Komintentom banke ponujamo:
na zemlji
deset jih je zatočišče našlo v domu v Vidoncih.
Foto: N. J UH NOV
Tujina je zanje zaprla vrata, zato Slovenija ostaja njihova zadnja postaja potovanja ali bega pred najhujšim.
V Sloveniji je po ocenah že 23 tisoč pribežnikov, v zbirnih centrih pa jih je že okoli sedem tisoč. Pripravljajo pa jih tudi že v Pomurju.	,	.............
V Domu učencev v Radencih je 107 pribežnikov iz Bosne in Hercegovine, osem s te države jih je pri družinah, v radgonski občini pa jih je še deset s Hrvaške.
V lendavski občini je pri družinah našlo zatočišče 29 novih pribežnikov, s hrvaške pa jih je še 46.
V Ljutomeru so sprejeli 20 novih beguncev, s sosednje države pa jih je še vedno 28.
V soboški občini je okoli dvesto pribežnikov s Hrvaške in tudi Bosne in Hercegovine. Okoli sedem-
C*r^k^ Ma orB«niz<rah k,u "žilnim
' _______________________________
Minister Bavčar v
79» ^n11 iet°s
Lu 10 c ^lovk . ,n'k šole za ekonomske, kovinarske, strojne ।	46 dijakov. Gostinsko šolo v Raden
''One .na,akarieG kuharjev in gostinskih tehnikov. V 'ki' .^e j, ? n*j bi *i"lt”‘dj« 73 maturantov. V Rakičanu pri ■	.*■ V	kn,e)ijskcga tehnika pridobilo 55 dijakov
1^1 ^'avn 'a' Srjb"*’ bo zrelostni izpit na srednji ekonomij o./' bstl(er?'”,^n^i'rati^ni šoli opravljalo 68 dijakov. Četrti (•^''Itk^ *%r ((.^ ' 'v ^""»rije v M. Soboti obiskuje 143 dijakov. ?l p? ,'. n” »1« različnih smeri bo v M. Soboti končalo ko^ J' na maturi potegovalo še za naziv tekstilni 'S,	0 1kovinarjev, 25 strojnih in 56 elekirotehni
H. H.
^azkrižiu
'*• h..
sc je ^bra!o ***ti|j, k ha tribuni v i^httn^h^ d0,8° 1,1 bil° ji . J občanov. Za L*	*kriv<< prt<l
c? unanJc «deve ^»PoZ1 ' na'r>buno,
"O
>WS?n'em!h’ Povsem ^^ri^^-nHrvaško > P<5 ki še f V Za^bu-***•• Pa s<a oraaniviroi;
” hib n IS
* "'J"1"1 skoraJ
Hi * " na V?-e za<;elo in O1’ ^prav’^1’3"' k‘‘^ ~ J pT°vokacii e nekateri t"«* l J ^""-no, lh nc.
r. "* ^Be strani , TRSTFNMK
»I, med^ Udelcžen Prav’ ""»io r, dru8'm de
Krjl "Aovp j dr*1,1“<B'’ reii-da je “hodila ?*“ s,ranka
P>ii. '"'“‘■kih , P sa°je neka-k4 ''''n Medi ^PKov, je ‘d	Zel°spra-
Praško rejjtev ,,Ano navzel '°to Pred^h odPnih
r,.,	, , .Predv .„ . 4 ,
»h tm med
i ‘nwl1^ v KS %^tlh
10kr'^ «'
'°žegraj
2.
3.
SKB BARKA B.B.
Občanom Pomurja čestitamo za prvomajske praznike
Bančne storitve opravljamo na Kocljevi I4a v Murski Soboti tn v enotah v Lendavi in Gornji Radgoni.
možnost neomejenega dviga deviz na vpoglednih deviznih računih
odkup in prodajo valute za občane in pravne osebe po ugodnem tečaju
devizni depoziti, vezani za I. 3 in 6 mesecev po spodbudni obrestni meri
Cesti«"”
PROSLAVA OB DNEVU UPORA
PROTI OKUPATORJU
v
Častno izpolnjen dolg
Letos smo 27. april, dan upora proti okupatorju, prvič praznovali v samostojni državi. Ob tej priložnosti so v grajski dvorani v Murski Soboti pripravili osrednjo občinsko proslavo. Po Zdravljici v izvedbi lovskega pevskega zbora je v imenu organiza- ■ lorja slovesnosti — občinskega odbora zveze borcev — spregovoril njegov predsednik Stefan Šabjan. Poudaril je, da je bil leta 1941 slovenski narod pred usodno odločitvijo: ali bo uničen ali pa se bo, zavedajoč se svojih korenin in dolžnosti do prihodnjih pokolenj, dvignil v mogočen upor proti okupatorju, da bi obstal in zaživel svobodno življenje. Po njegovem je najpomembnejši sad te odločitve pravica do samoodločbe, ki je omogočila, da smo 25. junija 1991 razglasili samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo.
Slavnostni govornik pa je bil predsednik občinskega izvršnega sveta Ivana Obal. Med drugim je povedal: »Praznujemo v razmerah, ki so jih kot ideal zapisale v svoj program odpora vse pomembnejše napredne stranke
predvojne Slovenije. Ti ideali, vsaj kar se tiče samostojne države z vsemi njenimi atributi, so dokončno priborjeni lansko leto. In prav v tem je draž letošnjega praznovanja .. . Vsi skupaj smo lahko ponosni, da smo na oltar svetovnega odporništva poleg mnogih žrtev dodali tudi nekatere izvirne oblike odpora, sosednje narode pa opozorili na našo trdno odločenost o branjenju narodnostnega ozemlja. Mlada slovenska demokracija pa praznik namenja kot zahvalo generaciji, ki je častno izpolnila svoj dolg.«
V priložnostnem kulturnem programu so poleg lovskega pevskega zbora nastopili srednješolci pedagoške in strojne usmeritve z recitalom.
MILAN JERŠE
Ob vseh burnih dogodkih našega časa je tu tudi dan rdečega de^ lovskega nageljna. Če sem se lani spraševala, komu naj ga pripnemo, sem sedaj prepričana, da ga je prav po tem letu vredno delavstvo naše države, in tu zaradi vsega, kar seje lomilo in gorelo /er se na kon-en spet in spet dokončno prelomilo na plečih delavcev in njihovih dn/ žin.
Leto z delavskim cvetom
Poskusi, iskanja, lic. kar je bilo pri tem zmotnega, pa tudi, kar se je zalomila zaradi današnjega novega časa, vse je terjalo svoj davek. ki ga je nekdo mora) plačati. Koliko, pa pripovedujejo ljudje.
Z odpuščanjem, s stečaji podjetij. Tisti, ki še delajo, pa živijo c strahu, da bodo jutrt še sami na cesti.
Kot da temu ni videti konca — odpuščanju m vrsti nezaposlenih . vladni ukrepi aktivne politike zaposlovanja in samozaposlitve pa so ob tej reki le kaplja. Komu naj ti. ki so brez dela, pripovedujejo o svojih občutkih, stiskah, o lem, kakšno je življenje danes, o negotovosti jutrišnjega dne. ko bodo izgubili še socialno pomoč, ki so jo prejemali zaradi izgube dela ? Mar tistim, ki so zaposleni m prejemajo plačo. ki ji pravijo zajamčena ali taka, da komaj preživijo?
Da naj jih vprašamo, kaj so sami storili za to, da bi si našli delo, da bi živeli in preživeli7 Vem za nekatere, ki so uspeli, pa tudi za mnoge, ki so potrkali na številna vrata, a zaman, ker dela ni, sami pa nimajo denarja ali potrebnega znanja, da bi lahko začeli na novo.
Če smo že vprašali delavce, pa naj bo vprašanje še za vodilne v podjetjih, kaj so naredili, da delavcem ne bi bilo potrebno tako številčno zapuščati delovnih mest? Morda zanje Še vprašanje delavstva: smo mar tovarne gradili za gospode, ki si jih sedaj prilaščajo?
Kolektivne pogodbe so bile upanje, toda za mnoge so le črka na papirju. Prav zato tudi do sprave med vlado in delavstvom ali do socialnega pakta ni moglo priti, čeprav bi bil po nekaterih spoznanjih ključ za razvoj. Toda razvoj je na revščini težko graditi, četudi država davek pobira tudi od nje. s tem ko je obdavčila vse tisto, kar je nujno potrebno za življenje in kar je potrebno dati na mizo.
Zaradi vsega lega in zaradi številnih protestov delavstva lahko rečemo, da je bilo vse minulo leto, ne samo prvi maj, v znamenju delavskega rdečega nageljna.
MAJDA HORVAT.
VREME
VESTNIKOV KOLEDAR
30.	april, četrtek, Pij
1 maj, petek, Jožef
2.	tnaj, sobota, Uoris
3.	maj. nedelja, Filip-Jakob
4.	maj, ponedeljek, Florjan
5,	maj, (orek, Angel
6 maj, sreda, Dominik
Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme, občasno so možne padavine.
Pregovora
Ce je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
Te na Florjana dan dež gre, ga vse leto manjka.
Seks in politična preteklost
str. 3
POLJOOPSKRBA
* Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-964
• Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21-046
* Vsa kmetijska mehanizacija in rezervni deli!
Sonce ne išče samotne Poti
Murska Sobota, 30. aprila 1992 • Leto XLIV • Št. 17 • Cena 55 tolarjev
Sanirati banke ali gospodarstvo
str. 4
nn[?w^nn/7 I I □[_~1 J I {
LJ LZj>Ux LJ LJVJLJLJLA
aktualno po svetu
^POLITIČNI BAROMETER—^ i
Oster zasuk ameriške čezoceanke
Ko je ameriški državni sekretar James Baker lansko pomlad dopotoval v Beograd, kjer se je ločeno sestal s predsedniki jugoslovanskih republik, je bil njegov komentar slišanega takle: »Vsi, razen Alije Izetbegoviča, so komunisti!« Morda je prav ta, tipično ameriška opazka, najbolj zvesto ponazorila ameriško politiko do reševanja jugoslovanske krize, ki je ves čas videla edino bosansko-hercegovskega predsednika kot zagovornika Jugoslavije brez fige v žepu. Ni tore) naključje, da se je Baker, potem ko je pred krat kim poslušal obupni klic na pomoč Izetbegovičevega zunanjega ministra, odločil, da svojim edinim pravim zaveznikom na jugoslovanskih tleh pomaga z gesto, kakršnih je bilo v Bakerjevi diplomatski karieri malo. Prislovično počasno in inertno ameriško če-zoceanko ie tako rekoč v trenutku zasukal v smer, katero bi od di-
lomata, ki je Evropejce vedno znova opozarjal, da niso le Srbi ’ ’ jugoslovansko dramo, težko pričakovali. Z malodane vojno napovedjo Beogradu je stopil iz sence Genscberjeve formule priznanja republik v zameno za mir ter se poslužil klasične ameriške metode za reševanje regionalnih konfliktov, argumenta sile.
Preveč preprosta bi bila seveda razlaga, da je hote! s tem Washington seznaniti dvanajsterico z njeno nemočjo. Spričo koordinirane akcije dvanajsterice. Evropske varnostne konference, OZN m ZDA'se zdi, da gre v primeru Bosne in Hercegovine prej za izvrševanje kolektivne volje mednarodne skupnosti, ki skozi svetovno organizacijo pač še ni sposobna uresničiti zadanih si ciljev. Ob tem se lahko vprašamo, zakaj ni V/ashington namesto rožljanja z orožjem plačal namestitve modrih čelad v BiH Kajpak je namig o vojaškem posegu veliko cenejši od plačila v Galijevo mi rovno vrečo brez dna. Ameriški mir zdaj v BiH je poleg grožnje Srbiji hkrati tudi posredno opozorilo Tudmanovim ozemeljskim apetitom. In kar je morda Baker, sicer v drugem pomenu, opazil že lani: Alija Izetbegovič ni komunist, je musliman, ki bi ga v njegovem osvobodilnem boju prej ali slej začel podpirati arabsko-muslimanski svet. Od tu naprej so scenariji za pakt Nato, evropsko dvanajsterico in še koga dovolj črni, da se skozi ameriško optiko vsekakor splača vojno v BiH zatreti v kali.
Po drugi strani pa je Srbiji z njenim ciničnim obnašanjem in spodbujanjem vojn na tujih tleh očitno uspelo tisto, kar si ie najmanj želela. Ostala je sama, saj je izgubila podporo še zadnjega namišljenega zaveznika ZDA. Ultimat, ki ga je VVashington naslovil na Miloševiča in na njegovo nasilno politiko, je že dovolj zgovoren sam po sebi. ZDA so namreč zelo ostro obsodile Srbijo in jugoslovansko armado zaradi razmer v BiH. Do 29. aprila mora Srbija ustaviti napade na to državo, sicer ji jrozi osamitev. To pa pomeni, da bi ZDA skupaj z evropskimi državami sprožile postopek za suspenz članstva Srbije v Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Neuradno omenjajo tudi uvedbo drugih sankcij proti Srbiji, npr suspenz članstva v OZN, po nekaterih mnenjih pa ni izključena celo vojaška intervencija pakta Nato v korist BiH. Ameriška diplomacija ocenjuje, da je delovanje vodstva Srbije in vojske povsem zunaj norm civiliziranega obnašanja Opozorili so, da če bodo nadaljevali z agresijo v BiH in bodo teptali človekove pravice svojih lastnih državljanov, bo Srbija kmalu postala izobčen član mednarodne skupnosti. Ameriški cilj ni le ustavitev vojne, ampak tudi zrušenje Miloševiča in vojaškega vrha, ki ga pod-
nvi za
pomeni, da bi pek za suspenz članstva
pira.
MILAN JERŠE j
globus
DUSANBE
Tadžiki-
stanske oblasti so v sporočilu OZN zahtevale čimprejšnjo prekinitev bratomorne vojne v Afganistanu, kjer živijo pretežno Tadžiki.
SALZBURG - Slovenska vladna delegacija pod vodstvom podpredsednika Matije Malešiča se je mudila na dvodnevnem obisku v tej avstrijski zvezni deželi. Ob tej priložnosti so podpisali skupno izjavo o medsebojnem sodelovanju.
ATENE — Grčija je očitno nekoliko spremenila svoje stališče glede priznanja Makedonije. Grški premier Mi-cotakis je na seji vlade dejal, da je treba vprašanje Makedonije čim prej rešiti, -ne pa vztrajati pri vnovični preložitvi priznanja.
ADIS ABEBA — Etiopska začasna vlada le s težavo nadzoruje razmere v državi, ki jo II mesecev po padcu režima Mengista Haile Mariama še vedno pestila vojna in lakota.
KARTUM — Sudan je priznal neodvisne države Slovenc, Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Sudan je že 63. država, ki je priznala slovensko neodvisnost.
KAIRO — Posebna komisija OZN, ki jo vodi indonezijski diplomat Mohtar, je sklenila spremeniti -dosedanjo mejo med Irakom in Kuvajtom, in sicer v pnd Kuvajta, ki je dobil nazaj 7 naftnih vrtin na območju Rumejle in večji del pomorskega oporišča Um Kasr, ki si ga je Irak lastil od leta 1980.
BUKAREŠTA - Nemški zunanji minister Genscher je med obiskom v Romuniji podpisal nov nemško-romun-ski sporazum o prijateljstvu, s posebnim poudarkom na varstvu pravic nemške manjšine. Obiskal je tudi Albanijo.
BEOGRAD - Portugalski zunanji minister Pinheiro in predsedujoči na*mirovni konferenci o Jugoslaviji lord Carrington sta v prizadevanjih, da bi se končali spopadi v BiH, obiskala Srbijo, Hrvaško in BiH.
Diplomatski odnosi s Francijo
Odposlanec francoske vlade in direktor uprave za Vzhodno Srednjo Evropo v francoskem zunanjem ministrstvu Jacques Blot
m in
slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta v Ljubljani podpisala protokol o navezavi diplomatskih odnosov med državama. V pogovorih sta obe strani izrazili željo, da bi čimprej odprli veleposlaništvo v Ljubljani oziroma Parizu.
Streicher pred Klestilom
Prvi krog avstrijskih predsedniških volitev je dal pričakovane rezultate, kar zadeva vrstni red, ne pa tudi razmerje moči med tekmecema, ki se bosta 24. maja pomerila še v drugo. Prvi favorit, Rudolf Streicher (SPO), je zbral 40,7 odstotka glasov, drugouvrščeni Thoms Klestil (OVP) pa je za njim zaostal le za 3,5 odstotka oziroma pičlih 160 tisoč glasov. Za Heide Schmidt (FPO) in Roberta Jungka (zeleni) so se s 16,4 oziroma 5,7 odstotka glasov volitve končale že v nedeljo.
Grčija proti
nazivu
Makedonija
Armada ostaja v BiH
Predsednik predsedstva Republike Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič se je v Skopju sestal z vršilcem dolžnosti nekdanjega zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnikom Btagojem Adži-čem in predstavnikom vrhovnega poveljstva oboroženih sil nekdanje SFRJ dr. Brankom K os ti čem. Spričo dejstva, da je suverenost BiH že mednarodno priznana, in da je razglašena ustava Zvezne republike Jugoslavije, so izmenjali mnenja o statusu enot JA v BiH in o možnostih za njihovo preoblikovanje. Ker Izetbegovič ni zahteval umika JA iz BiH. je ponovno obljubljeno preoblikovanje JA po dogovoru.
Mudžahidi zasedli
prestolnico
Potem ko so vojske mudžahidov, ki so se 14 let bojevale proti levičarskemu, prosovjetskemu režimu v Afganistanu, malodane brez odpora zavzele glavno mesto Kabul, je bilo sklenjeno premirje in dosežen dogovor o 51-članski prehodni vladi. Glavni posrednik je bil pakistanski premier Navaz Sarif, posredoval pa je tudi princ Fejsal al-Turki, šef obveščevalne službe Savdske Arabije.
REPUBLIKA SLOVENIJA 0BC1NA LENDAVA IZVRŠNI SVET
■p RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
ZA KREDITIRANJE NOVIH PROGRAMOV, ŠIRITVE OBSTOJEČIH IN DOPOLNILNIH DEJAVNOST! V KMETIJSTVU' IN ZA KREDITIRANJE NAKUPA PLEMENSKIH TELIC
Izvršni svet SO Lendava bo prosilcem dodelil posojila v višini do 30% predračunske vrednosti po verificiranem investicijskem programu za nove programe, širitev obstoječih m dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu ter posojila v višini 70% nabavne cene plemen skih telic pod naslednjimi pogoji:
2.
3.
4.
5.
6.
Prosilci (kmetje, pridelovalne skupnosti, drugi subjekti, določeni z letnim programom) morajo vlogi priložiti ustrezno dokumentacijo in pozitivno mnenje področnega kmetijskega svetovalca.
Posojila za nove programe v kmetijstvu se odplačujejo 2 leti, s tem da odplačilo miruje eno leto od nakazila. Obrestna mera je 50% nižja od veljavne za dolgoročna posojila.
Posojilo za nakup plemenskih telic je brezobrestno z devizno klavzulo in se odplačuje 3 leta, s tem da odplačilo miruje 2 leti od nakazila
Po odobritvi posojila se sklene pogodba, posojilojemalec pa mora zavarovati posojilo s hipoteko na nepremičninah.
Vsi zainteresiram dobijo podrobnejše informacije pri področnih kmetijskih svetovalcih in prt upravnem organu občine Lendava, pristojnem za kmetijstvo
Zahtevke za odobritev posojila je potrebno vložiti v 30 dneh po objavi, in sicer za nove programe in širitev obstoječih in dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu pri Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava, za nakup plemenskih telic pa pri področnih kmetijskih svetovalcih.
IZVRŠNI SVET
Posredovanje evropske trojke
Voditelji vseh treh nacionalnih strank v BiH so /'•J delegacije Evropske skupnosti in podpisali sporazum o - -a vitvi ognja. Evropska trojka je iz Sarajeva odpotovala v Bi 6 , tam sestala s srbskim predsednikom Slobodanom Miloše* Šilcem dolžnosti jugoslovanskega obrambnega ministra iF, Adžičem. Po pogovorih s predsednikom Miloševičem so ( gajalci poudarili, da Miloševič podpira njihovo stališče k - ^i gojne ustavitve ognja. Obljubil je tudi, da bo okrepil sv°jaP^ nja za uresničitev tega dogovora Portugalski zunanji mu1 ,,, roje tudi dejal, da imajo občutek, da je Miloševič že nare« ^ korake v tej smeri. Trojka, v kateri so predsedujoči kon« goslaviji lord Carrington, predsedujoči Evropske skupno in predsedujoči konference o BiH Cutilheiro, se je n’1"1 grebu.
Genscher odstopil
Nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genschet j vano sporočil, da se misli 17. maja posloviti od vlad« ’ jr zunanjega ministra V vladi ie Genscher brez premora ■	, ■
na čelu zunanjega ministrstva pa je po stažu tudi naj “ minister na svetu. Genscher, ki je pred kratkim slavil Ds£j>ž je povedal, da je odstop plod »svobodne odločitve« ’ |fdnpr odločil v najbolj primerni časovni oddaljenosti od n ...'is1' mentarnih volitev (konec leta 1994). Genscher bo o bundestagu in bo po lastnih besedah še naprej akn'e j zlasti pa se misli posvečati »notranjemu združevanj ^kl »i vsej verjetnosti ga bo nasledila 50-letna Irmgard postala prva nemška zunanja ministrica in hkrati ka« niča.
Dr. Drnovšek — premih
Predstavnikom Evropske skupnosti, Grčije in Makedonije v Lizboni ni uspelo približati stališč glede mednarodnega priznanja Makedonije. Grčija menda še naprej odločno vztraja pri tem, da mora Makedonija spremeniti ime. Grški premier in zunanji minister Micotakis je po vrnitvi iz Lizbone izjavil, da grška vlada ne zahteva preložitve rešitve makedonskega problema. Kot poročajo agencije, je sogovornikom jasno povedal, da Grčija v nobenem primeru ne bo priznala nove države, če bo v njenem imenu na kakršenkoli način omenjena beseda Makedonija.
Dr. Janez Drnovšek je novi mandatar slovcn^J^M glasovanju o konstruktivni nezaupnici v slovenske^ v ...» je dobil 126 glasov (moral bi jih vsaj 121). Tretji po* Peterletove vlade je torej uspel. Peterletovi vladi je jo dr Janeza Drnovška izrečena nezaupnica, po 1 (o' .i™ pa bo morala svoje delo opravljati do zaprisege no**
'vls^ /
Nova Jugoslaviji
je rojena e.
V Beogradu so poslanci srbske in črnogorske skup ustavo »tretje Jugoslavije«. S sprejetjem najvišjega »zveznem zboru skupščine SFRJ« so ustoličili nOV5>jjiejo. nost Srbov in Črnogorcev, o kateri njeni snovalci za1*1 )lt43i’cl ,r konita naslednica nekdanje Jugoslavije. Medlem k® skupščin, člani t. i. predsedstva SFRJ in drugi nosti se niso udeležili predstavniki zahodnih držav in vljali novi državi, seje pred skupščinskim p^^nieit)
ljudi, ki so med snemanjem jugoslovanske dviganjem nove zastave brez tega ideološkega
»Rdeča sodrga!« in »Sodilo vam bo ljudstvo!«
poslopje^J^; Le zastave s
Sl1 1 ’
v Žarišč i
Moč imen
Hans Dietrich Genscher bo torej nemški zunanji minister samo še dobra dva tedna. Po osemnajstih letih odstopa z mesta prvega moža nemške diplomacije. Nasledila ga bo Im-gard Schwaetzer.
Genscher ni samo tisti, ki je prvi med zahodnoevropskimi diplomati spoznal pomembnost politike Mihaila Gorbačova. Skupaj s kanclerjem Kohlom je tudi najbolj zaslužen za združitev Nemčije in tisti, katerega rumeni pulover so zaradi njegovega prizadevanja za priznanje Hrvaške in Slovenije v obeh novih državah izredno vzljubili.
Predvsem pa je Genscher li beralec. Ko je presodil, da je sodelovanje njegove Liberalne stranke Nemčije (FDP) nekompatibilno s tamkajšnjimi socialdemokrati, bil je zunanji minister že tudi v Schmidtovi vladi, je brez večjih predsodkov in očitkov vesti zaradi morebitne politične nezvestobe prestopil v Kohlov tabor. Ni mogoče na povedati, kaj se bo po njegovem odhodu iz Kohlovega ka bineta zgodilo z nemškimi liberalci. Dejstvo pa je, da bodo o svojem sredinskem položaju ponovno premišljevali. Tudi zato, ker nemške javnomnenjske raziskave kažejo, da bi krš-čansko-demokratska unija, ki je s Kohlom zdaj na oblasti, na prihodnjih volitvah lahko izgubila. Za liberalce kot sredinsko stranko, ki v Nemčiji med obema velikima v resnici igra vlogo jezička na tehtnici, je to seveda opozorilni signal in vprašanje je, kateri vse so razlogi za Genscherjev odstop Ali ni mo-
goče politični lisjak, ki so ga karikaturisti zardi značilnih uhljev v tej ezopovski podobi pogosto tudi upodabljali, ugotovil, da je bolje, če odstopi in tako svoji stranki omogoči neobremenjeno pogajanje s socialdemokrati pri oblikovanju morebitne prihodnje vladne koalicije?
Že večkrat smo ugibali, koliko imena strank pomenijo pri nas in ugotavljali, da ne prav veliko.
Kaže pa, da se tudi tukaj nekaj spreminja, da postaja poli-tičan pokrajina kljub vsemu preglednejša, daje nomen (ime) znova na tem, da postane ornen (znamenje).
Ime je slovensko socialdemokratsko stranko že potegni lo na levo, kamor v evropski politični pokrajini tudi sodi, In to navkljub znanemu antiko-munističnemu članstvu. Za Pučnika, ki je paradoksalno tudi sam nekaj časa slovel kot des ničar, kar je seveda velik predvolilni in povolilni uspeh prenoviteljskega slepilnega manevra, je ime stranke potegnilo več kot članstvo. Spomnimo se samo, kako so bili prav socialdemokrati v predvolilnem boju prvih svobodnih volitev tisti, ki so Kučana postavljali med komunistične samodržce, med Kim 11 Sunga in druge.
Zaradi tega bo imel Pučnik v stranki kajpada nekaj nemajhnih težav. Tako kakor jih ima že tudi Drnovšek. S to razlika, da gre pri Pučniku za premik v levo, v Drnovškovi stranki pa se bo morala izraziti pripravljenost za odprtost v desno.
Tako zahteva ime in defini ranje politične sredine in tako

