» so se sestali funkcionarji, da polože račune dosedanjega dela in da se pogovore o predpripravah za festival, na katerem ne bodo sodelovali le člani «Hrvatskop pjevačkog saveza», ampak tudi gostje iz inozemstva, pevci iz Češkoslovaške in Poljske. «Pjevački dan» v Koprivnici. V Koprivnici, ki. nam je vsem dobro znana po sila intenzivnem in vnetem gojenju glasbe in ljudske dramatike (pasijonske igre), se je vršil v nedeljo 3. novembra 1.1. «Pjevački dan». Dopoldne in popoldne je bila razstava pevskih trofej in starih programov tamošnjih agilnih pevskih društev «Podravca» in «Domoljuba». Prvo je eno najstarejših hrvatskih pevskih zborov, dočim je «Domoljub» mlajše, a zelo agilno društvo. Občinstvo je v polnem številu z zanimanjem obiskalo razstavo, zvečer pa prisostvovalo pevskemu koncertu obeh društev. Slavnostni govor je imel domači župnik Stjepan Pavli-n i 6, ki je obenem predsednik pevske župe; praznik sam pa je bil prirejen na inicijativo župe Rusan-Fallerove. Naši pevci v gramofonu. Od 14. do 20. septembra sta se mudila v Berlinu Ljubljančanom dobro znana pevca Danilo Bučar in Franc D e r ž a j. Pogojena s tvornico gramofonskih plošč Homophon Company je prvi odpel več kuple-tov. drugi pa slovenske narodne pesmi. Reprodukcija na ploščah je baje zelo posrečena in tako bomo imeli v kratkem priliko slišati jih v gramofonih. — Na gramofonske plošče tvrdke Edison Penkala pa je pel narodne pesmi tudi operni pevec Pavel Grba. Sokolski pevski zbor iz Moravske Ostrave je koncertiral v Ljubljani v Filharmonični dvorani v vredo 9. oktobra 1.1. Zbor je pod vodstvom skladatelja in pevovodje g. H r a -dila prednašal brezhibno češke umetne in narodne pesmi, med katerimi je zapustila posebno globok vtis himna sv. Vaclava. Koncert je bil slabo obiskan (morda je oviralo slabo vreme). Vsekako pa je to žalosten pojav desinteres-maja naše glasbene publike. Koncert zbora slovaških učiteljev se je vršil v Ljubljani v veliki unionski dvorani 24. oktobra zvečer. Zbor šteje 60 pevcev, glasovi so lepo zvočni, bolj heroično dneči. Pod spretnim vodstvom prof. konservatorija, Miloša Ruppeldta, ki je visoko naobražen muzik, je zbor izvajal skladbe Lavo-slava Belle, Schneider-Trnavskega, Figuš-Bystrega, Lipskega i. dr. Dvorana je bila nabito polna, tako da so imeli slovaški pevci obojestranski uspeh. Francoski koncert v Ljubljani, ki ga je priredil v ponedeljek 28. oktobra v Filharmonični dvorani pod pokroviteljstvom «Association française d'expansion et d'échangés artistiques» ljubljanski francoski institut s sodelovanjem lektorja zagrebške univerze M. Yeya, pevke Blanche D u f o u r in pianistinje Marcelle H e u c 1 i n je prav dobro uspel. Uvodoma je imel g. M. V e y govor, s katerim je seznanil publiko z glavnimi reprezentanti francoske kompozicije in z obema umetnicama. Mariborsko sezonsko poročilo (1928-29). T. Koncerti. Nastop Akademske filharmonije iz Prage (25. novembra) je bil edini orkestralni koncert v tej sezoni. Domačih simfonijskih koncertov ni več. Število komornih in solističnih koncertov je napram lanski sezoni naraslo (9:14). Koncertni biro Glasbene Matice nam je predstavil slovite svetovne umetnike, kakor španskega čelista Cassa-doja (25. X.), ruskega pianista Viedinghoffa (4.1.) in češkega violinista Kociana (1. III.). Y okviru Ljudske univerze so nastopali predvsem domači umetniki, in sicer: violinista Rupel iz Ljubljane (20. IX.) in Spiller iz Zagreba (5. X.), pianista Noč iz Ljubljane (t5. XI.) Tn Trost z Dunaja (17.1.), soprani-stinja Čadeževa iz Ljubljane (22. II.) ter klavirski trio Glasbene Matice iz Ptu ja (12. IV.). Vsi nastopi naših umetnikov so dokazali, da napredujemo razveseljivo na polju instrumentalne glasbe in da imamo od naših mladih umetnikov še mnogo pričakovati. Razen tega je Ljudska univerza še priredila pevski večer v Avstriji (Wolzogen, 12. XTI.), da se da našim ljubiteljem domače glasbe potrebna pobuda, ter in-strumnetalni večer graške Uranije, ki je bil posvečen lahki glasbi in predvsem mojstru plesne oblike, Straussu (24. V.). Dodatno naj omenimo še tri gramofonske večere, ki so se prav dobro obnesli. V pozni sezoni so se oglasili Zikovci (12. V.), katere je sprejelo Narodno gledališče v svoje okrilje, ter tako omogočilo njihov nastop. V celoti so mora namreč konstatirati vidno pojemanje zanimanja našega občinstva za prireditve te vrste in so se vsa koncertna podjetja imela boriti z velikimi težkočami. Tri komorno-glas-bene večere je priredil Mannergesangsverein. Glede v o -kalno-instru mentalnih in vokalnih koncertov se bistveno ni mnogo izpremenilo. Glasbena Matica je priredila 1. decembra slavnostni vokalni koncert v proslavo ujedinjenja ter 9. maja slavnostni koncert z mešanim sporedom v proslavo svoje desetletnice (dirigent Hladek). Pevsko društvo «Maribor» je proizvajalo dne 21. novembra v frančiškanski baziliki Mozartov Requiem v spomin v svetovni vojni padlim domačim junakom in priredilo 3. maja poseben vokalni koncert z nastopom komorne' pevke Lovše-tove (dirigent Gašparič). Od zunanjih zborov so se oglasili: Učiteljski zbor (dirigent Kumar) pod geslom: Naša nova pesem (6. III.). Vinohradski Tllahol (29. V., dirigent Šejna), Akademski pevski zbor iz Ljubljane (dirigent Marolt, 3. VI.) in Zbor donskih kozakov (dirigent Jarov, 2. VT.). Zadnji koncert ima zabeležiti rekordni obisk, kakor smo to doživeli le pri nekaterih domačih prireditvah takoj po prevratu. V drugič so nastopili Wiener Sângerknaben (8. XII.), ki pa niso več našli v publiki takega odziva kot prvič. Število akademij stalno pada (8:6). Nastopi kaznjencev moške kaznilnice (dirigent Cizelj) so menda mariborska specialiteta in vzbujajo vsako leto zanimanje. Od drugih tovrstnih prireditev bi omenili vsakoletno akademijo delavskih kulturnih društev (4. V,), ki dokazuje o organizatoričnem delovanju delavskih pevskih društev, česar o naših pevskih društvih ne moremo trditi. In kako impozanten zaključek bi bil n. pr. lahko skupni nastop vseh naših pevskih društev, tudi podeželskih, ob priliki proslave desetletnice ujedinje-nja! Bila bi to ne-le pevska, temveč narodna manifestacija. Obenem bi dala pobudo k intenzivnejši in smotreni gojitvi pevsko-društvenega življenja po vsem našem obmejnem ozemlju. Vsega tega nam še močno manjka in zadnji čas je, da se začne naša muzikalna publika usmerjati na to stran. Posebnih muzikalnih prireditev za mladino v tej sezoni ni bilo. Število šolskih koncertov je pa nazado- valo. Glasbena Matica je v proslavo desetletnice obstoja svoje šole priredila šolski koncert (8. V.), Podmladek Rdečega križa je proslavil materinski dan s primerno prireditvijo (I.V.) in isto tako žensko društvo (7.VI.). Sicer vsakoletni sklepni nastopi violinske šole Strandtove in klavirske šole kapelnika Frischa so to pot izostali. Sklepna bilanca našega koncertnega pokreta izkazuje v splošnem nazadovanje števila in oblik prireditev. Komorni večeri so sicer glede števila prireditev napredovali, a ne moremo pustiti neomenjeno, na je n. pr. Ljudska univerza prirejala večino teh v prostoru Študijske knjižnice, kar je režije izdatno zmanjšalo. Nastopi domačih umetnikov bili le na ta način omogočeni. V prihodnje bo to drugače, ker bo ta ugodnost odpadla. — II. Opereta. Največja izguba za mariborsko glasbeno življenje je bila ukinitev domače opere. Pričakovalo se je, da se bo sedaj razvijalo koncertno življenje. Pa ni prišlo tako, kakor smo videli v gornjem poročilu. Gledališče je gojilo letos le dramo in opereto. Drama izkazuje 95 predstav, opereta pa 59. Enkrat (11. III.) je gostovala ljubljanska opera. Proizvajala je: Stravinsky: Oedipus rex, Osterc: Tz komične opere in Puccini: Gianni Schiechi. Dirigenta Balatka in Neffat. Gledališče