je Drnovšek 2« , kazoval Ne »“•■■L* MB
sporočilne ^^^kil'ji ko spremljajo so iz nerodnega tivnega pog' ^vitin> V Peterleta z ksk« škom izvajali ‘5 r)e«*j^ igrano vljud jes,em ta za pogajanj k> to vl.ui«, mti^ drugo KitvZčS
Drnovšek J« b11 or[p“'jl' k. je Peterle« 7
ki je Peterle*« • za Sachsa spelJ®a pulističnega nai	J
nia.onjezag^.r^' v strankinih ’ _ > p"
migovatt, na ' ,	/
znebiti Icvičarvl^ ^M* /
»Kulturniški }l Zlobec, eden - je r£jif predsedniko' 1 h' J« dal svoj od^op- k, '•,(/ fbra. ki ■ dobil Uranki je n«**"*/'r da se I >rm> v desno, v P<1'7,-i
Zares za n « za nošenje dovoli z^av glašanje antl‘ zanje kravat« če se spomnit«-pod vratom J4 1	,
Školč na zad^ skupščine. ,n rA (mena vlečej« 1 f čarj.,^^ Z di Drnovška, b*1 senečeni.
Stran 2
VESTNIK. 3®*3
II
*
t

/
-
I
■
h ■
r

aktualno doma
zbornice
Resničnost
ali
utvara?!
razprave o Gornic M?!'. delavskih sPrašujeio 7' se namreč Gornice v >,* delavske fMo ie n? J! ?Jlh razme-piutali? P°bodn sindi-r y ker se Posebno P" nistežko^ eni s'ndikati 1X1 dfiJgi «, sporazumevajo ‘n’ Pa nekateri
^nekaLu ^mce lah? P^zr«? Gornici.
R teh r ’ da so bile Predvn'n^°V Ustano‘ delavske >vati • «51 Prizadevale so delavcev. ^'^red^3'6 sP°razu-LM«no deL^ Volitve In Pa s° iasno 7 ske zborni-nih JC laičnakak-2 ^"ddialnihTn05 posamez-8anizacjj m strokovnih .Ali k:
Jt j ”4 vloeo a resnično l ev'da d3° s,nd'katov, orad, "e renutku l’ 'e zdi v
n^^knoUku/ opunif P* ne ^ontu ^dikat^^ornestiti
Cžl’"1'.*”' "e dri’ bl se bor. OvanJe sin-te	m sor^i av,ohto-
p°slenih ^alne pravi-
hk	u^’ da hi nKn ,
^^•nhefev Jahko d,ka(ir'rMiev^^
reptLnere^nem sirrt v"'nrn"'” %\e?J ”e m^3t0v’ ki ^zika^' Jo najti ^v^PeciG^^ "hi	n? 'n,eresov
K?S> tb^^^adnje v'ma^dvretj ., J. ne kaže 1 njlho° P^r1 ide<e 4*' mozno-lJami h i°YanJa z ^fe^mier ^dajalcev jdnet 'ahko poet,^ avska
^,-,7 de'
...........m:"::;-
. '^ana
h ^j' WviUhu 'u<li ‘S^'3^o
elr/ Pol^n* In d,>hr Cn+,*cen n« . 'ei-dnc
'a zlj1'’1'Mietn ' cl>v,kc
C'
1 Pes .n 'hi dnLM b, ^>>e r, ut>' oblast r'?! r^K^^nev
OTROŠKI DODATEK ZA VSE
Otrokom režejo kruh
Zahteva po univerzalnem otroškem dodatku do sedaj še ni bila tako močna kot ta čas, ko so na številnih mestih zdravstveni in pedagoški delavci ter drugi strokovnjaki opozorili na to, da starši otrokom več ne morejo zagotavljati pravilne prehrane. Z univerzalnim otroškim dodatkom, govor je o dveh tisočakih in nekaj, bi naj predvsem rešili problem prehrane otrok v šolah, za to pa bi potrebovali tri milijarde tolarjev.
Samo pobuda o univerzalnem otroškem dodatku, kot vemo, sploh ni nova, saj je z njo takoj po imenovanju ministrskega mesta nastopila dr. Katja Boh, tudi ni naša novost, ampak ga poznajo v evropskih državah kot družbeni prispevek oziroma delno nadomestilo stroškov pri vzdrževanju otrok. Z njim je torej pokazan ali izražen družbeni interes za prihodnje generacije.
In prav tokrat predlagani otroški dodatek v sebi nima teh potez, čeprav naj bi bil za vse otroke oziroma za njihovo prehrano v šolah, je prej dodatek ali popravek zaradi padanja življenjske ravni in tega, da po ocenah več kot polovica slovenskih družin komajda zmore pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov.
Če ga bomo vendarle dobili, takega, kot ga sedaj predlagajo, ali bomo potem sploh še lahko pričakovali tistega, o katerem govori osnutek zakona o družinskih dajatvah. To pa je, da bi naj otroški dodatek dobilo 85 odstotkov otrok, starih od 15 do 26 let/če se seveda šolajo, toda višina otroških dodatkov bi se ob porazdeljevanju bistveno znižala.
Kaj sedaj: Ali sprejemamo sistem univerzalnosti ali porazdeljevanja na večje število otrok, s tem da bi potem nekaterim morali odrezati?
Ali pa naj ostane otroški dodatek ali njegova višina še naprej močno odvisna od socialnega položaja družine ali prejemkov?
Najugodneje bi bilo, če bi imeli tako otroški dodatek za vse otroke kot dodatno pomoč za socialno ogrožene, vprašanje pa je, ali bi zmogli plačati tako povečano otroško varstvo.
Torej, če tega denarja ni, potem lahko predpostavljamo, da bo univerzalnost pomenila (vsaj v določenem deležu) prerazdeljevanje sredstev Ali bi tako morali odrezati socialno ogroženim?
Take pomisleke so izrekli tudi strokovni delavci, ki v praksi spremljajo in vidijo učinke socialnega sistema družbenih pomoči otrokom.
Otroški dodatek za vse otroke načelno seveda DA, pa četudi kot ukrep za reševanje prehrane v šoli, toda ne na račun socialno ogroženih.
Že itak je cenzus za pridobitev pomoči otrokom močno zaostren, še vedno namreč velja, da je pravica omejena s 43 odstotki povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji na družinskegač-lana oziroma 23 odsdtotkov, če gre za družino, ki ima pretežni del dohodkov iz kmetijske dejav-
nosti. Tako je v minulih letih denarno pomoč prejemalo le od 15 do 17 odstotkov otrok, morda sedaj dvajset. Višina izplačil pa zelo dobro kaže na socialno strukturo prejemnikov. Za ponazoritev smo naredili razrez družbeno denarnih pomoči za soboško občino.
DDRUŽBENO DENARNE POMOČI OTRO-
MAREC
KOM
Otroci
Višina DPO
Družine
do 630	34	64
630-810	52	103
8IO-I22O	203	365
1220-1630	195	339
1630-1910	207	384
2440-2840	550	1160
2840-3260	147	203
nad 3260	359	715
Skupaj	1946	3709
Največ otrok je seveda v šesti skupini, kar pomeni, da so starši zaposleni in prejemajo zelo nizke plače, tu pa so tudi kmečki otroci. Otroci nezaposlenih staršev prejemajo denarno pomoč, ki je nad 3260 tolarjev.
V marcu so tako v soboški občim izplačali 9 milijonov 425 tisoč 801 tolar za družbene pomoči otrokom, ali skupaj s funkcionalnimi oblikami pomoči 9 milijonov 455 tisoč.
V Gornji Radgoni je družbeni pomoč prejelo v marcu 1647 otrok, v Lendavi 1532 in v Ljutomeru 1790 otrok.
K številkam o višinah družbenih pomoči pa moramo zapisati tudi, da so se usklajevale počasneje od rasti življenjskih stroškov, saj so tako kot ostale socialne pomoči vezane na zajamčeni osebni dohodek. Zanj pa vemo, da ga sprejema vlada in se povišuje počasneje, kot rastejo življenjski stroški.
Prav zaradi vsega zapisanega moramo ob odločanju za otroški dodatek za vse otroke imeti pred seboj tudi socialni pomen sedanjih družbenih pomoči.
MAJDA HORVAT
V majo bodo na novo ugotavljali upravičenost do denarnih pomoči otrokom ter določali višino glede na dohodek družine v lanskem letu. Ker je bit lani povprečni dohodek na zaposlenega v Sloveniji 10 tisoč 322 tolarjev, bo od prvega maja do družbene pomoči otrokom upravičena tista družina, ki je lani prejemala na mesec dohodek, ki je bit nižji od 4338 na družinskega člana, ali za kmečko družino 2374.
Zamenjava vlade
Ljubljana je daleč
M,l*nJERSe
Občutljivo volilno telo v državah s parlamentarno tradicijo deluje v skladu z bivalentnim sistemom zaščite. Ce na zveznih parlamentarnih volitvah zmagajo levi, se državljanom zdi, da morajo na lokalnih volitvah dobiti tisti z desne In obratno Država Slovenija nima parlamentarne tradicije. Zato tukaj ne moreš pričakovati, da bi na komunalnih volitvah v odgovor na dogajanje na republiški ravni volivci volili desno. Ce seveda Drnovškovo mandatarstvo implicira levičarsko vlado.
Toda, ali je Drnovškova izvolitev v resnici pomik v levo? Po čem naj se to sodi v njegovem primeru Po tem da je bil predsednik predsedstva propadle države Jugoslavije, ki je v svoje nekdanje prestolno mesto še nedolgo tega pisal pismo, v katerem zahteva svojo uniformo? Kritiki so iz te njegove antikvarne ljubezni, uniformo naj bi prispeval za muzej zgodovine slovenske državotvornosti, izpeljevali pritajeno jugoftlstvo.
Po imenu stranke? Po stranki sodeč in po tem, da je bil on tisti, ki je Peterletu svetoval, naj si za svetovalca pokliče Sachsa, bi lahko sodili, da je v gospodarskih in potemtakem tudi v političnih rečeh bolj na desni.
Ali ni Drnovšek * nekaterih svojih intervjujih omenjal potrebe po sok terapiji? 1n to celo v času tako imenovanega stavkovnega vah, za katerega gospod Jerebic, predsednik lendavskega izvršnega sveta, ki ga je val najbolj zazibal, upa, da se bo zdaj polegel.
Ali pa naj sodimo po lem, da je liberalno demokratska stranka stranka nekdanjih paglavcev in nagajivcev pobudnica leve in vseh drugih alternativ? Kako bo to delovalo na Drnovška in kako bo on moderira) alternativni politični stil?
Prekmurski in prleški izvršni-ki, ki pripadajo strankam levice, desnice in sredine, se zavedajo.
da je do lokalnih volitev še daleč Zato jih zamenjava republiške vlade še ne zadeva v živo. Povrhu pa se lahko tolažijo s tem, da bodo prej še državne volitve, ki bi za komunalne postavile potencialni drugi pol v dvova-lentni strukturi razmerja med centrom in periferijo. Iz česar pa tudi še ne bo mogoče izpeljevati izida komunalnih volitev.
Brigita Bavčar, podpredsednica soboškega izvršnega sveta, odgovorna za družbene dejavnosti, sicer pa članica zelenih, je na vprašanje, kako komentira zamenjavo vlade, rekla: »Z olajšanjem« Bavčarjeva je v petek za menjevala, vsaj tako bi morali biti, čeprav se je zdelo, da se soboški izvršniki tega niso posebej zmenili, svojega mandatarja Ivana Obala, ki je bil v Ingoistadtu. »če to spet le ni skrajnost oziroma silovit zasuk z desnega v levo.« Po čemer je mogoče soditi, da je bila‘po njenem prejšnja vlada, katere predsednik je istočasno predsednik stranke njenega občinskega mandatarja, preveč desna. Ali se torej boji, da je šlo tokrat vse preveč v levo? »Lahko bi bilo. Toda Če naj povem mnenje o mandatarju, potem moram reči, da se mi zdi Drnovšek prepočasen, dobro pa je, da je ekonomist.«
Tajnica predsednika izvršnega sveta ljutomerske občine se je komaj spomnila kakega občinskega politika, ki bi komentiral zamenjavo republiške vlade. Predsednika Ludvika Bratuše namreč v času naše bliskovite ankete ni bilo v občinski hiši. Enega od redkih, če sploh ne edinega drugega, ki bi na naše vprašanje po njenem še lahko odgovarjal s politično konotacijo, predsednika skupščine Mirka Preloga, tudi ni bilo. Blagor ti, Ljutomer!
Lendavski predsednik občinskega izvršnega sveta je najprej vprašal. O zamenjavi katere vlade ga sprašujemo, njegove ali republiške.
»Peterletu je potrebno priznati zasluge,« pravi socialdemokrat
Aiojz Jerebic. »Si je pa najbrž oddahnil, saj je bil zaradi ministrov in nekoordiniranosti v brezizhodnem položaju,« Se je Jerebic morda iz nekih osebnih razlogov tako poistovetil s Peterletom?
Kakšnih velikih možnosti pa po njegovem tudi Drnovšek nima. »Upam pa, da se bo ustavil stavkovni val.« Kogar je kača pičila, se boji še zvite vrvi. Gospod Jerebic meni, da je na stavkovni val vplivala tudi politika, sicer pa je z razmerjem med političnimi in ekonomskimi razlogi za stavko po njegovem tako kot s vprašanjem o kokoši in jajcu. Eno gre z drugim.
Jerebic ima najbrž prav, ko pravi, da bo Drnovškova izvolitev za mandatarja brzdala stavkovni val, četudi bo v gospodarstvo posegal s svojo obljubljeno šok terapijo. Tukaj bo namreč nekaj časa v igri pogled kače klopotače, ki kokoš omrtviči: delavci bodo v veri, da je očrnjena Peterletova vlada preč, za določeno obdobje paralizirani.
Kakšnih učinkov na lendavsko občinsko volilno telo zaradi tega ne pričakuje, boji pa se, da bi z odhodom Peterleta lahko odšla tudi evropska denarna pomoč, v kolikor je ta pritekala zaradi njegovih krščansko-demokratskih zvez.
Krščanski demokrat in predsednik radgonskega izvršnega sveta Anton Iropenauer se boji za Mednarodno deželno razstavo. »Vprašanje je. če bodo novi ministri imeli posluh za programe, ki smo jih zastavili ob sodelovanju stare vlade.« Ker gre za skupni projekt avstrijske in slovenske Radgone, ki bi se zaradi notranjepolitičnih rotacij ne smel zavreči, se morebiti g. Tro-penauer v resnici bolj boji reakcij lokalnega volilnega telesa? »Ne bojim se, ta izraz ste uporabili vi « Opozoril pa je na učinek podirajočih se domin, kakršen se je pokazal ob razcepu v SDZ.
■ ŠTEFAN SMEJ
<30.
-----KOLUMNA------
Seks in politična preteklost
Ta Drnovšek je kajpada fenomen. Ni prav posebej čeden, kje le, videti je prav izpit in nekolikanj suhoparen, pa imajo ljudje, vsaj še v teh letih, vendarle vanj veliko vero.
Morda je v igri karizma. In prav rad bi imel zaupanje v ljudski instinkt, ki v njem vidi neke vrste maziljenca. Še celo poslanci, ki so volili proti njemu, so v svojih govorih pred volitvami pripovedovali, da so jim voliici rekli, češ, »samo Drnovšek nas lahko reši«.
Neka plat tega ljubečega razmerja med doktorjem Drnovškom in javnostjo oziroma poslanci je še posebno zanimiva.
Ameriški raziskovalci javnega mnenja so izračunali: kandidat za predsednika, ki je zagrešil zakonolom, lahko računa z izgubo glasov tja do ene tretjine; priznanje, da je homoseksualec, bi ga stalo kakih minus 54 odstotkov glasov; ženin splav bi mu zmanjšal volilni izkupiček za 11 odstotkov; alkoholizem za 6 odstotkov. Tako Združene države, po katerih se nam nikakor ni potrebno zgledovati. Pa v Drnovškovem primeru tudi nimamo razloga. Naš novi mandatarje očitno vse kaj drugega kot babjek. Česar za ameriške predsednike in predsedniške kandidate ne bi mogli trditi.
Za večino pa se je o njihovem skakanju Čez plot zvedelo šele potem, ko so Belo hišo že zapustili. Zgodbe so znane. Kennedy in Merilyn Monroe, Dwight Eisehower in Kay Summersby in tako naprej, vse tja do Thomasa Jeffersona, ki je imel za ljubico črnko. Naš novi predsednik je neko svojo vladarsko funkcijo že opravljal. V nekdanji Jugoslaviji. In dejstvo je, da mu tudi izredno izurjen beograjski čaršijski tisk ni mogel naprtiti kaj prepričljivega glede prešušništva. Poskušali so tudi s homoseksualnostjo, prav tako brez večjega uspeha, brez prepričljivih dokazov.
V tem pogledu torej vse lepo in prav. Tisto, kar je v celi zadevi resnično čudno, pa je zamolčevanje politične preteklosti Janeza Drnovška. Ne zaradi dezavuacije, ne zato, da bi ga po vsej sili politično deklasirali, marveč zaradi pravil politične igre.
Kako to, da se kandidatu Drnovšku ni zdelo vredno odgovarjati na očitke Vitomirja Grosa? Gros mu je pred glasovanjem o nezaupnici Peterletu, v katerem je on kot protikandidat zmagal, kazal njegove podpise v jugoslovanskem Uradnem listu iz leta 1989, s katerimi je kot predsednik predsedstva dajal zakonsko moč odredbam o zatiranju kontrarevolucije, $ čimer se je takrat seveda razumelo tudi ustanavljanje strank. Ne smemo pozabiti, daje bilo leto 1989 leto »demokratičnih revolucij«: »novembrska revolucija« v nekdanji Nemški demokratični republiki, »žametna revolucija« na Češkem in Slovaškem, dogodki v Romuniji.
Zakaj mu ni rekel vsaj tega, da so bili tisto drugi časi, v katerih je naredil, kar je bilo mogoče in kakor je bilo mogoče? Ali je prav, če nekdo časovno razliko treh let jemlje kot opravičljiv razlog za ravnanje, ki je dandanes videti kot popolnoma represivno, kot iz nekega drugega sveta? Ali ne bi bilo prav in pošteno, če bi rekel kakšen suh stavek, s katerim bi priznal svojo krivdo? Čeprav tako narejeno kot ameriški demokratski kandidat za predsednika Bill Clinton, ko so mu očitali, da je zalezoval druge ženske: »Priznati moram, da sem v svojem zakonu povzročil bolečine«.
Ali Drnovšek ne bi bil večji in še bolj karizmatičen, če bi rekel: Priznati moram, da sem v svoji politični karieri svoji vesti povzročil nekatere bolečine!?
Ali politična preteklost tukaj ni vredna niti toliko kot v razpa-šni Ameriki pokajena cigareta marihuane?
Kaj pa kesanje? Saj smo, zaboga, vendar Slovani, ali ne! Ruski zgodovinar in filolog Dimitrij Lihatčov, petinosemdesetletni starosta, ki danes velja za nosilca tiste moralne avtoritete, ki je včasih pripadala Andreju Saharovu, toži nad odsotnostjo kreposti, ki je bila nekdaj v kroni slovanske duše. »Neobžalovani grehi so breme za prihodnost,« je rekel Lihatčov in pri tem mislil na Ruse. Lahko bi tudi na nas.	STEFAN SMEJ j
Model občin za pokušino