je bilo razprodano. Repertoar domače operete je bil naslednji (z navedbo števila proizvajanj): a) Novitete. Sydney Jones: Gejša (8); Benatzky: Adieu Mirni (12); Granich-städten: Na cesaričino povelje (8); in Lehar: Grof Luksem-burg (7). b) Reprize. Kaiman: Jesenski manever (7); Nedbal: Poljska kri (8); Kaiman: Bajadera (7); in Kaiman: Grofica Marica (2). Kapelniki: Lojze Herzog, orkester: vojaški (do 25 mož) in zbor: sedem moških in osem ženskih glasov. Redna gostovanja so se vršila v Celju in v Ptuju, sicer pa tudi v Varaždinu. Poset operetnih večerov izkazuje povprečno 315 oseb (dramskih 280). Napram lanski sezoni je število posetnikov tudi nazadovalo. H. D r u z o v i č. Češkoslovaška operna gledališča v Pragi. Brnu, Bratislavi, Moravski Ostravi pripravljajo v tej seziji sledeče, pri na^ še malo znane komade: Smetana «Dvo vdovi», «Vragova stena», Foerster «Nepremagljivi», Dvorak «Dimitrij», Wagner «Parsival». Weber «Oberon», Beethovem «Fidelio», Glinka «Ruslan in Ljudmila», Verdi «Macbeth», D'Albert «Črna orhideja», Kraus «Slavec», Zamrzel «Judež Tskariotski», Brandt «Strojevodja Hopkins», Meyerber «Prerok». Tzmed operet: Seeman «Filmska zvezdnica», Offenbach «Modra brada», Suppe «Velika neznanka», Fall «Rožica iz Floride», Lehar «Knežje dete». Nova inozemska operna dela., Arnold Schönberg «Od danes do jutri», Alban Berg «Lu^u» po Wedekindovem delu, Aleksander Čerepnjin «Svadba Sobeida» po tekstu Hof-mannstala, Darius Milhaud «Christoph Columbus», Ernst Foch «Lepeza», Eugen Zador «Xmal Rembrandt», Franz Ca-vasola «TI Gobbo de! Califo». Daniel Ruynemann muzikalno komedijo «Zakon», ki jo je započel Musorgskij — slavni mojster je napisal samo eno dejanje —, ta jo je v njegovem duhu in stilu dokončal. Nitja Nikisch, sin slavnega dirigenta Artura Nikischa. je pa napisal opero «Carneval». Weinbergerjeva opera «švanda Dudak ima tako velike uspehe, kakršnih ne pomni nobena moderna opera. Prvn izvedba je bila januarja 1928. v Breslavi. Tekom devetih mesecev pa si je osvojila nad 80 odrov — ponajveč je bila izvajana v Nemčiji. Oratorij Božidara širole. V reviji «Anbruch» (Monatshefte für moderne Musik, fl. letnik, št. 7—8) je izšel članek Hansa F. Redlicha «Neue Probleme der Chorkomposition». Članek je študija, ki se bavi detajlno z nemško izdajo Božidarja Širole oratorija Sv. Ciril in Metod. Desetletnica Zagrebške Filharmonije (1919—1929). Z izmeno gledališke in operne unrave v Zagrebu, je po trditvi ondotnih glasbenih krogov bila nodana možnost intenzivnega in nemotenega dela «Zagrebški Filharmoniji» — odlični umetniški korporaciji. ki slavi desetletnico obstoja. Proslava Filharmonije je zamišljena v obliki celojubilejne sezone. Predvidenih je večje število, najmanj 10 rio 12. a z reprizami in eventualnimi drugimi priredbami, več. Svojo kulminacijo pa doseže v festivalu o Veliki noči. Pri tem festivalu, ki bo trajal ves teden, bo sodeloval poleg Filharmonije tudi «Zagrebački kvartet», društvo «puhačkih instrumentalista», pevski zbori — domači in tuji, razni so- listi itd. Programi bodo obsegali karaktema stara in moderna glasbena dela v prvi vrsti slovanskih narodov in eno ali dvoje domačih del. Prva dva slavnostna koncerta «Filharmonije» sta določena za dan 11. decembra 1.1. Ta dva koncerta bosta izven abonmaja, prirejena brezplačno članom, podpornikom in ustanoviteljem te korporacije. Prvi koncert dirigira ravnatelj opere Krešimir Baranovič, drugega dirigent Milan S a c h s. Nadaljnji koncerti v abonmaju se bodo vršili sukcesivno kot večerni koncerti v nalašč za to preurejeni veliki dvorani Zagrebačko Zbora. Novosadsko muzičko društvo praznuje prihodnje leto desetletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja. Proslava je zamišljena v obsegu celotnih prireditev, a z glavno na praznik sv. Cirila in Metoda. Osnovan je poseben odbor, ki naj