Z novonastalo državo Slovenijo je tesno povezana tudi njena upravna razdelitev. V tej zvezi se ze dlje časa pojavljajo različna mišljenja o zasnovi lokalne samouprave, pri čemer je zlasti zanimiv predlogo številu novih občin v Republiki Sloveniji. Skupščinski odbor, ki je pripravil teze zakona o lokalni samoupravi in model oblikovanja novih občin, se ogreva za ustanovitev 249 občin kot temeljnih skupnosti. Pri tem so izhajali iz dosedanje upravne razdelitve po posameznih krajevnih skupnostih. Kot nekakšno merilo je najmanj 3 tisoč prebivalcev, čeprav tudi to ni obvezujoče, saj bodo občine lahko imele tudi manj prebivalcev. V novih občinah pa naj bi zagotovili vsaj nekaj osnovnih razmer za življenje ljudi. Sem štejejo v prvi vrsti oskrbo z življenjskimi potrebščinami, zdravstveno in socialno službo, šole, komunalne in stanovanjske zadeve. Take občine bi bile sposobne opravljati javne lokalne zadeve, pri čemer bi imele zagotovljene tudi izvirne prihodke. Predvideva se, da bi tako oblikovane občine imele župana, svet in odbore. .
Ob vsem tem pa je treba povedati, da gre le za poskus modela občin, ki zaenkrat še ni obvezujoč, saj naj bi celotna preobrazba po mnenju strokovnjakov trajala najmanj dve leti. Odločilno pri oblikovanju občin bo prej ali slej že znano načelo, po katerem naj bi se v teh temeljnih skupnostih povezovali ljudje s skupnimi potrebami in interesi Tako naj bi imela povprečna občina od 6 do 8 tisoč prebivalcev, z manj kot 3 tisoč prebivalci pa bi bilo predvidoma okrog I 5 odstotkov vseh slovenskih občin. Sem je treba prišteti še mestno občino, ki naj bi bilk enotna. Sicer pa se bodo o vsem tem izrekli občani na referendumu, zato ne kaze posebej hiteti.
Za nas je gotovo zanimiv predlog o razdelitvi novih občin v Pomurju, ki je plod dolgoletnega raziskovanja razmer, v kar so bili vključeni številni strokovnjaki na čelu z dr. Igorjem Vrišerjem in pofitiki. Tako bi poleg sedanjih občinskih središč Murske Sobote Lendave, Ljutomera tn Gornje Radgone nastale še številne manjše občine. Našteli jih bomo zaradi zanimivosti in zanimanja ljudi za lokalno samoupravo, kjer naj bi lažje uresničevali svoje interese V zdajšnji soboški občim naj bi imeli nove občine tudi v Beltincih Gornjih Petrovcih, Gradu, Rogašbvcih, Puconcih. Prosenjakovi cih, na (. ankovt, v Martjancih in na Tišini. Lendavsko bi razdelili na občine: Turnišče, Dobrovnik, Crenšovci in Gaberje V radgonski občim so predvidene tele občine: Radenci, Apače in Zgornja Ščavnica, v ljutomerski pa le še Križevci pri Ljutomeru. To pomeni, da bi po novem bilo v Pomurju 21 občin. V nekaterih odome-njenih krajev so ze pred desetletji obstajale občine, zato ne manjka tovrstnih izkušenj.
Podobno bi lahko rekli tudi za nekdanje okraje, čeprav se zanje vse bolj uveljavlja naziv pokrajina. Ta naj bi združila dve ali več obem Predvidevajo, da bi pokrajine kot širše lokalne skupnosti opravljale tiste zadeve, ki ji n ne bi mogli v občinah, posegajo pa predvsem v komunalni gospodarski, kulturni in socialni razvoj določenega območja. Hkrati naj bi država prenesla na pokrajine določene zadeve iz svoje pristojnosti, pri čemer navajajo varstvo okolja, urejanje prostora, promei in zveze itd. Na ta način bi imeli v Sloveniji o<f 22 do 25 pokrajin.
M.JERŠE
murju, kt je plod dolgoletnega vključeni številni strokovnjaki na čelu z d"r. Igorjem —Titiki. Tako bi poleg sedanjih občinskih središč M
Stran 3
gospodarstvo
UBK
UNIVERZALNA BANKA
d.d. Ljubljana
Renesansa MAV-a
VAŠA TRDNA OPORA V POSLOVNEM SVETU
UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Ljubljana bo v Murski Soboti odprla svojo poslovno enoto, zato je čas, da se predstavimo.
Ime banke
Imenujemo se UBK banka, delniška družba Ljubljana. Naš sedež je v Ljubljani, na Tržaški 116.
Ustanovitev
Oktobra 1990 nas je ustanovilo 47 delničarjev - podjetij in družb s področja kemične industrije, financ, zavarovalništva in trgovine.
Ustanovitveni kapital
Ustanovitelji so vplačali 117 mio dinarjev, razdeljenih na 23.580 delnic na ime.
Vrsta banke
UBK banka d.d. Ljubljana je univerzalna banka z vsemi potrebnimi dovoljenji.
Specializacije banke
Poleg univerzalne celovite bančne storitve gradimo koncept specializacij in osebnega obravnavanja naše klientele. Med drugim banka razvija tudi poslovanje factoringa in investicijskega bančništva.
Posli banke
UBK banka d.d. opravlja naslednje posle: • sprejema denarne depozite vseh vrst • daje in najema posojila • kupuje menice in Čeke • izdaja vrednostne papirje • kupuje in prodaja vrednostne papirje • izdaja jamstva, garancije, avale in druge oblike garancij
•	factoring
•	financiranje leasinga
•	investicijsko bančništvo
UBK banka d.d. za občane opravlja naslednje posle:
•	hranilništvo
•	sprejema denarne depozite
•	daje posojila
•	kupuje in prodaja vrednostne papirje
UBK banka d.d, opravlja devizno valutne posle in posle s tujino ter depotne posle, prav tako tudi posle finančnega in pravnega svetovanja.
Sedež banke
Sedež UBK banke d.d.: Ljubljana, Tržaška 116
Sedež ekspoziture: Ljubljana, Zaloška 54
Sedež predstavništva: Škofja Loka, Titov trg 3/A
Blagajniška mesta: 25 blagajniških mest po podjetjih.
Upravljanje banke
UBK banko d.d. poleg zbora upravlja tudi šestčlanski upravni odbor. Predsedujeta Branko Pas, dipl. oec. in Rihard Jerebic, dipl. oec.. Banko poslovno vodi direktor banke Matjaž Kaštrun, dipl. oec. z vodstvom banke, sestavljenim iz ekonomskih in pravnih strokovnjakov.
III
BANKA
Direktor sombotelske železnice želi pripotovati na kavo v z vlakom — do 1996. Končati z največjimi obnovami
Pred kratkim smo obiskali sombotelsko železniško direkcijo v sosednji Madžarski; upravlja železniško omrežje v županijah, ki mejijo na Slovenijo in Hrvaško. Pod njeno upravo spadajo v celoti tri županije, in sicer Železna, Žalska in Vesprenska, prav tako pa železniške povezave severno od Blatnega jezera in na jugu do Nagykanizse. Zanimalo nas je predvsem, kakšno je mnenje madžarskih železničarjev o načrtovani železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko, prav tako pa tudi njihovi načrti, in problemi. In kaj smo ugotovili? Da so se tudi Madžari ogreli za železniško povezavo prek Martinja do Monoštra, hkrati pa se zavedajo, da so bolj kot oni za to povezavo ogreti Slovenci in Italijani! Da se zavedajo pomena železniške povezave med vzhodom in zahodom in načrtujejo veliko obnovo železniških poti in vagonov, ki bi se morala končati vsaj do leta 1996, ko bo v Budimpešti velika svetovna razstava! Očitno se pomena železnice zaveda tudi država, saj je že sprejela zakon o koncesijah, po katerem je omogočeno sodelovanje tujega kapitala pri naložbah v prometno infrastrukturo, od I. januarja 1993 pa bodo madžarske železnice (MAV) postale državne, torej bo njihovo vzdrževanje financirano iz vladnega proračuna.
O železniški renesansi v sosednji Madžarski smo se pogovarjali z direktorjem sombotelske železniške direkcije JANOSEM KA-PRONCZATEM, ki je tudi izjavil. da si želi priti v Mursko Soboto na kavo z vlakom.
REDICS IN MONOŠTER (Szentgothard)
O tem, da se o ponovni železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko pogovarjajo že več kot petnajst let, smo že pisali; tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem so v minuli! 40 letih ukinili največ železniških prog na meji z >neprijateijsk:m< vzhodnim oziroma zahodnim blokom, torej tudi na vzhodu Slovenije in zahodu Madžarske. Konec šestdesetih let so v Sloveniji razdrli še zadnje ostanke prve železniške proge v Pomurju od Murske Sobote do Hodoša
JANOS KAPRONCZAI, direktor som bo te Iške železniške direkcije (foto: 4. A.)
(prej je potekala še do krajev Ba-jansenye, Zalalovo in ZaJaegers-zeg), m to ravno na obletnico ustanovitve ene najmočnejših in v prejšnjem stoletju najsodobnejših državnih železnic. MAV so namreč ustanovili 1868. leta, skupaj z zasebnimi železniškimi družbami pa so konec prejšnjega stoletja zgradili kat 7000 kilometrov železniških prog; madžarska parna lokomotiva je prejela na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 zlato medaljo. Janos Ka-pronczai je prišel na sedanje delovno mesto 1974, leta; že takrat si je ljubljanska železniška uprava močno prizadevala za ponovno železniško povezavo z Madžarsko. Kapronczai prizna, da je bila v tistih letih napaka madžarske vlade, ker si ni bolj prizadevala za ponovno povezavo prek Hodoša in Bajansenya, ampak je vso pozornost namenjala gradnji cest. Nato so MAV-u predlagali zanje najcenejšo in najkrajšo povezavo prek Lendave in Redicsa — Slovenija je bila seveda proti, kajti na slovenskem ozemlju je bila le železniška postaja v Lendavi, nato pa je proga zavila proti Čakovcu v sosednji Hrvaški. In potem je Slovenija predlagala. da bi železniška proga vseeno
Mursko Sob^1
potekala prek Hodoša, toda sedaj je bila proti Madžarska. Zakaj? Tega ne zna pojasniti niti naš prijazni sogovornik! In tako je nastala povezava proti Mono štru,
»Jaz mislim, izhajajoč iz teh starih razprav, da so Madžari predlagali to povezavo proti Monoštru zato, ker bi potekala prek trde in nenaseljene pokrajine, kjer nobena stran ne bi začela graditi,« je menil Janos Ka-
jo, da bosta imeli od tega koristi predvsem Slovenija in Luka Ko. per - če potuje blago po ozerr. Iju celotne Slovenije, je od tranzita več dobička, kot če po nekaj kilometrih zavije proti Avstriji. »Moram reči, da me direktor železniške uprave v Beljaku grdo gleda, ker vztrajam pri odločitvi, da gre tovorni železniški promet prek Slovenije,« je potožil Kapronczai. Prav gotovo pa Avstrijci niso edini, ki bodo storili vse,
KONZORCIJ ZA GRADNJO ŽELEZNIŠKE PROGE MORSKA SOBOTA-MONOŠTER
Glavni direktor LCKE KOPER Rudi D uje je pred dnevi poslal zbranim strokovnjakom s področja železniškega prometa in zainteresiranim partnerjem pismo z naslednjo vsebino:
>Za Luko Koper je izrednega pomena gradnja in posodobitev zaledne prometne infrastrukture, tako železniške kot cestne. Pri slednji je os Koper—Maribor s krakoma proti Avstriji in Madžarski ključna. Cede železniških povezav pa je v tem trenutku prioritetna gradnja proge Murska Sobota—Mariin je—Monošter.
Za Luko Koper je domače slovensko tržišče dokaj majhno, saj v doseženem prometa ne predstavlja niti 20-odstotnega deleža. Z izgubo trgov v drugih republikah prejšnje Jugoslavije smo tako Še bolj kot prej odvisni od tranzitnih blagovnih tokov iz/za Srednjo Evropo. Prometna povezava z V ..hodom, v našem primeru predvsem z Madžarsko ter s Češko in Slov iško, pa je nikakršna. Za omenjeni državi ter nekdanjo Sovjetsko zveze gre prek naše Luke za več kot 1,2 milijoni ton tovora letno, s *em da možnosti še zdaleč niso izkoriščene, ker tako Madžarska kot CSFR ostajata tudi dolgoročno naše ključno tržišče,
Pri sedanji železniški povezavi poteka okrog 40 kilometrov proge na odseku Ormož— Kotoriba prek Hrvaške. Z novimi razmerami je problem zagotavljanja konkurenčnih transportnih tarif še večji kot v preteklosti, saj ŽTP Zagreb s svojo tarifno politiko kroji usoda celotne transportne poti,
Glede na navedeno vztrajamo, da mora imeti proga Murska Sobota— Monošter vso prednost. Z namenom čim prejšnjega začetka gradnje smo dali pobudo za ustanovitev konzorcija, ki naj bi zbral okrog 20 odstotkov predračunske vrednosti naložbe, to je okrog 12 milijonov dolarjev. Tako zbrana sredstva bi predstavljala lastno udeležbo republike Slovenije pri najetju posojila Evropske banke za obnovo in razvoj.
Z našo dosedanjo aktivnostjo, predvsem pa z odločitvijo, da v konzorcij prispevamo milijon dolarjev, smo doslej pritegnili že mnogo poslovnih partnerjev v Sloveniji, Madžarski, pa tudi Italiji, ki sc pripravljeni v konzorcij prispevati potrebna sredstva. Še več, avstrijski partner bi po konkurenčnih pogojih dobavil večji del potrebne opreme in tirnic v vrednosti skoraj tretjine celotne naložbe za kar ponuja blagovno posojilo oziroma kompenzacijo s storitvami slovenskih železnic prt transportu rude, ki jo uvaža prek ne še Luke.
Iniciativo v zvezi s konzorcijem je v reloti podprto Ministrstvo z» promet in zveze, ki pa mora sedaj zadevo izpeljati do kraja. Na ministrstvu je, da končno določi prav neformalno obliko konzorcija ter da le-ta začne z delom. Oh trditvah, da so projekti pripravljeni, je z deli nujno začeti že letos, predvideni 3-letni rok zgraditve pa čim bolj skrajšati. Menimo, da ima lahko vsako zavlačevanje katastrofalne posledice za prihodnji obseg tranzitnih blagovnih tokov prek Slovenije.!
pronczai. Seveda se je do danes že marsikaj spremenilo. Ta točka je bila na dnevnem redu vsakega meddržavnega sestanka skoraj deset let; madžarska Stranje postala nekoliko bolj zainteresirana, ko so ji ponudili >velik zalogaji tranzitnega prometa, ko so začeli pritiskati tudi italijanski gospodarstveniki in Luka Koper. Začela je delovati mešana komisija, ki sta jo vodila Ludvik Kraj-čič kot predstavnik slovenske in Janos Kapronczai kot predstavnik madžarske strani. Izdelali so študijo v slovenskem in madžarskem jeziku; najprej so jo naslovili madžarsko-jugoslovanska, nato pa spremenili se pred osamosvojitvijo v madžarsko-slo-vensko študijo. V njej so bile predlagane že prej omenjene tri različice železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko. Kaproczai: »Meni osebno je najbolj všeč različica Hodoš —Ba-jansenye, ker je enako dolga kot do Monoštra, le da vodi do tja železnica po dejansko nenaseljenem območju Približa se le Gornjemu Seniku, drugače pa ne gre skozi vasi. Ta stara železniška povezava prek Hodoša pa poteka dejansko po tej stražni krajini in skozi naseljena območja Goričkega in Madžarske. Neodvisno od te nostalgije je bil naš namen ugotoviti resnično upravičenost železniške povezave; tako smo ob upoštevanju vseh kriterijev na prvo mesto predlagali povezavo prek Martinja so Monoštra, na drugo Hodoš—Bajanse-nye in tretje Lendava—Redics. Ta izbor smo opravili že pred osamosvojitvijo, nato pa so nas začeli politični dogodki prehitevati. Zdaj moramo pripravili študijo in finančno ovrednotiti ponudbo, da bi lahko že v drugi polovici leta razpisali mednarodni natečaj.«
POSEL JE POSEL, tudi pri železnici!
Železniška povezava z Madžarsko je torej nekoliko bolj >na zemlji< kot pred leti, s tem da se naši sosedje prav dobro zaveda-
da bi preprečili neposredno železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko, ker bi tako bili ob dobršen del dobička ter ob adut pri igrah s Slovenijo (če si kakorkoli odvisen od nekoga, le-ta lahko izsili marsikaj), ampak so proti temu tudi Hrvati, saj jim sedanji prevoz slovenskega blaga na vzhod prek Kotoribe prav lepo polni blagajno. Madžarska torej Slovenijo podpira pri prizadevanjih, da bi zgradili železnico do Monoštra. Pri tem poudarjajo, da so oni storili že korak naprej, saj imajo sprejet zakon o koncesijah, ki omogoča vlaganja tujega kapitala, medtem ko naš minister za promet in zveze Marjan Kranjc še vedno bolj zaupa mednarodnim bankam kot 'umazanemu! denarju zasebnikov. Tako v Sloveniji kot na Madžarskem bi našli dovolj investitorjev, problem so prevelike zahteve ie-teh. V Sombotelu smo izvedeli tudi zanimivo novico, ki bo razveselila vse Madžare v Sloveniji: madžarska vlada je dobila ponudbo zasebnega koncesionarja (premožnega Madžara), da financira gradnjo proge Lendava —Redics, ki jo bodo najverjetneje sprejeli. Tudi v Sloveniji se zavedajo, da lahko Madžarska vsak trenutek reče, da ne more zbrati potrebne-
ga denarja m ne bo lovati pri gradnji it* vezave preko MartnV8 „ štra, s katero bi se n aj Jj) dobno zvezo od 6" Gradca. Zato so P^J ustanovili iniciativi1 _ bo izdelal konkreten ■	,
se lotiti del m zbiranP - ? lo lahko razumemo -imamo slabe izkušaj vanjem odprtja mejn^ .^ v Martinju, toda * vezava je za nas Prev L,s# na, zato bomo vzeli st roke!	।
Madžarski zelez’’ ( j za prihodnjih pet 1 , ur natrpan delovni »>• Kapronczaiu smo P , -zadnje vprašanje, MAV-u pripravljeni ..r so železnice z opremo ri . ?	r
»Madžarske ".Sd močno 'raztrg’"«® kot tudi madžar* stvo Storilnost m
polovico, v	.
let smo prepeljal । -ionov ton blaga,	?
go šlo na ceste, velike sistemske JPiii. deželi V preteklo*'*^;!' Jugoslaviji nt P^Liana-t^.' zi velike količin« socialističnimi dR» ^st velik trgovski P^etX lezniški tovorni P ril v cestnega, ian»' -di, da je globaln prevozov blaga m , r upadlo, kljub t"". jfl
upadlo, , vanje železnic v
J	J.,»el

nega gospodar«-^ £ . odstotek! Izpad -prometa je velik j^ni^r lo tudi pri števil U« hCd^| naložbah. Tako k^^h želeje naša vlad 1j jela odločite*^ IJ’> žavne, tako da |tp. 1993 leta država* potniškem pr?"1'\ nju prog. Koh^ val državni prof sedaj možnost* vt» ugodnih P^^nod
nam ponuja sodobnih P.010'^ mednarodni Pr ki|( za hitrost
uro.«
Za sombotelsk0 največja naloga.
4,^
najvecja ‘'“("Lel/*''o ! proge od Somb^ .J
Avstriji do leta 1 dimpešti	‘
va Druga velik’1	J^ •
trifikacija več prog, saj je 10	* *
ga pomena P^kvarj>A/ krajev, ki se 11 mom. in kotič ■ i železničarji	n’J
čak ujejo to slov' bo odprla moz p y/ železniške P°vf,reč vef;J*, razgovorov''- ,0 to povezavo ne tudi italijam ^eii । odločitvi za <o	t
žarsko Železnik*	.
lo odločilno tud vezala na takt* ? ,(• sodobno t”6	A
Budimpešte	ro^<
jasnil Janos (kot piko na i.L dil( W
bomo prvič
preden bom * dt<‘1 koja pa imam v ► šlo iz mojih	J