pritegne k sodelovanju vsa muzična ujedinjenja v Novem Sadu in Vojvodini, ki naj bi pokazala revijo tamošnjega glasbeno-kulturnega dela. Proslava pa bo dobila še posebno svečan značaj s skupnim izletom vojvodinskih glasbenih udruženj na grob kralja Petra v Oplencu. Propagandni nastopi pevca Iliča. Z dovoljenjem ministra prosvete potuje med svojimi počitnicami po naši državi član beograjske opere 11 i č. Potujoči pevec prireja na šolah po raznih krajih nastope, da seznanja mladež z jugoslovansko pesmijo; s tem vrši veliko kulturno misijo in najde vsepovsod odobravanje. Nastopil je tudi na šentjakobski šoli v Ljubljani. Artur Rubinstein, eden največjih živečih klavirskih umetnikov. je koncertiral v ponedeljek 7. oktobra zvečer v Union-ski dvorani. Na sporedu je imel skladbe: Brahmsa, Schu-berta, Debussija, Busonija, Stravinskega in Chopina. Za svoj koncert je žel vsesplošno priznanje. Prva simfonija Josipa Maiuliča. Nekdanji tržaški pisatelj dr. Josip Mandič, ki se je po vojni preselil v Prago in se posvetil študiju muzike, je dosegel v Pragi z izvajanjem svoje «Prve simfonije», ki jo skladatelj sam naziva «romantično simfonijo», kolosalen uspeh. Orkestrski part je absol-virala Češka Filharmonija pod vodstvom mojstra V. T a -lic h a, sopranski in tenorski part pa sta odpela Zikova in J e n i k. Jugoslovansko glasbeno-autorsko udruženje. V poslopju zagrebškega Autokluba na Strossmayerjevem trgu se je vršila v nedeljo 27. oktobra t. 1. ustanovna glavna skupščina Jugoslovanskega glasbeno-autorskega udruženja. Poleg zagrebških skladateljev sta bila zastopana dva delegata iz Ljubljane in eden iz Beograda. Skupščin oje vodil kot predsednik glasbeni ravnatelj Srečko Albini. Določeno je bilo, da se udruženje deli v tri samostojne edinice s sedeži v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, a pod skupno upravo v Zagrebu. Članom udruženja bodo pripadali poleg autorjev-komponistov tudi autorji komponiranih tekstov. Skupščina je bila zaključena s čitanjem pravil ob f. in se je zborovanje nadaljevalo zvečer ob 8. Salzburški festival so zaključili letos z razmeroma slabim uspehom. Zadnja prireditev je bila Straussov «Rožni kava-lir». Med vsemi prireditvami naju spele jša je bila Mozartov «Don Juan», pod vodstvom dirigenta Schalk a. Obče mnenje je, da so bili to pot koncertni večera boljši in interesantnejši od opernih. Izvajane so bile skladbe: Mozarta. Webra, Beethovna, Brucknerja, Respighija. Stravinskega in Prokofjeva. Revizija opernega repertoarja v Rusiji. Sovjetska vlada je nedavno imenovala posebno komisijo, ki ji je bila poverjena revizija repertoarjev moskovskih gledališč. Komisija je ugotovila, da duh in glasba nekaterih oper ne odgovarjata mentaliteti razredno zavednega ljudstva, in tako so prišle na indeks: Offenbachove «Hoffmannove pripovedke», Verdijevi «Traviata» in «Aida», ter Puccinijeva «Madame Butterfly». Pevske olimpijade na Dunaju. Neues Wiener Journal» do-zuava iz glasbenih krogov, da je dalje časa že izdelan načrt, kako naj bi postal Dunaj internacionalno središče ljudske glasbene umetnosti. To delo zelo podpira ministrstvo pro-svete. V načrtu so predvidene pevske olimpijade, ki naj bi se vršile vsako peto leto. Istočasno s tem načrtom je bila tudi ventilirana misel za ustanovitev mednarodnega glasbenega instituta. Pianistovski seminar, ki ima namen izobraziti virtuoze, je bil ustanovljen 16. oktobra na Dunaju pod vodstvom Pavla E meric h a. Umetnostni program seminarja vsebuje: oblikovanje stila, arhitektonično analizo, umstveno gimnastiko in sestavo programov. Radio v Nemški Avstriji slavi v oktobru petletnico obstoja. Ob tej priliki je bil objavljen stalež radio-abonentov, katerih število je doseglo 360.000. Pač rekordno število. «Comunite singing». Na Angleškem se je udomačil običaj tako zvanega «Comunite singing», to je, da pred početkom vsake večje športne prireditve celokupna publika odpoje eno pesem. Ko so se pred kratkim vršile v Wembleyu stadionu velike tekme za pokal, je zapelo pesem nič manj kot 100.000 ljudi. To je bilo tako veličastno in nepozabno, da do danes ni pomniti sličnejše manifestacije pesmi. Ima pa ta običaj tudi svoj namen, in sicer, da vzbudi s tem v publiki pravo razpoloženje in pažnjo za prireditev samo. Naši grobovi. V torek 29. oktobra 1.1. smo spremili k večnemu počitku našo odlično in globoko naobraženo klavirsko umetnico Dano Kobler-Goljevo. Pokojna Dana je veljala kot ena najbolj simpatičnih pianistinj med nami. Rojena je bila 6. januarja 1893. v Ljubljani. Leta 1917. je dovršila praški konservatorij in se je potem več let udej-stvovala kot klavirska pedagoginja. Nastopala je v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu, Gorici, Trstu in drugod. Zadnji njen nastop v Ljubljani je bil 9. januarja 1928. — Istočasno so pokopali v Mariboru odlično članico in umetnico mariborskega gledališča, Berto Bukšek-Bergantovo. Pokoj-nica, ki je bila več let tudi članica ljubljanskega opernega zbora, je potem prestopila k drami. Kot dramska igralka, povečini nositeljica glavnih vlog. je bila med mariborsko publiko zelo spoštovana in priljubljena. Gledališče samo pa jo bo brez dvoma pogrešalo. — Zaslužnima umetnicama svetal spomin! Iz uredništva in upravništva V petem zvezku letošnjih «Zborov» prinašamo skladbe Mirh a, Os ter ca, dr. Dol in ar j a in I. Ocvirka. Zadnji zvezek izide pred Božičem z vabilom na naročbo v letu 1930. V književni prilogi pride tokrat na vrsto vse gradivo, ki smo ga topot zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti. Pri nabiranju malih vesti za rubriko «Razno» pomaga našemu uredniku pevovod ja Vladimir P f e i f e r. Uredništvo opozarja pevska društva in svoje naročnike na današnji številki priloženi cenik skladb iz založbe pevskega društva «Ljubljanski Zvon»! Uprava «Zborov» sporoča društvom in zborom, da je kompletni prvi letnik (1925) pošel, pač pa so iz tega letnika naprodaj še partiture sledečih skladb (po en dinar za dve strani): Mošk i zbori: Ravnik: «Solnce v zenitu», Ocvirk: «Sjajiš sunašce», Adamič: «Božična, Jezus je majhen», «Mara v jezeru», Marolt: «Ljubi konja j a š e». Mešani zbori: Ocvirk: «Moja pomlad», Premrl: «Večerna», Brnobič: «Suzno oko moje», «Vozila se šajka», Adamič: «Zrelo žito» (glasovi), «Nina ima son» barcarolo, «Vragova nevesta», «K r e -sovale tri devojke», Dobronič: Šest narodnih pesmi. Letniki II., III. in IV. se dobe še vezani po 80 dinarjev brez poštnine. Vse, ki sem jim poslal Šest narodnih pesmi, pa mi jih n i s o vrnili, prosim, da se poslužijo pošiljatvi priloženih položnic in mi nakažejo za izvod Din 25.50. P r e 1 o v e c. V «Zborih» izšle skladbe so pri upravi lista naprodaj po ceni en dinar za dve strani! Pridobite novih naročnikov «Z b o r o m», podpirajte pa tudi «Novo Muziko», «Cerkveni glasbenik» in «Pevca»! Urednikov zaključek 29. oktobra 1929. Naročite ^^ narodnih pesmi za glas s klavirjem Zorka Prelovca Izvod po 25 Din se dobi v vseh knjigarnah in pri upravi „ZBOROV" Cenik skladb iz založbe pevskega društva „Ljubljanski Zvon" Cena Skladatelj Naslov skladbe Opomba Partitura Par-titurni glas Glas Din Din Din A. Lajovic Pesmi samote, solospevi s premljevanjem klavirja — 10— Adamič-Prelovec-Rožanc Trije moški zbori š 10— 2— E. Adamič Pet veselih pesmi za moški zbor J 12— 2— » i» »» 11 w Pet ženskih dvospevov s klavirjem Je pa davi... Nocoj je pa lep večer, moški zbor z bariton solo Po jezeru, mešan zbor Tožba, Nina mia son' barcarolo, mešana zbora Kdo dobi dekle, Vitam aeternam, moški zbor J š š JŠ š 15— 2— 1— 1 — 2— »1 n Jurjeva, Za njega vse potrpi, moški zbor Oženil se bom, moški zbor š š 2— 1— n Lucipeter ban, moški zbor š 1— »» M Modra devojka, moški zbor Osem lahkih moških zborov v JS š 20— 1— n v Crnomeljsko kolo, mešan zbor JŠ 1— n Zrelo žito, mešan zbor š 1— 0. Dev n Spomlad' prav luštno je, Pastirc pa pase... m()gjQgUj. Spet ptičke pojo ... 