«1«"* V
Najpomembnejša naloga direkcije MAV-a v skem je posodobiti mednarodno progo od Budimr^ elektrificirati Železnico, (foto: bbp)
Stran 4
VESTNIK, 30-
f e e
J
H
ih
j i J
* m
$ !
f
i
J1 it e
J f i
d
gospodarstvo
zboru Pomurske banke sprejeli poslovno poročilo in zaključni račun
Sanirati banke in gospodarstvo?
Kljub skrajno neurejeni in težki razmeram je Pomurska banka poslovno leto 1991 uspešno sklenila in je tako rekoč edina banka v Sloveniji, ki je povečala vrednost delniškega kapitala. Verjetno je bi! tudi to eden od razlo-8«, da se je zbor banke sredi Prejšnjega tedna začel s priložnostno slovesnostjo, ki jo je po postni nastop rogistov Zveze lovskih družin Prekmurja. Navkljub dokaj ugodnemu poslovnemu re-zuhatu pa ob obravnavi poslovnega poročila in zaključnega ta-tm za lansko leto delničarji, 'eh je v Pomurski banki 120, niso mogli mimo nekaterih kritičnih pripomb predvsem na račun Lju-Mjanske banke matere, v kateri Predstavniki delničarjev iz Po-nimajo nobenega vpliva, člasti ne v zadnjem času, ko so v 'ejbanki zmanjšali število članov "Pravnega odbora in je pomur-s “.gospodarstvo izviselo.
»'«t pa so težave, s katerimi h R srečevalo gospodar-odsevale tudi v Pomurski ’™i, ki je ^astl v p^eni ct-j1)" ubadala s precejšnjimi li-^'dnosinimi težavami, te pa so ’ nato ponovno zaostrile v dru-v polovici leta. Razloge za to so
i
P°faika
ln gospodarstvo v Radgoni Neuradno se zapleta
»o*« b„j.r obločne vladnih maž. ds ve morajo od danes no iuiri. Od Ij so minili časi ukrepov družbenega
’• "e m11 finska .Ten-*8V vodstev podjetja. Ali je res, da se ne repu-** W’?,anKi n'č tod a’* ne vmesavai° v poslovanje podjetij? Dokaza-“<■ »dišijo« ma[?'.'t*teri »upor« znotraj podjetja in zamenja-PMjjK vedno sc : Pa tudi republiška vlada pljuva sebi v s0*’ močnimi finančnimi injekcijami) določena
sodelova
■ttfej- ‘oviti, J*‘toSro. in če 'itn?8 T<> pa £ k ,M oSoje-
%	"PSoveg. t.,.
U občini Sotenjtriid
i f i
i
Pasa
RAZ-
4
$
* j
d
4
i
i
F
i
i
<1
“Rj t,,,	za-
Wl. da i^adu- i' naj-f^nsc° 'eni sorui ^asa raz-j* * /L naTfl je vs«. podje,jem e?*-fc>n>eSeV^n<> Pojasnil, ^j7>goVora £ vedn0 na-
sPreVr^r k* se potem druge.
Shi, 'čem 7; ^ni sodeiuje-’ Sradbemetlrstvi za
M? nek P® so-si na	skuPn’b
E^ilsln an>0> da h obo-M^^^to 40bi|iv.n '^O^be^ da bi
g0'* ne da
Vidoi« ' ’ma’ pil?1’ SE h -.'"jv,,,,,
a '»hinsu'3«"1«’!' ke vlade do
ceste
odločili v vodstvu občinskega
’• Cičzaoi, d Po'ov>co potrebnega denarja dobili iz p>
?	Cest na "“"i izvitih in demografsko 0^^
občinska vlada že tudi določila vrst m ed1
11 N. - J« Sil« podnisana nocodba za asfaltiranje od podobne pogodbe Pa Sodo kma u s J^^v drugih cest v soboški občini. Gre za n£* NSum^'Gornj, Slaveči. Ropoča Pertha Večera Ci^i	2\Var^vci in Sveti Benedikt Kan^^’t nCj Ko-
^ni^N, odsekov Vaneča vas-Salamenci Mosčano K
V?'	Vaneča Dolina, Do Ima Sebebor
toatjaševci—Trdkova. Vsekakor sp
■ io ni o naklonjene gradnji infrastru	jf r$E
pripisovali denarni osamosvojitvi Republike Slovenije, ki je denarno politiko zaostrila še bolj kot Narodna banka Jugoslavije. Tudi na račun izplačanih deviznih vlog občanov, ki so v lanskem letu dvignili za 40 milijonov nemških mark deviznih prihrankov, in na račun vrnitve kratkoročnih posojil Banki Slovenije se je likvidnostni položaj Pomurske banke pred koncem leta močno poslabšal, s tem pa so se zmanjšale tudi možnosti plasiranja sredstev v druge namene Finančni rezultati je navidez ugoden, saj je Pomurska banka zaradi tečajnih razlik dosegla za 870 milijonov tolarjev več prihodkov, vendar terjatev do Banke Slovenije ni likvidna, zato je tudi vprašljiva dolgoročna likvidnost in dohodkovnost Pomurske banke.
Banka in gospodarstvo so v tesni odvisnosti in stanje v enem se kaže tudi pri drugem, zato je bila na zboru zahteva po čim prejšnji sanaciji nastalih razmer. Gospodarstveniki pravijo, da je za zdravo gospodarstvo potrebno sanirati položaj bančništva, bančniki pa trdijo, da brez sanacije gospodarstva ne bo stabilnega bančništva. Oboji imajo prav,
sedaj niti niso potrebovali, saj niso imeli večjih problemov. »Oni po svoje in mi po svoje« je povedal Škrobar, kar je po njegovem normalno, saj nimajo razloga, da se vtikajo. Na njihovo razumevanje pa računa v prihodnje, ko se bo začel uresničevati zakon o denacionalizaciji. Povedal je; »Ce se pojavijo problemi, je občinska vlada prva, na katero se moraš obrniti. Imamo stike le na ta način, a se dobivamo tukaj pri nas na degustacijah, kakšnih gospodarskih problemov pa nismo reševali. Po drugi strani pa upam, da bomo enakovredno zastopani pri zakonu o denacionalizaciji, kajti s pametnim dialogom se bo vse dalo rešiti, tako da bo mali vinogradnik zadovoljen in da bo živelo naprej tudi družbeno podjetje. Do sedaj smo bili na treh razpravah, vendar mislim, da se bo vse lahko rešilo. Mi smo več pričakovali od republiške vlade, pa tudi od parlamenta.«
SKUPNO DO REPUBLIŠKE VLADE
V AR-u (Avtoradgonij so nekoliko razočarani, ker je prišlo do kadrovskih sprememb v občinski vladi prav na področju gospodarstva, saj so imeli prej že dobro vzpostavljeno sodelovanje, sedaj pa so ti stiki pretrgani v preteklosti so skupaj z občinsko vlado obiskovali republiško gled preustroja, dokapitalizacije, ohranjanja delovnih mest in podobno. »Tu smo z vlado na določen način sodelovali, drugače pa tega ni, kar se tiče poslovanja, načrtov in nasploh razvoja. V zadnjem času si je vlada prizadevala, da bi pridobila na naše območje nekatere investitorje in nas je o možnostih najetja ali nakupa poslovnih prostorov tudi informirala, vendar te stvari niso
vendar so nemočni.
Med značilnostmi poslovanja Pomurske banke v letu 1991 omenimo še, da je znašala bilančna vsota ob koncu leta 8.855 milijonov tolarjev, vendar se je poslabšala njena sestava, saj je kar 67 odstotkov kratkoročnih sredstev. Tudi delež sredstev gospodarstva v skupnem potencialu banke je neugoden, saj predstavlja le 9 odstotkov, največji delež izvirnih sredstev pa so še vedno sredstva občanov, ki so znašala ob koncu leta 1991 46,3 odstotka, kar je 7 odstotkov več kot leto poprej.
V položaju, kakršen je, se bo morala tudi Pomurska banka še bolj prilagajali nastalim razmeram, to pa še toliko bolj, ker se tudi v Pomurju pojavljajo nove banke brez obremenitev iz preteklosti. Po mnenju delničarjev bo Pomurska banka dolgoročno sicer imela prednost pred njimi, vendar ob tem ne bo smela zanemarjati kratkoročnih interesov. Navsezadnje tudi nekoliko več poslovnega sodelovanja med posameznimi bankami ne bi škodovalo kateri koli od bank v pomurskem prostoru.
Ludvik Kovač
od danes na jutri. Od ljudi, ki so v vladi, ne pričakujem, a bi dajali neke konkretne sugestije glede
programov, ker so ti specifični in jih ljudje v vladi ne morejo obvladovati. Prav gotovo pa bi bilo zelo koristno, če bi bilo več prenosa informacij o tem, kaj se dogaja v republiški vladi in posameznih resorjih. O tem ima prav gotovo vlada več informacij, kot jih lahko dobimo mi. Tu bi lahko bilo bistveno več informacij, impulzov, kje je mogoče kaj potegniti v to regijo in to firmo ter rešiti gospodarstvo. Drugo pa je seveda, koliko teh informacij imajo naši občinski možje in kakšne stike z ministrstvi,« je povedal Franc Štrakl.
REŠEVATI VSAK SVOJE
Največje podjetje, ki ima sedež v občini Gornja Radgona, je vezano pravzaprav na tri občine: Mursko Soboto, Ljutomer in Gornjo Radgono. Več stikov imajo s predsedniki in izvršnimi sveti kot pa s skupščinami; zaradi turistične dejavnosti in polnjenja mineralne vode in brezalkoholnih pijač je Radenska bolj kot druga gospodarska podjetja zainteresirana za varovanje okolja, zaščito pitne vode in vrelcev mineralne vode, zato so se večkrat pogovarjali prav o teh problemih. Pri tem poskušajo biti strpni in sodelovati s strokovnjaki. Generalni direktor Radenske Herbert Šefer je o konkretnem sodelovanju povedal: »Izvršni svet SO Gornja Radgona je sodeloval pri dokapitalizaciji TPO-ka in posredoval pri ministru za industrijo, Naša posebnost pa je tudi, da sta v občini dva večja kraja in problemi vasi Radenci in Raderfske se prepletajo — na primer pri večnamenski dvorani. Po začetnem tipanju so odnosi z vlado korektni, v okviru pristojnosti, ki jih ima izvršni svet. Sem realist in mislim, da če uspemo medsebojno pametno reševati lokalne probleme, je dosti narejeno V pristojnosti lokalne oblasti so ceste, telefonija in nasploh infrastruktura. Poslovanje mora rešiti vsak sam, izvršni svet mora zagotoviti dobre možnosti. Eriih je veliko prispeval, da so bili stiki na normalni ravni.«
Tudi če bi povprašali v drugih podjetjih, ne bi izvedeli nič drugega. Da so bili tudi zapleti, so nam povedali »neuradno«, toda nihče tega noče obesiti na veliki zvon. Kaj je torej občinska vlada podjetjem? Seveda nimajo pravice, da se vmešavajo, toda načinov kaznovanja je veliko — lahko da bodo prepozno izvedeli informacijo o ugodnem vladnem programu ali pa bo že jutri v podjetju »spontana« stavka, na kateri bodo delavci zahtevali zamenjavo direktorja! Zaenkrat je bolje biti previden.
BERNARDA B PEČEK
■
UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Ljubljana bo odprla v Murski Soboti svojo poslovno enoto za poslovanje z občani in pravnimi osebami.
UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota Kidričeva 15, 69000 Murska Sobota, tel.: 069/31 810, fax: 069/22 838
VAŠA TRDNA OPORA V POSLOVNEM SVETU
BANKA
1392
Stran 5
-
sociala, šolstvo, zdravstvo
Ivu Orešniku v spomin
4. aprila 1992 se je sklenil življenjski krog fva Orešnika, upokojenega ravnatelja Osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega zavoda v Murski Soboti. Nepričakovano in nenadoma mu je v 71 letu starosti odpovedalo srce.
Po vojni se je kot maturant soboške gimnazije odločil za učiteljski poklic Pot ga je vodila po raznih krajih v Prekmurju, dokler se ni v svojih najlepših letih z družino naselil v Murski Soboti. Opravljal je delo pedagoškega svetovalca na Zavodu za šolstvo in predavatelja metodike na učiteliišču.
1964. leta je bila zgrajena Osnovna šola III Z zagnanim učiteljskim zborom je organiziral pedagoško delo kot njen prvi ravnatelj. Tretja OS je postala smisel njegovega ustvarjalnega pedagoškega dela, to ni bila le velika zgradba v jugovzhodnem delu mesta, poslala je ugledna ustanova.
Ustvarjalni nemir mu ni dovolil, da bi se utaplja/ v vsakdanjem povprečju. vedno je želel doseženo dopolniti, preseči in to mu je ludi uspevalo. Z zagrizeno vztrajnostjo je dopolnjeval šoli njeno zunanjo in notranjo podobo.
In tudi svojo podobo.
Ob delu je dokončal študij zgodovine in geografije na Pedagoški akademiji v Mariboru.
Zavedal se je vrednosti samoizobraževanja in k temu spodbujal tudi sodelavce. Fecfe/ je. da je za učitelja pomembno širše obzorje in razgledi prek domačega praga
Skupaj smo potovali po Sloveniji, po sosednjih državah, po Evropi, se vračali obogateni, boljši v domače mesto in med svoje učence
V zgodovini šolstva v Prekmurju ostajajo trajne sledi njegovega dela.
Med snovalci dvojezičnega pouka na narodnostno mešanih območjih je dajal učiteljiščnikom kot učitelj metodike prve metodične napotke za delo v dvojezičnih oddelkih. V šolstvu je opravljal najodgovornejše naloge. z njim je povezan razvoj Osnovne šole III v Murski Soboti. Ze v prvih letih njenega obstoja si je prizadeval za opremo učilnic za kabinetni pouk, na tej šoli so se razvili prvi oddelki varstva in podaljšanega bivanja. urejena je bila šolska prehrana. Sola je odpirata vrata učiteljiščnikom za pedagoško prakso. Tu so bili ludi prvi oddelki s prilagojenim programom. ki so se z leti razvili v popolno osnovno šolo.
V šolstvu niso bile nikoli najboljše razmere za delo. Zato je prišlo med pedagoškimi delavci nemalokrat do stisk in napetosti, tudi do ostrejših besed. V odkritih pogovorih je bil vedno dovzeten sogovornik in premagati smo znali težave.
V tem so bile vrednote njegove osebnosti.
Takega so poznali tudi v skupščini občine Murska Sobota, kjer je opravljal odgovorne naloge, tudi v Občinski izobraževalni skupnosti, v organizacijah in društvih.
Za svoje prizadevno delo v šoli in širši skupnosti je dobil ugledna priznanja, med drugimi zahvalno listino občine Murska Sobota ob občinskem prazniku, medaljo dela in red republike z bronastim vencem.
V sproščenih trenutkih družabnih srečanj, ko smo pozabljali na obremenitve vsakdanjika, je rad zaokrožil kakšno šaljivo m se predal pesmi. Veselila ga je tista nezahtevna, privreta iz srca v druščini, ali zahtevnejša. podrejena strožjim glasbenim merilom.
Ce mu je čas dopuščal, je rad zaigral nogomet na tedenskih srečanjih s kolegi.
Resen, raziskovalen, delaven, ustvarjalen in veder, tovariški — tak je bil naš ravnatelj.
Z združitvijo soboških osnovnih šol se je ustanovil 19 77. leta Osnovnošolski vzgojno-izobraževalni zavod in postal je ravnatelj OVIZ-a
V okrogu ravnateljev v občini in Pomurju je s tehtnimi prispevki utrjeval svoj ugled. Poznali so ga na mnogih šolah v Sloveniji 1981. leta se /e upokojil.
Sele zdaj je našel čas, da se je posvetil svojim zapiskom o preteklosti domače pokrajine in delu v društvu zgodovinarjev, objavljal je članke v domačem tedniku, organiziral klub upokojencev OVIZ-a. prepeval v pevskem zboru.
Več časa je bilo za družino.
čeprav že H. leto ne več delovno povezan s šolo, se vezi s sodelavci niso pretrgale, čeprav so bila naključna srečanja pogostejša od formalnih.
Dokler nenadoma ni bilo neko srečanje, ne da bi vedeli, zadnje. Mnogi načrti so ostali neuresničeni, mnoge misli neizrečene, zapiski neurejeni.
ČAS je bil prekratek.
Sodelavci
Za novi aparat kirurškega oddelka
Kirurški oddelek soboške bolnišnice se je odločil za akcijo zbiranja prispevkov, da bi tudi za našo bolnišnico in bolnike lahko kupili dodatni instrumenta rij za laparoskopsko (endoskopsko) holecistektomijo. To je zdravniški poseg, s katerim brez operacije odstranijo žolčne kamne. Narediti je treba le dva centimetra dolgi rez in bolnik že po dveh dneh lahko zapusti bolnišnico, seveda, če ni drugih zdravstvenih zadržkov. To je nova metoda, ki pa jo že uporabljajo v Lniverzitetnem kliničnem centru in Slovenjegraški bolnišnici.
Medicinska aparatura bo stala 15 tisoč mark, do sedaj pa so zbrali 486 tisoč tolarjev.
Nafta iz Lendave je darovala 100 tisoč tolarjev, ABC Pomurka, Zunanja trgovina 30 tisoč, Krka iz Novega mesta 251 tisoč. Pomurske mlekarne 100 tisoč in Pavlinjek Jože in Stefan 5 tisoč tolarjev. Potrošnik Murska Sobota pa je daroval televizor, ki dopolnjuje inštrumenta-rij, saj se celotni medicinski poseg nadzoruje preko ekrana, v vrednosti 55 tisočakov.
Pričakujejo še tudi prispevke nekaterih drugih darovalcev.
M H
MATERINSKI
DOB
PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM!
Prispevke lahko nakažele na žiro račun ZPMS.
Miklošičeva16, Ljubljana, štev 50107-678-45223 s pripisom "za materinski dom11
Hvala'
Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Ljubljana.
Tel : (061) 311-658
Pokrovitelji Janez Hacin, Državna založba Slovenije d. d.. Cankarjev dom. Simotisk-Papirus m vsi, ki se nam boste se pridružili!
Pričakujemo lahko 300 tisoč prebeglih iz BiH drugih držav. Tako je sno poskrbela za takra« ce. ki jih je Pozneje , /p OZN premeščala v druge ske države. Ko pa » nile razmere v vzhodni c postala Slovenija pri^» guncev kot njihova , staja bivanja. Kar hit™ Slovenn sprejet cih, o azilu za posam treba še pogovarjati, a šoki komisariat uz.i r v skladu s Protokolom beguncih in konvencijo !95l.	.aj
Zatorej deluje OZN že v Ljubljani m pa tudi v Sarajevu,< pori iz enega centra	।
gradu precej neuspe: ■ Visoki komisariat gunce interveniral , jiu* človekovih pravic te P -vah beguncev čim J vom. Med januarje -letošnjega leta b^.. jatuf nekdanje Jugoslavi .■ pomoč v vrednosti (J>, jev ter za 10 milij , ■ OZN s pomočjo v br . । venijo bo prišlo10 '	3
tisoč paketov $ h kljub tej pomoči^ rešiti vseh pro^seo ' oziroma razseljenih w rl reševanju bo vis° .: ’ OZN za begun« s Rdečim križem Slov g gimi državnimi beguncem iz BiH P» bo manjša, kotJ«blWI
Srečanje z g. Michele Voyer, vodjo predstavništva Visokega komi-
sariata OZN za begunce v Ljubljani Seminarja za predsednike in sekretarje občinskih organizacij Rdečega križa Slovenije sredi aprila na Bledu seje poleg 110 občinskih aktivistov udeležila tudi g. Michele Voyer, vodja predstavništva Visokega komisariata OZN za begunce v Ljubljani, ki deluje od letošnjega januarja. Ob tem se je g. Voyer najprej opravičila, da se še ni naučila slovenskega jezika, a bo poskusila tudi to. Tako je povedala, da seje doslej srečevala s problematiko beguncev v drugih delih sveta, a se je bilo potrebno po vojaških spopadih na Hrvaškem seznaniti tudi s problemom begunstva v Evropi	.....
Kaj ste spoznali ob begu ljudi pred vojaškimi spopadi v sosednji Hrvaški?
G. Michele Voyer: »V Sloveniji je bila opravljena velika naloga v zvezi s sprejemom 25 tisoč beguncev s Hrvaške, čeprav se je Slovenija tik po vojni na svojih tleh prvič srečala s problemtiko razseljenih oseb v Evropi, saj je bila doslej pomoč velikokrat namenjena drugim predelom sveta, kjer so bili spopadi. Za to majhno deželo je bil to dodaten problem in obremenitev majhnega gospodarstva skupaj z vsemi drugimi težavami. Begunci s Hrvaške so bili skoraj privilegirani ob skupni pomoči prebivalstva in Rdečega križa ter drugih.«
In kako sedaj po izbruhu spopadov v Bosni in Hercegovini? ,
G Michele Voyer; »Ko je iz- i bruhnila vojna v Bosni in Herce-
govini, so bili skoraj vsi dotedanji napori Visokega komisariata OZN za begunce izničeni. Do tedaj so namreč že bili sprejeti tristranski sporazumi med OZN, Hrvaško in njenimi sosedi (Slovenija, Avstrija, Madžarska), da bi se hrvaški begunci dokončno vrnili na svoje domove. S tokratnim spopadom v BiH je vse to zastalo in pojavlja se dodatni problem zaradi novih beguncev. Trenutno število med dva in tri tisoč je veliko tudi za OZN v Sloveniji in pri tem se seveda računa tudi na pomoč drugih mednarodnih organizacij in posamez nih držav Evrope. Če bo prihajalo iz BiH več beguncev, je treba računati na skoraj 300 tisoč prebeglih pred vojnimi strahotami.«
In kako opredeljujejo v svetu ljudi, ki bežijo?
G. Michele Voyer: »Poudariti je potrebno razliko med beguncem in razseljeno osebo. Begunci so namreč ljudje, ki iz države odidejo bodisi iz političnega, ekonomskega ah drugega (kazenski pregon) razloga. Ti običajno najdejo kot begunci zatočišče v drugi državi in gre pri tem za manj ljudi.
Razseljene osebe pa so tiste, ki pobegnejo iz svojega kraja bivanja zaradi bližajočih se vojnih strahot (bombardiranja, streljanja, rušenja hiš, požigov, pokolov nedolžnega prebivalstva, genocida) in gre pri tem za več ljudi, za cele družine oziroma vasi. Zatorej bo treba pri beguncih iz BiH proučiti, ali so to samo be-
gunci, ki bežijo iz nacionalnega, verskega ali političnega prepričanja, ali pa so razseljene osebe, ki bežijo pred vojnimi strahotami. Visoki komisariat OZN za be gunce v Sloveniji bo dal državi Sloveniji priporočilo, da dobijo begunci iz BiH status prebegle osebe. Ze kmalu bodo sporočeni kriteriji, ki bodo to opredelili.
G. Michele Voyer, vodja predstavništva VK OZN za begunce v Ljubljani
Seveda so to pravni vidiki razlikovanja, v praksi pa je obema kategorijama prebivalstva potrebno dati streho nad glavo, obleko, obutev in prehrano.«
Kakšno pomoč lahko pričakujejo begunci oziroma razseljene osebe od OZN?
G. Michele Voyer: »Pred 18 leti je Visoki komisariat OZN za begunce ustanovil urad v Beo-
gradu, ker je v tedanjo Jugoslavi jo prihajata veliko beguncev i
>eguncev iz
s Hrvaške « Besedilo
Država posoja za bančna stanovanjska posojil* njo tudi v demogi n nih delih države j.ip8^ smelo ostati obJ*1, lema prihodnjih Prodaja zamrl«, stanovanja P« 'u° ]ednp .
Za danes pa n®„ vitev: prodaja s 0 skorajda ustavila, ,, ’ časno, ker stano^ se vrednost točk pj novanja dviga, nahne družben®n hi«0.’ '<> ne naraščajo tako . je n že resnični zaton P b0 y nih stanovanj - e potem se ‘“b^^vaaJ' bo z gradnjo g nje, če republ'«* sklad v pol |arjei kot 2 milijard. >^>1^ jih je tudi v občin® J
Posojilo za bančno posojilo
Posojila iz republiškega stanovanjskega sklada so menda pred vrati, saj je z osemnajstim aprilom začel veljati pravilnik o porabi zbranega denarja, kmalu pa naj bi bil v dnevnem časopisju tudi razpis za posojila. Podrobnejši pogoji za pridobitev denarja s tega naslova bodo seveda pripisani ob razpisu, minister Miha Jazbinšek pa je na tiskovni konferenci pred mesecem razglasil, da bodo tokrat dobili posojilo tisti, ki so si že sami reševali stanovanjski problem in najeli draga bančna posojila po letu 1987 ter sedaj več ne zmorejo odplačevati dolga. Posojilo s stanovanjskega sklada je ugodnejše, res da bodo upoštevali inflacijo,
[n koliko denarja so v stanovanjski sklad nakazale pomurske občine?
*
ir ki
'k
T, Ip
<11 L
*
$ :q %
toda realna obrestna 2-odstotna.
mera bo
Razdelili bi naj dve milijardi tolarjev, kolikor se je zbralo v skladu, mnogo manj, kot so pričakovali in načrtovali, da se bo nateklo od prodaje stanovanj. Vestno so delež od kupnine na naslov sklada nakazovale občine, manj pa podjetja. Prav zato v tem času v republiki s pomočjo občinskih služb zbirajo sezname prodanih stanovanj, da bi ugotovili, katera podjetja niso nakazala dela kupnin in koliko so jim dolžna.
S pomuskih občin v stanovanjski sklad
V Gornji Radgoni so do konca februarja prodali 89 stanovanj, kar je 7 odstotkov vseh stanovanj, ki so prišla v občinsko upravljanje. S tem so zbrali 24 milijonov 886 tisoč tolarjev kupnine, v republiški stanovanjski sklad pa so nakazali 2 milijona 781 tisoč. Za 21 prodanih stanovanj so bili oproščeni plačila prispevka za sklad. To je 20 odstotkov kupnine ob takojšnjem plačilu stanovanja ali prvi in sedmi obrok ob obročnem odplačevanju.
V Ljutomeru so do konca marca zubrali 16 milijonov 45 tisoč tolarjev kupnine, v republiko pa so nakazali 577 tisoč. Za sedem solidarnostnih stanovanj so bili oproščeni plačila prispevka v sklad. V ljutomerski občini so od 363 stanovanj za 35 podpisali pogodbo o nakupu.
V lendavski občini so na občinskih službah podpisali 53 pogodb o odkupu stanovanj. Za 42 stanovanj, ki sojih kupci kupili z enkratnim plačilom, so zbrali 17 milijonov 181 tisoč tolarjev, II
stanovanj bodo kupci odplačevali obročno, zanje pa morajo dobiti še 8 milijonov 262 tisoč tolarjev. V republiški stanovanjski sklad so do zadnjega majca nakazali milijon 916 tisoč tolarjev.
V soboški občini so podpisali 299 pogodb, na občinskem računu pa so zbrali 90 milijonov 631 tisoč tolarjev kupnine. Od kupcev, ki so stanovanje kupili na obročno odplačevanje, morajo zbrati še 37 milijonov 22 tisoč. V republiški stanovanjski sklad so nakazali 5 milijonov 977 tisočakov.
Republiški stanovanjski sklad je torej do konca marca dobil od pomurskih občin nekaj več kot 11 milijonov, ne vemo pa, koliko so podjetju že nakazali ali še bodo.
V republiko preveč ali premalo
In kako sedaj oceniti, ali se je v republiško blagajno pretočilo malo ali preveč denarja? Odgovora sta lahko vsaj dva, odvisno pač, s katerimi kriteriji bomo vrednost ocenjevali. Najpopol-neje pa bomo lahko odgovorili, ko bomo videli, koliko denarja s tega naslova se bo vračalo za spodbujanje stanovanjske gradnje na našem koncu. Po tem da naj bi bil stanovanjski fond finančni steber za nacionalni sta-
Malo še poseb«®;^ zbrani denar s nega stanovanja so od kupnine"™ s,^ r odpravnine tisi mr li, stanovalcem vs«!it j ki so jo vplačal' o	t
da primerno P-inflacije) ter še a metni davek	" ■*
Lh
S