0 jesenske duge noči... Treba ni k moji dečli iti, Vigred približa se, moška zbora š š 2— 1— St. Pirnat Na Gorenjskem je fletno, mešan zbor š 1— » Kukavica, mešan zbor š 1— St. Premrl Štirje ženski zbori, dvospevi s klavirjem š 15— 2— » Večerna, Polžek, mešana zbora J 2— A. Sachs II. venček slov. nar. pesmi za moški zbor in soli š 9— J. Pavčič Lenka, mešan zbor, partitura s klavirjem J 12— 1 — Z. Prelovec Slava delu, moški zbor z bariton solo š 1— Cena Skladatelj Naslov skladbe Opomba Partitura Par-tituriii glas trias Din Din Din Z. Prelovec n Nageljni rdeči, moški zbor z bariton solo Oj Doberdob, Kaj mi nuca planinca, moška zbora v S v JS 2—* 1— n n Hiš'ca pri cest' stoji, moški zbor Zapoj mi pesem, dekle, Škrjančku, moška zbora z bariton solo š v s 1— 2— V. Mirk Deset povesti za klavirsko mladino — 15 - J. Pavčič Gozdič je že zelen Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon' ima v zalogi še sledeče skladbe drugih založništev: JŠ 2—* Z. Prelovec Jaz bi rad rdečih rož, dvospev s klavirjem š 4— »» Dve pesmi: Zapoj mi pesem, dekle, Škrjančku, moš. zb. z bariton s. v s 4— » Šest narodnih pesmi za srednji glas s klavirjem v s 25— »> Album slov. narodnih pesmi za srednji glas s klavirjem š so- J. Pavčič Narodna nagrobnica, moški zbor š 1— E. Adamič Šestnajst slovenskih narodnih pesmi, l. del; moški zbori J lo— n Šestnajst slovenskih narodnih pesmi, 11. del; mešani zbori J 12— i> Deset moških in mešanih zborov š 10— A. Balatka M. Simončič Pesmarica moških zborov š se- Sr. Kumar Prvi plameni, moški in mešani zbori JŠ so— Posamezni glasovi so pisani pri moških zborih I. in II. tenor skupaj, I. in II. bas skupaj; pri ženskih zborih I. in II. sopran skupaj, I.in II. alt skupaj; pri mešanih zborih sopran in alt skupaj, tenor in bas skupaj. Z* označene skladbe: Prvi izvod partiture stane Din 5—, vsak nadaljnji po ceniku Zaželjene skladbe naj se naročijo po dopisnici na naslovj Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon", Ljubljana, Gajeva ulica 2/1. — Siev. poštno čekovnega računa 14.189. Kratica „J": skladba je za izurjene zbore; kratica „Š": skladba je za šibkejše zbore; kratica „JS": skladba je za izurjene in šibkejše zbore. V založbi pevskega društva „Ljubljanski Zvon" izhaja že od leta 1925. glasbena revija „Zbori", ki prinaša vse najnovejše skladbe za moški, ženski in mešani zbor. Letna naročnina znaša Din 50'— MiasAÍ zbor. 7K0PA CURA VINOGRAD. (Narodna,). Veselo. t vet r r f Kopa cura 2. že-le-ni če j. J&e-le-ni¿e Priredil VasilijMirk. Maribor. vinograd, a- alija, kraj ¿ume, JUÍt vinograd, a o lija., krcjOume, mí Jc77/o/ do-7a-zz' zzzajTra o i- če: i - de momaA J J j / i h iU i J> J> » t i É JUl S 1. momak zn7ad} 2. Ma -ri - ja / 3. od cu - re. m o znak ml ?< Ma-rija/ od ču-re. 'd:2?odro juiro, A Ma-rz-ja i - de možna. -i cu-ro zrza-7a,je -¿iT* po 7?u-zzavcu vo-zi r a7 ne pera kan*da £ £ V i' o - ko -pala vinograd. z.&e u. čamca z dragan, 3. ¿rece nema kod cure, E £ P ^ Oh ?Hobrojučro rn,a Ma-rz-ja i -de momak i ,Curo 7nala,je-¿2 poUunarCu vo-zi al ne pera kan da 1 o kopala vinograd. & u ČamCu z dragan ozn. prece nema kod Cure. KARANFILE. (Narodna) Tenor* sojo. Umereno. i iJ mf Priredil Vasilij Mir k. Maribor. t Ha - ran-\fx - Niit me Ve¿ me A ja Je!