F

£
Za izgnance pekel na
Zakaj bi drugje iskal pekel, ko pa je tu na zemlji, pred nami v vseh svojih krogih, ki jih mora prehoditi človek. Ker vsak dan, s te strani zremo nanj, kot na kriminalko večera na televizijskih sprejemnikih, grozote in trpljenje ljudi, nečloveško ravnanje in ubijanje, smo že kar otopeli
Pa je res še kaj hujšega, kot je pekel na zemlji, ki ga morajo hoditi ljudje tam čez mejo, tudi ti, ki so izgnanci ali begunci? Kar milijon in pol jih je. ki so zaradi vojne morali zapustiti svoje domove
Tudi k nam prihajajo z vedno novih kriznih žarišč, pa se še na Hrvaško mnogi niso mogli ali imeli kam vrnili, čeprav je bilo podpisanih že toliko premirij in so prišle modre čelade, veliko, upanje a sedaj za mnoge novo razočaranje.
Je sploh še kdo. ki bi brezdomcem lahko zagotovil, da pa se sedaj lahko mirno vrnejo domov? Komu sploh lahko še zaupajo in verjamejo, ko ni tistega, ki bi moriji lahko naredil konec, ki bi satane v človeški podobi, ki sejejo peke! in gorje ugonobil. Je po več kot pol leta brezdomstva, izgnanstva še sploh za trohico upanja *v vrnitev, ko je bilo toliko-
krat gojeno in negovano, pa znova in znova pokopano?
Življenje brez cilja z ubitim upanjem na skorajšnjo vrnitev, na grbi dobrih ljudi, ki pa še zase nimajo mnogo.
»Kam naj gremo? Nimamo
kam. Kamorkoli gremo ‘spet na grbi drugih ljudi več ne vidimo kraja «
»Se bomo vrnili.«
»Ni vrnitve, babica, ni.
bomo
Temu
Bože,

Amalijo Fiket. ki je devetnajstega aprila dopolnila stoprvo leto, so obiskali z Občinske organizacije Rdečega križa Murska Sobota ter s soboškega centra za socialno delo, ji voščili ter izročili darilo, vrednostni bon.
Foto: Filip Matko
bože, to čakanje, že dolgo, predolgo čakamo «
Se pogled na cvetoče drevje okoli hiše, prebujajoča pomlad tam v grapi in na gorički gozd nad njo, ne usuši solza in ne pomirja v negotovosti m izgnanstvu, ki traja in traja. Morda le kakšno spomladansko opravilo na vrtu in polju Kristine iz Oto-vec, ki jih je sprejela, spelje misel od Bilja, rodnega kraja in doma.
»Kaj bi vas podila, dokler bo fižol in krompir, dokler bomo imeli kaj za jesti bo dobro.«
»Ja, kaj si vsa leta, ko si delala privarčevala in skupaj spravila, ti bomo sedaj mi pomagali potroši-
Skoraj ničesar niso mogli pripeljati s seboj, tam so pustili vse, dve hiši, polja in pridelke, ki jih niso uspeli pospraviti.
»Krompir bo sedaj že spet cvetel, tisti stan in novi, ki ga nismo pobrali.«
Mati in hči prejemata s hrva-
zemlji
LimF j gj j ške pokojnino, p > soč hrvaških d'*^. * , jo ima tud« K"’ X sprejela na svoj
Babica P^oprv.» svoj jo P lf j
»Kakšno
nas? Televizij/^ duje,« pravi
malo več razun , j kdo je
mela tudi
ka m njegove Ž^ s< i / tik., o vojsk^ o* voditeljih / kova|r t so toliko prič da j'T>
»Hvala
Nič še ni bi^V./V Pravi mn. da ved0;/® šh s tega	J
paj, pa misl'* tud>. kob.»^(	y
Mish m mnnem mi,ukogar plašč za vsako^, zemlje, ki hj k_ bogat ali 51 r* . >' vaden smrtn'a|i L .
Je Pre? /je |J' i K ’ edina tolažb	?
. . .4m ’	. 3'J
h
%
►h
?i

k*

nje na dom
mlada dva Do kdaj se na zemli*'’
- <
VESTNIK. 3^
Stran 6
5
razselili
I
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
V živinorcjsko-veterinarskcm zavodu za Pomurje v Murski Soboti imajo v preizkušanju nekaj iti Mo bikov, od teh jih je nekaj že primernih za osemenjevanje^ njihov cilj pa je, da hi izbrali bike z najboljšimi dednimi lastnostmi.
Čredo seveda vsako leto obnavljajo in tako je posebna strokovna komisija tudi prejšnji leden odbrala nekaj najboljših živali. Biki, ki so dobili ugodno oceno, bodo ostali seveda v nadaljnji selekciji. Letošnje ocenjevanje je bilo za javnost sicer zaprto zaradi težav, ki so jih pred leli imeli z (RR-om, vendar na Zavodu pravijo, da bodo najboljše Živali že kmalu predstavili tudi rejcem.
Da je kakovost bikov res na nivoju, potrjuje tudi podatek, da je komisija med 50 biki izločila iz nadaljnje selekcije le enega. Fotografija: N. Juhnov.
kmetijska panorama
Farmo v Podgradu bodo

**a«init»8/a,We v
in 5- , , meddržavnega slovenska itd^dstvom Dušana
ra15®1'1'-v,ada Pra*«1« tu-sl°*«nski ir nam Je pove' ^Kerc	minister
’ ? '"'h UsnetPa J'm je v ,ch Istran a ° pr|P«v«i av-^PosoiJ0'^'^ bo dala •b ncu' " za delitev far-
30 ^^'"a vlada že un«?- 'J°nov šilingov
P^nn’’ b° t0 lUdi ; p?bo
P0stopke L W1° li . i*1 Sočam J prevzem '/ "strežb bodo izdda' F*^^*?"* plan M \i‘ :f Udetov b° P°,r«bno 'i in fnjC kme,'j-aktivneje
J P^akovati, da pred“ V**'™ t Ite 'n s i. ’ P' repro-^a^da Sa°Sn°Vna p'e’
i,iL '	ekolnt?0'1'’1 ’ehnol°
sPrejemljiva 1 a ”a nastilu
L kovač
Dr. Jože Osterc, slovenski kmetijski minister, o selekcijskem centru v Pomurju
Ni vzrokov za preplah
veliko polemik in hude krvi med kmelijci so v zadnjem času sprožile govorice o tem, da naj bi se selekcijski center za govedo lisaste pasme, ki deluje pri Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje, preselil iz Pomurja. Ostro so na te vesti reagirali predvsem govedorejci, ki jim ni vseeno, kaj bo z usodo lega centra, saj je od njega v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj govedoreje. Rezultati rejskega in selekcijskega dela, ki imajo v Pomurju že več kol šestdesetletno tradicijo, so namreč vidni in nelogično bi bilo, da bi z neodgovorno odločitvijo le rezultate izničili.
Jr

Da bi zvedeli, kaj se skriva za temi govoricami, smo za pojasnilo zaprositi slovenskega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, ki je povedal: »To vprašanje so mi zastavili že na okrogli mizi o kmetijstvu, ki je bila pred časom v Moravskih Toplicah, m moram reči, da me je presenetilo, saj sem prvič slišal za to. Tudi v Vestniku sem prebral, da so pomurski rejci na občnem zboru rejske zveze lisaste pasme izpostavili to vprašanje, vendar doslej nisem mogel ugotoviti, od kod takšne govorice. V teh dveh letih, kar sem na kmetijskem ministrstvu, se o lem nismo pogovarjali: če bi kakršen koli načrt za to obstajal, pa predlani gotovo ne bi namenili tolikšnih sredstev za sanacijo centra v Murski Soboti, ki je bila potrebna zaradi bolezni IBR. Pa tudi če bi o pre-
selitvi razmišljali, v tem trenutku za to ni možnosti, saj bi bilo potrebno zgraditi nov center, sredstev pa ni. Na novi lokaciji bi namreč potrebovali center za neposredni test mladih bikov, saj brez tega v naši najpomembnejši govedorejski pasmi ne moremo biti.«
— Se vam ne zdi, da takšne govorice morda izhajajo iz dejstva, da se v Sloveniji pripravlja rajonizacija kmetijstva, po kateri naj bi se govedoreja preselila v hribe, na ravninskih območjih pa bi ostala poljedelstvo in prašičereja? Nenazadnje, nekateri takšno usmeritev povezujejo tudi z dejstvom, da govedorejski objekti letos niso zajeti v republiške spodbude za pospeševanje kmetijstva?!
»Res je, da letos sredstev za spodbujanje kmetijstva ne name-
njamo za gradnjo govedorejskih objektov, saj so analize pokazale, da je že zdaj precej stojišč praznih in bi zalo bito nesmotrno graditi še nova. Zadnji podatki kažejo, da se je število krav v Sloveniji močno zmanjšalo in jih je trenutno le še okoli 200 tisoč, zato naj bi letos dokončali le tiste objekte, ki so Že bili začti in za katere so bili vloženi zahtevki že v prejšnjih letih Vsekakor pa to v nobenem primeru ni povezano s prihodnjo rajonizacijo slovenskega kmetijstva.«
LUDVIK KOVAČ
a gotiko ne moreš biti kmet cs,užb».” ^“dje pri nas dokaj množično zapuščali kim-ti
Si ' P®s«(i nic>r?ah *n drugje Večina jih je bila v lo prisilje-l	P’ j* b>l h । ° “a)ale dovolj kruha ta dokaj številčne druži-
» »ki so siejc "T1 * kmetij te preveč očiten, saj so ostajali do-^'ičkem Ob"c,a,i površine. Tako smo lahJio videli — ki ko TSe nJ'v. ki jih je preraščala trava, in ved-%?« Kot ka^P^.prpjafi v gozdičke, poraščene s trnjem ozi-
Ped z, B Izhajajo zdaj spet stari časi, ko bo znova do-nS	Iiudje izgubljajo delovna mesta in bodo
5^'^« si bo 1 '■ Vendar nihče ne ho mogel hiti kmet le z b ^'eda e,J? pri<?o,>',i čim več znanja o sodobnem kmeto-% Ml Poke*0 delali n l" ln,ade. ki končajo osnovno Šolo in se ^^»il^ee? S »em* kmeliji. In kako je pravzaprav s šolanjem za sir ' Jetiki,. , plovnim vprašanjem smo se napotili k ravna-<’> t ?	«akičan I OJ7.ll P1VARJU
k Leo Sa šola N^karV^0 obiskuje 'lite* ktnei||.c ln s'cer za J k'«a delav-
* **” a ’ Um*	n>r
t^n^Prin^^ Pro-:t?rz>a * *« prnk učen hn ,kM kar Seljaku z,vini ‘	meham-
. bh>	. i0^1
1 I a 1 da	lettKin
P?8?’	učenci
^^1^'Jski (’t	Pouka te
'	»1 ''P' tla l 6ram. V
'M; 'k'*Pir>0, ki Ur q m njim se "triletnih