_ ra,_ Jje — znam Muški zbor. 4-, J? /a ne-znam, Ja- ne m o -je, 3. Vec me ša - le Ja - ne mo - je, Z. Jfit me Jca - na, 7a - ne mo - je, i. Ka - ran -fi - Je Ja - ne mo - je, VeseJije. DU_h_h_S _h_fc_._a_lT i=li i S ÖI t£ t- 4- ha. jša ne. .Je, _ ra 2je znam m i i Jca _ ra Ji /e 7721 7771 prigo no. Du - 22a v na , ot—Jrud Dunav ma/Jca / va _ ra,, vodu , če - če, > > Jfa/. M ±z v v g i 4 la - ne mo^je, o i __ Jrud Duticlv te _ ¿r y AKADEMSKEMU PEVSKEMU ZBOW V LJUBLJANI\ (Tone Seliškar.) Slavko Os ter c. LJubljana. .3BE If m 7ro J* ■/! I . t i . gi kd&J, od kclaj7 od je Tiač cctjsr, ji J-——- Jcdaj, E od i ^gf._p r Él s i »r-f-f f r i Trda/, y i 9: J - Ml bratje er - rop — pki zn ri\ braife errop—pJci i_ — m t> v 'r r f f « "TT r / preko_ _ erectn J27 V fr V b r/, pre-ko-u — raJ—ski, ÍÉ 4—#■ 3 «J ee f 3 Sf da po nam prda e„na-kat z neuga-/sr7fj_ vîm i i H~Pr f fr ognjem goreča, rn j. n se t ¿n n rn 1hl—a—o—a—r -ti j J» n m y,, ^ _ foj - ¿riro močjo p repe - jena, neu¿T¿ra¿na ^''f—í"B S tTf_n Lf fJJ n n 4 4 4 0 0 t 5 5 V # ri? plodna zn ne~ jJ J1 u 7722, _ zna _ mo POZ5T&- 772O pe , 7721, . 7np 773/',, H ra^i f 72211 Ž re. yo_ludijbnar/j, ÍZ3Z3 frj S ^ —^FfT-f-M^ 'f a f f f f 7Tf' A —p S jv y y lue ¿JO— nar—jij V F doJ(/o že / ¿?c/ mp s v v £ C-f U-f "r^P /£>_ lom-ei gorja gmo m in ***, »J fin ^ B Kajna ¿em, odpo Če tka gor. .JCL. mf Polh. - ¿OZ72 _ Cfl (J02yct¿n20 7721112 plodzii fimo mi ! Vsakdan na¿a dez ro— dé friide ognjene lo m di gorja £ mo mi zn plodni &mo mi ! V¿ak « £ plodni ¿mo mi/ JfeaA • ¿/<277 napa, ¿r_ ^ ^ as ¿2&Z.77 rzajía, ¿r_da¡ .de kliče ognjene î / m rfc f~t¿f I'U LJ ___/_*___• « T Uf - lom dz joya ¿mo mz' in plodni ^mo mi/ Ifealr dan nafa ¿r- da 2 É-—-__£ - ^ pTTTTTT^ TZ 7 s y • p .de Irl L de o.gnjene, Jri nad e. ____* L. ir ira /or Vjsfcí-je M nja le. ra de ikl£~c!e ognjene, rt ínfntJ - ^ rj "i nn J j> rrh IG J |J>t -Ä- - 7V> °— ^ 'T*1 ^ •j. .. . m .Jj ** 4» ---C/- F*1-! ¿saj Smo polomdi goj L>J) jm m= —J**? 9or- rii •' / KU^J--iL3=' /Sredi po_ bocja Smo j^redi po_ N 7 E i V Y ~f=] - "^F ! ' / -4—j—4— t 7 V j j> ^^ 1 !i j j š"~w -C s». -&o \ i ^ J J—-«T— M v tir j r _ s&mi _ ni nav. komu zdrSi po i i «LjJ^^^z: - it w-*-■-m-■- *r f r r (d „zdolin obraz S* _ rni_ ni navzdol in 0. (ta^ J7i i i -^-f-f-f-i1 = ra-ni do Jrr^vi, __ brez z ¿Z ra~ni cfo kr- ifri--v—r---- f n ff f a p--C7- ^-BJ- S & - 1 v bi 1 1 -J—v bh »0, —X* v v v T ^f" ^ brat tjoS f* 'v ad ,-r- čr.pi: / ^ • w m "t L-f '" brai čr n v bi š t IV* -f-^r »J ^ S« v l" ' / Jf—^L. X »uL mf 5 & 4 4- ncijSí. 2bc¿ oče. m jJL 3F f1 K _ Ac? Je /Še nu : ^ nami MoniFrerečč, ||| Ï30 s s + m m i y m i i I jsrA-s-ič. /srlcrzc. — 7270 za.— JO\ t— =5 za o - ö7a s Ja' -f &ler¿¿. y rrrW b^r ttf v^p If rero-lu-tt-jo-_.ncLr-jzj poiomdzgro/*—jc¿, č/'a por m m r- ^_1) r"n £ * v |. i ff áM rrr JJj £ s S 7 /az n&fí najvišji vrh. 72CL Moni JL Wesëeee >1 àS Jn¿ j?—< —i—i m s: Br. A n fon Do linar. (LjubljanaJ. _ -PP Počasi £ f S S iS Ipff I F Lu- __Z/ k w - J4 _ da., da ji A. A- _ pre. -1 1 i »o/ ¿jo:'-H S '¿o. i *r fft; f T r nf lo 77€ A—i __ Tna.-Io ne i 77«? 7T20L T — p ifM^h --i- -i—,— -te- - rrr-h g: Ro _ 4)«. p • C v r J- 1 r> # Tir-H — SZ -Cd, Jco t,111 p # * rf rlfl zctrfcL za. i ¿a i i < If4M _ jSVZ _ J: p * _ ¿a, f f r 1 5o _ iz 1,111 _ .... f f M o _ 2renCa »111 m m m —-T- -4-f— —F—'—F- - r r 1 —t..... * r r f r r it J? j> f J j j i i—i -1 7 cJ- -J-i-1 r"" r r x zlatom o. i ¿mL VVl) ' F F |L>» _ ¿a. ur f r Rodna va. ± ll if r r sz rfl -~ČT--- ht—ii ca, Ivo J 1 rf—7"i «f—r—r- zar-ja za. lil "r r r _ ¡Žvl- r h' " " ' i i 1 .4.......- P j J i počasi j^TV cb * * r r r =F=f= do-do iz r r r * zlu ¿o m c\ £ i? _ Icen- Ca 4 ¿ti ¿a.. I . £ ■počasi f * X vóftrtryo ga cíe _ ne ra//. ví> ra//. cz ternjao Allegretto ffveA-__ Nekdo na flJb - M J J>. ER Mi—n—r- T T __ do _ ¿¿no -f-f—j- -f- ga r/z če -i- ß m - -T- JCCL. Tcu. Tea. £J2—t-4.- ! * ? 73 — jo 7T i i Q Kör _ bi ve Ji, člz jo -J- \>X f ß -HH- Tej je Tro i va - àz 44= ^ J . b o r-^-f- i"- —F-F— irr i pfp? i -_ Afeno m osjo. m m t T Uči ze - len, ven, yrïjsrAa in Tri àT± u _ lea, a je Tco¿ X \>i 72/ _ zna Irlo J_ ¿>u - Tea.. ligl xe — Terz, vni- ¿Aa jrz m mm m s Andantino pra - vz: ne ujaznefi znt âAitiê trr gla riča x rz-la.. Pi _ /sremde v ¿aine ri , pečem zapo -je : nrrf ï èfe^l =d í \ • • & I y Xargo m fcfi .T T prej 2co do y grudnu kr\ il" f p S ¿ ¿} deicle èojf i Ji 1 9 / ? £ / mri 772£7 -je. rnè. £ >7' g Najboljši šivalni stroj in kolo je Gritzner, Adler v materialu in konstrukciji, za dom, obrt in industrijo, istotam '¿¿¿ZrJi Dubied " Urania ■■I—II»II1I !