predmetov - in skupino, ki ima namen opravljati te zaključni izpit — njim pa se nekoliko poveča delež praktičnega pouka in izbirnih predmetov. Tisli, ki opravijo maturo, se vpišejo v glavnem na univerzo, z zaključnim izpitom pa lahko nadaljujejo šolanje na višji, v prihodnje pa tudi na visoki šoli.«
Čeprav je na šoli dokaj dobro poskrbljeno za praktični pouk, pa ravnatelj Pivar Še m zadovoljen. Pričakujejo, da bodo dobili vrnjeno zemljo (okrog 60 hektarjev), ki je bita šoli odvzeta po vojni, kazalo bi posodobiti strojni park, urediti center za posku-/ sno pridelovanje vrtnin, poskrbeti za naprave, ki so potrebne za namakalni sistem, in Še nekatere naprave, ki so potrebne za poskusno pridelavo skoraj vseh potjSčin. Prav tako bi bilo zelo koristno, če bi imela šola še en sadovnjak na Goričkem, kjer bi bila tudi sušilnica sadja in poi-
Turnišče
Cene pujskov
Minuli četrtek, 23. aprila, so rejci pripeljali na sejem v Turnišče 32 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 8 do 14 tisoč tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 30 živali.
nilnica Tako bi lahko pridelke tudi, »oplemenitili«. Medlem pa urejajo večji prostor na podstrešju novega paviljona, kjer nameravajo že v novem šolskem letu organizirati delovno usposabljanje za razne dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kot je pletenje iz šibja in ličja, izdelovanje orodij iz lesa idr V to usposabljanje se bodo lahko vključili tudi drugi, recimo tisti, ki so postali tehnološki presežek v kmetijstvu.
O kakšnih novih rednih izobraževalnih programih pa zaen krat ne razmišljajo, ker so tudi prostorsko omejeni. Imajo pa namen organizirati neke vrste dopolnilno izobraževanje za ti-
ste, ki so končali druge srednje šole in želijo delati v kmetijstvu
Pa še nekaj je, kar bi bilo treba spremeniti v sistemu kmetijskega izobraževanja. Če naj bi dijake res vsestranko oborožili s praktičnim znanjem, potem bi morali bili le-li vsaj določeno obdobje ves dan v šoli oziroma v dija škem domu. Delo v kmetijstvu namreč ni le dopoldne, ampak tudi pozno popoldne, zvečer in celo ponoči (predvsem pri živini). In resje, kot razmišlja ravna telj Pivar, da si mora pomurski kmet pridobiti čim več znanja, ki pa hitro zastara, zalo je potrebno stalno slediti novostim.
JOŽE GRAJ
Učenci Srednje kmetijske Šole Rakičan pri praktičnem delu na polju — saditvi krompirja za preskus sorte. (Fotografija: JOG)
— Če bi ob teh cenah hotel pokriti vse stroške, bi moral pridelati najmanj 20 ton koruze na hektar.
S
s
Pomen časa košnje za kakovost krme
Za intenzivno pridobivanje mleka in prireje mesa je kakovost osnovne krme zelo pomembna. V večini naših rej jc krma s travnikov, torej (ravni silos in seno, večji de! osnovne krme, zato moramo namenjali pozornost pridelavi.
Nedvomno je. da imamo za kakovost krme s travnatega sveta poleg botaničnega sestava travne ruše veliki pomen še čas košnje.
Siliranje je način konzerviranja, kije najprimernejši tn prilagojen zgodnji prvi košnji zaradi nestalnega vremena v začetku maja. Uvedba travne sitaže v obrok ni vprašljiva in je ena temeljnih možnosti za povečanje pridelovanja krme Manj razširjeno pa je vprašanje, kolikšen naj bo delež sena v obroku, oziroma ali je možno - racionalno, da seno v obroku za krave v celoti nadomestimo s silažo?
Seno in (ravna silaža, ki sta iz istega izahodnega materiala — to je trava —, se med seboj razlikujeta po kakovosti in vrsti lastnosti.
Kakovost sena je slaba v večini primerov zaradi prepozne košnje, ki pri nas še vedno prevladuje. Pri sodobnem načinu spravila s preve-trovanjem lahkjo kosimo za seno prej kot običajno, ker nismo toliko odvisni od lepega vremena.
Izgube pri konzerviranju oziroma sušenju sena
Izgube pri spravilu sena so velike, saj izgubimo s sušenjem na tleh «10 - 50 % hranilnih snovi, čeprav je lepo sončno vreme. V slabem vremenu pa so izgube še dosti večje, tudi do 70%.
S sušenjem na sušilih izgube zmanjšamo, tako so na kozolcih, ostrgah, žičnih kozolcih 25 30%, najmanj izgub pa imamo s preve-trovanjem s hladnim zrakom (25 -30%), s toplim zrakom, ki ga ogreje sonce, v predoru iz folije aii v komori pod streho pa so izgube le 15 20%.
Vzroki za izgube pri sušenju
- drobljenje sena je tem večje, čimveč seno obračamo, ko je že suho. Seno naj bi se obračalo čimveč. ko je še zeleno. Takoj, ko pokosimo, moramo travo razlrostili, nato pa obračati vsakih 2 -3 ure (stari pregovor pravi, da se seno suši na vilah), ko pa gre sušenje proti koncu, obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenje z obračalnikom čim manjše. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov, je ravno v listju trav in detelj, ki tudi pri sušenju najhitreje odpadejo.
Siliranje trav
Kakovostna osnovna krma za krave molznice, bogata s hranilnimi snovmi, je travna silaža. Pri nas se mora vedno več trave, posebno po prvem odkosu, silirati, to pa zaradi ranejše košnje prvega odkosa m manjših izgub pri siliranju	.
Travna silaža, kt jo krmimo kravam molznicam ali ko so krave v prvi polovici laktacije, mora imeti veliko beljakovin z nizko topnostjo iti,visoko'prebavljivostjo. Da bomo to dosegli, moramo travo pokositi, ko pridelek vsebuje 20 -22% beljakovin. Tako dobimo v silaži 17—19% beljakovin.
Kdaj naj bo prvi odkos trave, za siliranje?
Odločamo se za kakovost in količino Teoretično je sicer možno, praktično pa je lo mnogokrat težko doseči. Ta meja, ko se začne bistveno spreminjali hranilna snov v travah, je začetek latenja
Trave iz vrst ljulk ne tvorijo hkrati več kot 3 — 5 rasloce liste. Ko se pojavi četrti list na vrhu slebla.se bo spodnji začel sušili in odmirati. Z njim izgine večina proteinov in sladkorjev. Kar ostane, je daljše steblo, ki pa je celulozno in zato tudi slabše prebavljivo kot list.
Začetek latenja je često optimalni čas za Košnjo V tem stadiju je najugodnejše razmerje med listi in steblom, vendar moramo pokositi prej, kol začne odmirati prvi spodnji list.
Ob polnem latenju in začetku cvetenja trav vsebnost surovih vlaken zelo hitro narašča, to pa zaradi rasti stebla, ki mora biti trdno, da opravlja svojo življenjsko funkcijo, da nosi lat in v njem seme. Narava je poskrbela za rastline s tem, da njihova stebla olesenijo in postanejo čvrsta in tudi slabše prebavljiva Sladkorji, ki so bili v celicah, se spremenijo v celulozo, med molekule celuloze se vplete lignin, kar povzroči zelo slabo prebavljivost krme.
Vsebnost surovih proteinov ob latenju se začne zelo hitro manjšati, še hitreje pa se zmanjšuje količina beljakovin, to pa zaradi slabse prebavljivosti.	.	.
Količina surovih beljakovin (proteini) se s staranjem zmanjšuje hitreje pri zgodnjih vrstah trav. Za detelje je značilno, da olesenijo pozneje, s lem pa izboljšajo prebavljivost in kakovost krme
Travne ruše z majhnim deležem detelj se starajo hitreje kot ruše z veliko detelj in zeli, ve bo druga in trelja Košnja ravno tako ob začetku latenja, bo skupna teža zelene mase, pridelane na Iravinju, znašala le nekaj manj kot pri klasični rastni dobi trav Pomembna pa bo razlika v prehrani in višji hranilni vrednosti pridelka, ki ima v začetku latenja dosti boljšo prebavljivost. To pa preprosto zaradi več beljakovin, sladkorjev in ogljikovih hidratov v travi, ki so bile pravočasno silirane
Večja prebavljivost bo omogočila živalim, da dobe iz krme več hranilnih snovi, zaradi česar bodo iz zelo kakovostne silaže lahko pridelali vse ali pa večino hranilnih snovi, ki jih potrebujejo. V običajnem obroku pa dobijo te hranilne snovi iz kupljenih beljakovinskih koncentratov.
Ce se za trenutek vrnemo nazaj. Da si rastline hitreje opomorejo in začno ponovno rasti je pomembno:
I Cim krajše je steblo, ki je ostalo po košnji, dalj časa porabi trava zg ponovno rast. Le-ta bo hitrejša, če bo ruša košena 5 — 7 cm visoko. Ce kosimo v tej višini, se zmanjša možnost onesnaževanja silaže z zemljo in s lem tudi možnost za škodljivo fermentacijo v silosu.
Druga prednost višje rezi je manjši delež stebel v sitirnem materialu in s tem boljša kakovost silimega materiala v končnem pridelku. Več ko krava poje stebel, manj prostora je v vampu za liste, ki so zaradi večje hranilne vrednosti koristnejši za mleko.
2 Prej ko se pokošeni ruši doda dušik, hitreje bo sposobna ponovne rasti. Ce se z dodajanjem dušika predolgo odlaša, bo trava izničila prednosti gnojenja Poleg tega bo ostalo preveč neporabljenega dušika, kar bo ob naslednji košnji zmanjšalo vsebnost sladkorja v rastlinah in povzročilo težave pri fermentaciji ne le v silosu, temveč tudi v vampu.
Učinkovitost prebave v vampu je največja, kadar so deleži topnega dušika v krmi, ki pretežno izvira iz neporabljenega gnojila v rastlini, čim manjši.
Kako dolgo naj travo sušim, preden jo začnem silirati?
Najpreprostejši ukrep za uspesno siliranje travinia je venenje. S siliranjem takega materiala dokaj zanesljivo preprečimo delovanje nezaželjenih mikroorganizmov, predvsem maslenolcislinskih bakterij, zmanjšamo izgube zaradi odcednega soka in izboljšamo konzumacijo krme.
Pri sušenju se poveča tudi vsebnost sladkorjev, kar ugodno vpli va na fermentacijo. S povečanjem sušine se poveča ozmotski tlak, ki preprečuje delovanje nezaželjenih mikroorganizmov Pri sušenju pa nastanejo (udi izgube zaradi dihanja. Te izgube niso velike, če je vre me lepo in sušenje hitro, lahko pa so precejšnje, če krmo izpira dež ali se dalj časa suši V tem primeru se zaradi dihanja izgubi precej sladkorjev, zaradi hidrolize pa se poslabša kakovost beljakovin. V zelo slabih razmerah prične krma gniti, kar neugodno vpliva na sestavo mikrofiore in fermentacije. Pri sušenju in spravilu krme v slabem vremenu je tudi krma onesnažena z zemljo v številnih poskusih, ki so jih izvedli na inštitutih v okviru EGS, so pri sušenju trave ugotovili 3—13% izgub suhe snovi. Prevladuje mnenje, da mora trava primerno oveneti v dveh dneh.
( e to ni mogoče, se odločajo za siliranje sveže trave dodaki Pomembno je, da izkoristimo vse možnosti, da potrebno uvelost krme čim hitreje dosežemo. Z gnetenjem in obračanjem sušenje zelo pospe širno. Ce trave ne obračamo, je neenakomerno posušena, kar otežuje tlačenje.
Pri siliranju sveže, neuvele trave so izgube pri fermentaciji precej velike že zaradi odcednega soka, ki vsebuje precej hranilnih snovi Tudi fermentacija je intenzivnejša in nastane več organskih kislin Posebno velike so izgube, če je silaža slabe kakovosti (onesnažena z zemljo ali ostanki gnojevke). Večina raziskav kaže, da so izgube manjše, če vsebuje krma 30 40 % suhe snovi. Pri zelo suhi krmi se namreč izgube lahko ponovno povečajo zaradi preveč zraka.
(Dalje prihodnjič) Jože Puhan, dipl kmet inž.
Stran 7
kronika
odsevi mladosti
Razplet ilegalnega prevoza živine
MIR ad acta
Iz Urada kriminalistične službe Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti smo dobili uradno informacijo o prevozu živine iz Republike Hrvaške, ki ga je opravljala Mesna industrija Radgona, na kratko MIR. Ugotovili so, da so Mesoizdelki, kot je bil prejšnji naziv MIR-a, s Poljoprivredno zadrugo Sloga tl. 2. 1991 sklenili pogodbo o skupni reji prašičev in telet. Gre za kooperacijsko pitanje, pri čemer je PZ Sloga v soglasju z MIR-om nabavljalo mlade pojske in teleta, s tem daje radgonsko podjetje v 15 dneh poravnalo kupnino. Na ta način je živina postala njihova last.
Odkar imamo s Hrvaško državno mejo in po odločitvi vlade te sosednje države, ki je sprejela odlok o prepoved) izvoza hrane in živine, je ta sklep podjetju MIR onemogočil, da v matično enoto prepelje oziroma uvozi svojo živino. Zaradi tega je vodstvo MIR-a, predvsem pa njegov direktor, odločilo, da živino prepeljejo v Republiko Slovenijo na edini možen način, to je prek zelene meje. Za živino so imeli potrdila o zdravstvenem stanju živali, v katerih so kot prejemnika navedli Sutlo-Šunkovec v Republiki Hrvaški. Živino pa so namesto prej omenjenega prejemnika prepeljali čez zeleno mejo v matično enoto. Ker za te prevoze niso imeli ustrezne dokumentacije oz. uvoznih dokumentov, jih tudi niso prijavili pristojni carinarnici. Tako je bilo 15. novembra, 10. decembra, 20. decembra lani in 10. januarja letos prepeljanih 718 prašičev, katerih skupna vrednost znaša 5.634.101.00 SLT, in 66 telet, katerih prirastek je ovrednoten na 431.736,00 SLT.
Kot navaja UNZ Murska Sobota, pri opisanih dejanjih niso bili ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja, kljub temu pa so primer predali Temeljnemu javnemu tožilstvu v Murski Soboti. Sporen je namreč naklep oz. namen direktorja, ki je odredil prevoz živine, saj se po ugotovitvah podjetje ni želelo izogniti carinskim dajatvam, ki znašajo 1 odstotek, temveč lastno živino prepeljati v matično podjetje. S tem je podjetje iztržilo za živino tudi 50 odstotkov večjo ceno, kot če bi vso živino prodali v Republiki Hrvaški.	MILAN JERŠE
Še enkrat: Zgodilo se je...
V Vestniku smo 20. februarja objavili pod naslovom Zgodilo se je ... vest, da je policija podala kazensko ovadbo zoper Franca C. iz Kutinec, ki naj bi v gozdu Kmetijskega kombinata Radgona posekal 27 kubičnih metrov lesa in ga skuša! prodati, vendar ne za prvo ne za drugo ni imel dovoljenja lastnika. Zdaj pa smo od odvetnika Petra Marinkoviča iz Radgone prejeli naslednje pojasnilo:
Vsi. ki zadevo poznajo, zlasti vaščani Kutincev na podlagi tega pisanja sklepajo, da se to nanaša na Franca Čučka.
Franc Čuček ni sekal v gozdu, ki bi bil last Kmetijskega kombinata Radgona, temveč v gozdu, kjer sta lastnika, po zemljiškoknjižnem stanju, Franc Čuček in njegova mati Štefanija, vsak do ene polovice.
Sečnjo je Francu Čučku odkazal KK Radgona, TOK Gozdarstvo po odkazovalnem manualu št. 7/2/3 z dne 10. 12. 1991 ter št. 7/2/2 z dne 10. 12. 1991 in št. 7/2/1 z dne 10. 12. 1991.
Lastniško stanje pa je razvidno iz vi. št. 75, k. o. Galušak pri zemljiški knjigi v Gornji Radgonji, posestno stanje pa iz posestnega lista št. 10 za k.o. Galušak, ki ga je izdala geodetska uprava občine Gornja Radgona dne 10. 2. 1992 in je v moji pisarni.
Do danes pa Francu Čučku ni znana vsebina nobene kazenske ovadbe, ki bi bila vložena zoper njega, kot ste zapisali.
Štorklja
Sedim pred oknom in poslušam glasbo Dan je lep. Sije sonce in rahel veter ziblje veje, ki so začele zeleneti. Nenadoma zagledam štorkljo, kako se sprehaja po travniku. Zelo je zanimiva. Cez nekaj časa odleti in spet prileti nazaj. Pridruži se ji še ena štorklja. Zaželim, da bi priletelo še veliko teh ptic, ki so tako značilne za našo pokrajino.
SIMONA KUHAR, 7. b,
OŠ Bakovci
Štorklja je ptica selivka. Jeseni odleti v tople kraje, spomladi pa se spet vrne k nam. Je čmo-bele barve, ima oranžen kljun, noge pa rdeče. Včasih so govorili, da štorklja nosi majhne otroke.
Iz toplih krajev najprej prileti samec. Očisti gnezdo ali pa zgradi novo. Spleteno je iz raznih vej.
Ko sem letos zagledala prvo štorkljo, je klepala tako na glas, da se je slišalo po celi vasi. Bila sem presenečena.
MOJCA HORVAT, 2. b, Podružnična OŠ Dokležovje
Moj poklic
w M	. ■ . pr’
Učenci osmih razredov smo pred veliko odločitvi0-poklic si izbrati?	na in
Imeii smo informativni dan. Bila sem vznemirjen^., tudi vesela, da bom lahko naslednja štiri leta obiskovj šolo, na kateri bo vse drugače, kot je v osnovni. Odloči ekonomsko smer, ki je tudi v Murski Soboti. ■
Šola se mi je zdela precej drugačna od naše. Učilna . in nekatere so tudi v kletnih prostorih. Toda prvi vtis' . eno dobri. Lepo so nas sprejeli in razložili potek 1 z°U"
Domov sem se vrnila dobre volje in dokaj zado* pa je skalilo predavanje na naši šoli. Gospod iz slovanje je prikazal moj bodoči poklic v drugačni ga predstavljala. Res so časi težki in govori se, /«(11 delo, ki ga veseli. Toda tega dela je vedno manj- Z kaj bo po končani šoli. Mogoče pa bom le imela sr ■ zaposlitev.
Najprej pa seveda šola in šele potem vse ostalo, pogumno naprej!	SUZANA^*
Piknik
Goričko, im«1’ ' dnlg^.| N« J sem se po travniku proti gozdu, tako da tega mnce m 'I ž*1’ gozda sem zagledala jagode in jih začela nabirati. Cez me začeli klicati. Skrila sem se za leskov grm in jih g'c jo po travniku in me iščejo. Bilo mi je zabavno.
dolgo. Pokazala sem se jim in vsi smo bili srečni: om. P
URŠKA OŠ H ^ut
Bilo je poleti. Odpravili smo se na _ Pekli smo meso in cvrli krompir. Postalo mi je sem se po travniku proti gozdu, tako da tega nihč
jaz pa, ker sem jim ponagajala.
trgovina in storitve,d.d, Kranj, Koroška c. 1
MERKUR — trgovina in storitve, d.d.
Kranj, Koroška I
objavlja
prosto delovno mesto komercialista predstavnika — trgovskega potnika za Mursko Soboto z okolico.
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehniške smeri.
- 2 leti delovnih izkušenj pri prodaji tehnično-železninskega blaga na terenu.
— lasten avtomobil,
— telefon v stanovanju,
— dvomesečno poskusno delo.
Stimulativen osebni dohodek.
Če menite, da izpolnjujete.objavljene pogoje, pošljite v 8 dneh po objavi ponudbo na naslov MERKUR — trgovina in storitve, d.d., Kadrovsko-socialna služba, Kranj, Koroška 2.
Vse informacije dobite pri MERKURJU - predstavništvo Maribor, Maribor, Regentova 20, osebno ali po telefonu št. (062) 38-161 in 39-611.
TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI ENOTA V MURSKI SOBOTI
objavlja
JAVNO DRAŽBO
v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika OZ 14. OKTOBER G. Radgona v stečaju za prodajo osnovnega sredstva:
Cestni vibracijski valjar znamke AMMAN — tip DTV-42, številka stroja GE33054, serija GD94534-08, leto izdelave 1976, motor -2 valjni, vodno hlajeni, dizei, znamka HATZ, moč motorja 15 KS, delovna širina 1400 mm, z izklicno ceno v tolarski protivrednosti I 1.457,04 DEM.
Pogoji javne dražbe:
Javna dražba bo 30. 5. 1992 ob 9. uri na dvorišču obrala Gradbeništvo stečajnega dolžnika na Tratah št. 27.
Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe, če pred javno dražbo plačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiroračun stečajnega dolžnik^ 51910-690-10360 s pripisom za javno dražbo, opr. št. St 23/91, in o tem predložijo dokaz na javni dražbi, oziroma če varščino plačajo neposredno pred javno dražbo. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo. Dražba poteka po sistemu videno-kupljeno. Z najboljšim ponudnikom bo sklenjena pisna pogodba v 5 dneh. Ob podpisu pogodbe plača kupec kupnino v tolarski protivrednosti DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. Plačana varščina se kupcu obračuna v ceno, drugim udeležencem javne dražbe pa se varščina vrne takoj po končani javni dražbi oz. v 3 dneh brez plačila zamudnih obresti.
Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. Ogled osnovnega sredstva je mogoč uro pred začetkom javne dražbe oziroma po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Jožetom Flegarjem.
Gozd
Šli smo v gozd. Drevesa so že poganjala popke. Listi pod njimi pa so šumeli, ko smo jih pohodili. Pot nas je vodila tudi čez most in brv. Natrgali smo norice in jih nesli na pokopališče.
GREGOR KLEMENČIČ, 1. r„ OŠ Videm ob Ščavnici
Zelena
delavnica
Zjutraj smo šli na avtobusno postajo in se odpeljali v Rado-slavce na ogled vrtnarije.
V zeleni delavnici ali rastlinjaku je bilo toplo. Vrtnarka nam je pripovedovala o njenem delu. Tako sem tudi zvedel, da je črna folija uporabna samo tri leta.
Kupil sem si rožo, ki je bila podobna kaktusu, vendar je bil to uheljček.
Potem smo se vrnili, naslednji dan pa smo se o tem pogovarjali v šoli.
JERNEJ KUNClC, 2. c, OŠ Ljutomer
Rojstni dan
Praznovali smo sestrin 17. rojstni dan. Povabili smo botro in najboljše sestrine prijateljice.
»Mali, kaj praviš, a sem lepo oblečena?« meje že ne vem kolikokrat vprašala.
»Seveda! Ne skrbi in daj mi že mir. Na živce mi greš. To je že petič .. .« sem ji odvrnil.
Tedaj seje oglasil zvonec in sestra je pohitela k vratom. Prišle so njene prijateljice. Povabila jih je v dnevno sobo. Dekleta so bila v začetku bolj mirna in sramežljiva, čez nekaj minut pa smo veselo klepetali in se zabavali ob prijetni glasbi. Mama nam je prinašala razne dobrote, ki so vsem teknile. Čas je hitro mineval in ura je kazala že okrog osem. Odpravili smo se v Staro Novo vas, in sicer v disko. Tam sem srečal svoje sošolce, s katerimi smo se karseda prijetno zabavali. Večkrat smo šli tudi na plesišče. Ko je napočil čas odhoda, nas je zunaj že čakal oče in nas odpeljal domov. Vsi utrujeni in zaspani smo odšli v postelje. V ušesih pa nam je še vedno bobnela glasba.
To je čas našega otroštva, mladosti... in tudi čas, ko smo polni življenja.
KRUNOSLAV GAŠPARAC, 8. b, OŠ Križevci pri Ljutomeru
Govore,
Govore, da yesoUn’^, požira zahajajoč« in ga potopi v temno Ija.	.
Vendar to m res-Sonce živi m b° sijalo in nas gre n e Rastline v njego hujaj^i se vedno znova P ■ ko plašč mrzlega Govore, da tema spod ar, vendar to ni fes' e [cifi Močnejše od gr oje vendar mogovo«
DANIEL «ALJl^'
Ali veste
Na 54. vprašanje smo prejeli samo 2 pravilna odgovora. Enega nam je poslal IVAN PELCAR iz Radencev, drugega pa MIRKO HULL od Grada na Goričkem, ki je napisal naslednje: »Največji grad na Slovenskem je grad na Goričkem — po velikosti poslopja - (kot smo tudi mislili), po površini celotnega kompleksa pa je največja graščina Kostanjevica na Krki.« Bravo obema! In oba sta si tudi zaslužila nagrado, ki jo prispeva Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota. Se drugi strinjate, mar ne?
KUPON št 56
Ali veste, kako se je imenoval prvi slovenski časopis in kdaj je začel izhajati? Odgovore pošljite najkasneje do 7. maja.
saj je komaj 1 . hnc^ u Mahnaje in sp^h po čisto drobnih n
ca.
Uja pa že za in tudi poljub«*-
Kure že ob P^11!,^ ' potem pa pr«« vh°
Ko jo notri sp^"11’ f se vsa zgrozim- ^l’’ Ali veste, kaj J« Blatna na mOjoP la!	mP
JASNA KL
Moje (naše) korenine
v
stni dan.
In še nekaj osnovnih podatkov o njenih kot* , um jr MAMI je ime Irena. Rodila se je leta 1958 v	j
ia v tovarni Planika. V prostem času rada
makove potice.	- A1^^
DEDEK po mami seje rodil teta 1927 v ^u®nT,sii ni, od koder se je vrnil leta 1971. Prepotoval J® ’ j
Največje težave pri odkrivanju korenin so pr® |? 1*'*/, to nam je iskreno priznala AL EKSANDRA LEBA .‘v, prav zaradi njih šele pred kratkim uspela sestaviti G' pa je dosledna kot malokdo doslej. Ce je takšna I' obeta uspešna prihodnost. Sedaj obiskuje 8. ražret" ^sl' vo, kjer večkrat tudi slika. Je tudi ljubiteljica knj'8’ zel°'.. ki so njene najljubše živali. V njenem življenju pa ^.f) i" datum 19. september. To je njen, obenem pa tudi n
šivilja v tovarni Planika. V prostem času rada P' ....
vrtu *	,1.1^^
OČETU je ime Ivan. Rodil seje leta 1955 v 1	- J
osmih otrok Po poklicu je delavec v Planiki Tu ^7 speče kakšno potico in veseli ga kuhanje. z^j, 8’|{m
BABICA po mami se je pisala Marija Horvat t je v letih 1930 1971. Bila je gospodinja in ukva J šivom. Babica po očetu pa se je pisala Ana Lebar t jn la je v letih 1920 1982 v Turnišču. Znala je spem ’ ’
ta. Druga prababica (po očetu) se je pisala Veron I Rodila se je v Nedelici leta 1900, umrla pa v Iu dobra gospodinja.	o„dilse
PRADEDEK po mami je bil Franc Koren. , ,1^.1 Monoštru (danes Madžarska), umrl pa 1940. v ..H*’,. • je bil čevljar. Pradedek po očetu pa seje pisal St v f .'tV v letih 1890 1978. Bil je čevljar in kmet. Živ«1 JL^ttj.i
BRAT DENIS se je rodil leta 1981 v Murski ‘ gaja muci Minki. Poleg tega še rad igra badmint0
Stran 8
*
kulturna panorama
Srednjeevropsko gledališče
Theatrum Germanicum
Tomaž Pandur
Emonae
Žalika	amalerska
biljem Hi J :"r> ^^1^ pod 'm:	,s,' ,akultete v
Ovijajo <t„d9' 'eta' Sl<upino Raka Vn»- "^'le nemškega "o»,triR	sedem čla
Pitona Zadr^h ^murci:
'• Franc b/'1 ^men Ger’ ^so v nemti? NJ,hove Preda "kopali J“lku’ 2a,°
V«J Avstriji drav«, ki i/„„ 5?Sim0no Za-‘^Fovedah marsikaj o
j'