■■ ■■ HHBHBMH v treh velikostih. — Posamezni deli, pneumatika, igle, olje, samo pri JOSIP PETELINC LJUBLJANA za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Pouk brezplačen. Ugodni plačilni pogoji. Ijjjp ime o e 66 JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA v Ljubljani ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI. o c PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. o o DOMAČE PODJETJE. ___________ KREDITNI ZAY0D ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO i j LJUBLJANA 204012457'254a2mw j PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (V LASTNEM POSLOPJU) 1 ! i OBRESTOVANJE VLOG, NAKUP IN PRODAJA VSAKOVRSTNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV, DEVIZ IN £ VALUT, BORZNA NAROČILA, PREDUJMI IN KREDITI VSAKE VRSTE, ESKOMPT IN INKASO MENIC ? IN KUPONOV, NAKAZILA V TU* IN INOZEMSTVO, SAFE-DEPOSITS ITD. ITD. ----—------------------------—------—----------------------------------------------------------------------------------------------------------------j LITOGRAFIJA OFFSETTISK ČEMAŽAR IN DRUG, LJUBLJANA IGRIŠKA ULICA 6 razmnožuj e note po zelo solidnih cenah ter izdeluje vsakovrstna druga litografska dela, kakor etikete, lepake, delnice itd. Glasbene priloge „Zborov" so natisnjene v LITOGRAFIJI ČEMAŽAR in DRUG. 010100022323230200012353232348480201010023482348010248482301232323534823235353232348000102235301482353230100 0153480153534823004853232301010153482353484823235300000000010002010002010201005348482323532348234823484853482353482323535353235353535348482353482323020101000201000201232348234848484823235348534823532323485348484848485348 5353235323232323482353535353485353 Priporoča se Q)am pri na6at>i radio aparaton in radio potrebščin tordfta O A\ specijafna radio trgomna. ^<«ne»afno iistopstco za ^Jajosfaoij» S2oeroe-CRadio, CBerfin-ana, CDafmatinooa ufica 15 Otfefon št 55-63 Kupite nogavice, rokavice, žepne robce, kravate, srajce in ovratnike, klote, sifone, dežnike, palice, nahrbtnike, razne trakove, jedilni pribor, alpaka «rebro, žepne nože, škarje, lasosfarižnice >1 >! >! >! ♦ kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike, sedlarje, športne in toaletne, najceneje pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. USTANOVLJENO LETA 18« •» POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 14.073 RUDOLF WARBINEK TOVARNA ZALOOA in izposojevalnica KLAVIRJEV LJUBLJANA GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 5. Popravila se izvršujejo točno in ceno, tudi na obroke. iT* GROM hk CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKl BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA ŠT. 41 Naslov za brzojavke: „Grom". Telef. interurb. 2454 d j Medič-Zankl | tvornice olja, firneža, lakov in barv, g družba z o. z. Centrala v LJUBLJANI. Lastnik FRAN JO MEDIČ. Tovarne: LJUBLJANA - MEDVODE. 5 Podružnice in skladišča: MARIBOR, NOVI SAD. Lastni domači proizvodi: L a ne no olj e, f ime i, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnati h barv. Kemično čiste in kemično olepšane kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke vMerakl" za obrt, trgovino in industrijo, za železnice, f pomorstvo in zrakoplovstvo. Cene umerjene. m * Točna in solidna postrežba, iGf&GfeSGfOG.+iSGitS Vie*0t9 za Italijo 25 lir, za Češkoslovaško 30 Kc, za Ameriko poldrag dolar. Pomnoževanje partltar, litografiranje posa nežnih glasov je no zakonu prepovedano Izvajanje v „¿borih" objavljenih :>kladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni material dotične pesmi za ves zbor.