r
ra* nastala va-^ani^ im« lhca' ■	Emonae?
Franc ,n stm ■ srednje šo-d«	amb‘c‘J* ter
‘So "	- ”Var'mo Pridru-
Ic '^o šmd"^ Člam- k' 50 C' Kalin dMV* nemščine ^'■Andrej »p, Nlk° Schlamber fe* l* sm0 Še' £k“P'no' ^,re' tm. '"ffrorju Za so kni^05'1' a™l<mlko 7'	Miro Miladi-
»e^pa	,zbrali“
% n' nemškega - l£JZbral‘ "M sred-Hm ।" kar Bnn, ^tnanteum v	bansko
Kul; ^Uhliani
^h bČd^ikra'll,im0 ‘ak leksl' ‘n ki ^aša PVila'‘"ev na dobro poP O Zaj>tosilQ Bije... knJ'-evnost kČ.lo da	" Ja Pe‘nharda
Z'
1	nadovom £ °dlučili za Do«.:	das P^Krg ^nige
k	sami ali
r .J^agal?
to&M rej^ smo si razdeli' d, ■ M«
im.^0^ ^‘čla-'‘opr^"’ ‘ako da '“d‘ ^dijske *kon™ tedna.
igro »‘^Instro?
S> So^”‘go predstave ndDai ^bh-eilnega °/ na mab ' ^je občinstvo
F
|f


I

^^^2L^°^ar 0 kulturni koledar
v >
Ji^Žr V pre'' r.n'lr"lot ijL**1* ^to
^S’r‘=:
h n’ Radin7S,aVnem sa icnd--Han Ja akadem
V' 'Z Zalae
V , sla rW aprila Ju,°rnerski sl,k :' 19 30 ot-bo naZ atka p Hademskc-\ ^o"^ 20- rnaja.
sprejelo zelo dobro, vsi so bili navdušeni. Na premieri so bili tudi avtor besedila Reinhard P. Gruber ter nekaj avstrijskih gledaliških kritikov. Nastop je bil tako uspešen. da so nas povabili na gostovanje r gledališče Forum Sladt Park v Gradcu Tam smo nastopali v novembru, gostovanje pa je trajalo teden dni. Nekateri avstrijski časopisi so poročali o našem nastopu, posneli pa smo tudi pogovor za avstrijsko televizijo OR F
Se pravi, da ste dosegli izjemen uspeh. Ali so temu sledile zanimive ponudbe?
SIMONA: Da. Med nastopanjem v Gradcu sla nas opazila dva režiserja iz Forum Sladt Parka. Ernst M Binder in Christian Polzi. Bila sla pripravljena sodelovati z nami pri naslednji predstavi A us dem leben Hodelmosers, kar pomeni Iz življenja Hodetmoserja, ki je prav tako delo Reinharda P. Gruberja Z vajami smo začeli marca 1991. Režiserja sta ob koncu tedna prihajala v Ljubljano ter delala z nami. Finančno nam je pri tem pomagal avstrijski konzulat, ki je plačeval vse režiserjeve stroške (pot. prenočišče). Medtem ko smo vadili za predstavo A us dem leben Hodelmosers, smo po Avstriji nastopali z našo prvo predstavo in se udeležili tudi nekaj internacionalnih tekmovanj amaterskih gledaliških skupin
Očitno ste imeli kar precej dela. Kdaj pa ste potem nastopili z drugo predstavo?
SIMONA ■ V Sloveniji smo prvič nastopili z predstavo Aus dem leben Hodelmosers 20. aprila 1991 v Mestnem gledališču ljubljanskem. Ker pa je ta predstava koprodukcija z gledališčem Forum Stadt Park, je bila deležna precejšnje medijske pozornosti. Premiera v Gradcu je bila odigrana i 3. avgusta 1991. Vse vstopnice so bile razprodane za dva tedna vnaprej, tako da smo bili novembra povabljeni na enomesečno gostovanje.
In za konec mi povej, kolikokrat ste nastopili s tema predstavama in kaj nameravate v prihodnosti?
SIMONA: Pred kratkim smo bili na odru že petdesetič. Moram pa še enkrat povedati, da nas je pri tem projektu podprla le avstrijska stran, avstrijski konzulat ter podjetje Gbsser Bier Seveda smo iskali sponzorje tudi v Sloveniji, vendar smo povsod naleteli na gluha ušesa. Prihodnost naše skupine pa je negotova. Kmalu se bodo začeli izpiti, tako da ne bomo imeli več toliko časa za skupino. Verjetno bomo naredili majhno pavzo, potem pa . . . bomo videli
LIL!A N BELAJEC
KNJIŽNICE:
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8 do 18. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure. V torek in četrtek od 7. do 15. ure, v soboto od 8. do 12 dre.
LJUTOMER Knjižnica je odprla v ponedeljek, sredo in Četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih
in petkih od 8. do 15. ure. Vsak
ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure za otroke
USPEŠNICE:
V knjigarni Dobra knjiga vam ta leden ponujajo:
1. Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica, Mladinska knjiga: W in H. Strube: Kepler, Založba Obzorja Maribor, J. Kea-ne: Mediji in demokracija, Znanstveno tn publicistično središče Ljubljana.
na Dunaju
Slovenska kultura po osamosvojitvi končno postaja tudi del evropske. Vendar to ni res. Po besedah direktorja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in »one-man-band« režiserja Tomaža PAN Dl'RJA je slovensko gledališče že dolgo del evropskega gledališkega dogajanja.
PANDUR je čisto v slogu marketinškega genija samopred-stavitve v ponedeljek priredil kratko tiskovno konferenco v stari dunajski kavarni Pri Angležu. Gre za odkup treh nastopov Pandurjevega HAMLETA na Dunajskih festivalskih tednih, ki letos poskušajo predstaviti nekaj najuspešnejših evropskih gledali ških uprizoritev iz Shakespearje-vega železnega repertoarja. Tako bo od 8. maja do 14. junija mogoče videti še Macbetha Državnega gledališča iz Berlina, potem Antoniusa in Cleopatro, v izvedbi bi Needcompany iz Bruslja, ter še enega HAMLETA, in sicer v izvedbi Societas Raffaello San-zio iz Cesene.
Kaj vse je predstavnike avstrijskih medijev zanimalo o Tomažu Pandurju in njegovemu gledališču? Za naše razmere mogoče ne koliko nepričakovana in za Pan durja tudi delno nenavadna vprašanja o političnem gledališču in o sociali znotraj Drame SNG Maribor po njegovem prihodu v to »novo gledališko prestolnico med Milanom in Dunajem«, kot je to v reviji Theater heute zapisala Neva Skapin-Sli-bar.
Za Pandurja namreč politični teater ne obstaja, kajti njega ne
Mag. Ivan Rihtarič
Prispevek k nastanku trga Gornja Radgona
Radgona , naselje ob Muri, se v zgodovihskih virih omenja že dokaj zgodaj; mesto »Raclita-num« ali celo sporni »Halica num«‘ naj bi bil predhodnik mesta, ki je dobivalo od 11. do 13. stoletja že obrise svojega poznej Šega, za deželnega kneza pomembnega mesta v vojaškem in trgovskem smislu.
Gornjeradgonski grad je dajal mestu Radgoni s svojim prevladujočim položajem nad reko Muro popolno varnost skupaj z načrtno speljanimi rokavi Mure.
Mesto si je spretno pridobiva lo mestne privilegije ter gradilo mestno samoupravo. Do leta 1803 je dobilo 37 privilegijev.1
Mesto je bilo postavljeno v Izrazito agrarno področje ter je bilo tesno vezano na podeželje in predvsem bližnje Slovenske gorice, saj je v njem poleg tgrgovine in obrti cvetela tudi trgovina z vinom Oba bregova reke Mure sta bila povezana z mostom/ okrog katerega se je na desnem bregu začelo razvijati naselje. Grafika mesta iz leta 1745 nam prikazuje posamezne hiše pod gradom in ob Murj. Te hiše štejemo kot jedro za nastanek poznejšega Spodnjega in Gornjega Criesa.1 Franciscejski kataster iz leta 1821“ kaže, da se je pod gradom (»Schloss Oher Radkersburg«) ustvarila na vzhodni strani ob njegovem robu naravna polica (Zgornji Gries), ki je imela sklenjene hiše tako, da so )e-te bile prislonjene h grajskemu hribu. Za celo višino hiš nižje je na »tleh« t. i. Spodnji Gries, ki pa se je na svojem začetku ob Muri odpiral v živinski trg (»Vich-markt«). Na koncu Spodnjega Griesa seje odprl še nov, manjši trg, ki je viden še danes. Pod starim mestnim špitalom” sta bili še dve stavbi, ki sta pod ostrim kotom vezali cesti na sebe V neposredni bližini čez cesto pa jo je dopoljnjevalo Admontsko poslopje s še štirimi stavbami. Nekoliko dvignjen teren nad mestnim špitalom je bil primeren za cerkev sv. Petra Osnovna cesta, ki je povezovala cerkev z jugom (danes Partizanska cesta) je bila obdana s hišami na obeh straneh, seveda med seboj nepovezanih Se nekaj raztresenih hiš,
zanimajo dogodki dnevne politike toliko, da bi jih bilo vredno uprizarjati na odru. Ob tej njegovi trditvi se postavlja vprašanje, ali Pandur sploh razlikuje političnost teatra od političnega teatra, ko takoj postavlja populistično tezo, da je politika tako ali tako v službi umetnosti in ne obratno. Mogoče je to tako v Mariboru, vendar turistični pozdrav ob prihodu v mesto Dunaj v nekaj jezikih pravi: Wien ist anders, Vienna is different!
Postavljeno je bilo tudi vprašanje o prejšnjih zaposlenih v mariborski Drami. Tukaj je bil Pandur še bolj oster; pri njem da šteje samo kakovost in tisti, ki jim njegova pravila igre niso bila všeč, so si lahko poiskali službo drugje.
V kavarni Pri Angležu je bilo v ponedeljek torej kar veselo; du najski in na Dunaju delujoči novinarji so gledali na mladeniča iz Slovenije kot na šarlatana, ki mu hočejo dokazati šarlatanstvo.
Pandur pa se je samozavestno ali prepotentno zabaval, razvijal svoje poglede na moderno evropsko in svetovno gledališče, za katerega hkrati je priznaval, da ga ne pozna najbolje, in kazal svoje mlade bikovske roge. Meni je ta tiskovna konferenca zopet pokazala, kako ogrožene se počutijo slovenski predstavniki na obiskih v tujini. Prej nas je ogrožala Jugoslavija, sedaj pa vse kaže, da imamo občutek, da nas ogroža Evropa. In to tista Evropa, katere politični in ekonomski del hočemo formalno tudi postati.
Andrej Horvat
pašniki, vrtovi, njive in poti so seveda lep dokaz, da je tak videz naselbine upravičeno nosil ime predmestje (»Vorstadt«) tudi v listinah prejšnjih stoletij. Radgoni na levem bregu Mure.
Tudi še leta 1842’ je jedro ostalo isto, le raztegnilo se je še tudi ob Muri, vse do višine Muri-nega rokava, ki je bil okljuka na levem bregu. Le cerkev, Admont ska hiša, grajski hrib z gradom, graščina Schachenturn in gostilna Engel ter pokopališče so kot temelji naselja zarisani, kar nas vse vodi do trditve, da se je Gornja Radgona kot predmestje Radgone začela v 19. stoletju širiti. Ta širitev je dala pečat prav Spodnjemu Griesu, ki je bil tudi predelan, saj so nekatere hiše dobile mestni videz s portali, balkoni in enostavnejšimi arkadami Število hiš v vseh Griesih se je ob koncu stoletja povzpelo že čez 40.
Z vsemi omenjenimi elementi je naselje pridobivalo na gospodarskem pomenu tako za sebe kot tudi za mesto Ridgono.
Avstroogrska upravno-politi-čna razdelitev je naselju Gornja Radgona dodelila sedež sodnega okraja v okrajnem glavarstvu Ljutomer; 12.367 prebivalcev (12.362 katoličanov in 5 protestantov). Kar 11.977 Slovencev in 247 Nemcev ter 10 »drugih« v letu 1880’ so podatki, S katerimi lahkjo začnemo spremljati tudi procese na področju nacionalno-političncga gibanja prebivalstva omenjenega sodnega okraja ter mu slediti po uradnih popisih in štetjih do 1910.
Prav nacionalno-politično delovanje na lem robu slovenskega nacionalnega prostora v začetku 20. stoletja je razgibalo do takrat dokaj mirne politične sile v sodnem okraju Gornja Radgona.
17	. avgusta 1907 je bil izdan cesarski odlok, razglašen po namestništvu 28. avgusta 1907, št. 61, s katerim je bilo naselje Gornja Radgona povzdignjeno v trg.” Okoliščine ter neposredne posledice tega dejanja so klasičen primer boja nacionalnih interesov tako volilnih kot tudi gospodarskih in kažejo na splošno
z----------------Nova knjiga----------------------
Sonce ne išče samotne poti
Pri mladi ljubljanski podjetni založbi Mihelač je r zbirki Slovenska povest izšla povesi Karoline Kolmaničev« Sonce ne išče samotne poti. Gre namreč za knjigo, ki je ob izidu leta 1968 naletela med bralstvom na lep sprejem, Kolmaničevi pa dala spodbude, da se je po tem prvencu še naprej lotevala pisanja daljših besedil, tn tako je v dobrih dveh desetletjih izdala devet samostojnih literarnih del. poleg tega pa še dve deli kot podlistek.
V povesti obravnava tematiko iz zgodovine jugoslovanske tovarišije, ki je zdaj že resnično historična tudi po drugi strani.
Vsi, ki so povest že brali in jo bodo morda sedaj znova, posebno tisti tankočutni bodo opazili, da je pisateljica sedaj povest nekoliko popravila, dopolnila, »sjrizirala razmeram«, upoštevala pa tudi kritiko prve izdaje.
Opozoriti pa moramo, da jo je tokrat tiskarski škrat kar neprijetno zagodel in to že v naslovu knjige. Na knjigi piše: Sonce ne išče samotnih poti, medtem ko je pravilen naslov (takšen je tudi na notranji naslovnici/ Sonce ne išče samotne poti.
Slednji izdaji je dodal Igor Grdina posebne vrste spremno besedo na dvanajstih straneh, katero je riaslovil: Problem ženske pisave, žanrske literature in povest Sonce ne išče samotne poti. Med drugim piše.
»Natančnejša mikroanaliza bi utegnila pokazali, da premore povesi Sonce ne išče samotne poti tudi prenekatero pritiklino iz repertoarja sentimentalne povesti, pustolovske povesti (zlasti njenega en-demnega podtipa v podobi partizanske povesti) in celo grozljivke. Zgodba je pisana dosti tekoče, celo z določenim posluhom za različne stilne registre v jeziku . .«
Upajmo, da bo tudi tokrat povest ponovno doživela tako dober sprejem med bralstvom, kot ga je prvič. Tako misli tudi Igor Grdina, ko končuje svojo, spremno besedo:
» Vsekakor je treba priporočiti kar najbolj neobremenjeno branje povesti Sonce ne išče samotne poti, v zavesti pa je dobro imeti dejstvo. da kraj dogajanja ne more odločati o poveličanosli ah preteklosti nekega teksta: naj se vsakdo, ki ima pred Balkanom kakršne koli predsodke, spomni, da so domišljija, usoda in zgodovina na la prostor postavile resda na moč krvave, toda nikoli dolgočasne zgodbe, vključno z začetkom ene svetovne vojne . ..«	p KH7MK''
----------------Veliki mož. . .	> Črešn jevci: Peter Dajnko
rojen pred 205 leti
Peter Dajnko. ki je znan po svoji neuspeli pisavi dajnčici, je bil rojen 23. aprila 1787. torej pred 205 leti v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni. Rojstna hiša stoji še sedaj. Ob hiši pa je mogočna tipa, ki spominja na njegovo maš n iško posvečenje v letu 1813. Na rojstni hiši, ki je še sedaj krita s slamo, pa je spominska plošča, ki so jo domačini in prosvetno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevec odkrili v letu 1973. To je bilo ob 100-letnici njegove smrti, saj je Peter Dajnko umrl leta 1873 in je pokopan v Vehkt Nedelji. Kaže, da bo pokrovitelj hiše, kjer je več stvari večje vrednosti, krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz G. Radgone.
Vetja omeniti, da je Peter Dajnko. podobno kol Metelko na Krajnskem, žele! sledili navodilu Jerneja Kopitarja, ki je v knjigi Gramatik der Slavischen Sprache in Krain, Karnlen und Sleiemark naročil, da mora bili črkopis brez znamenj nad črkami ali pod njimi. Z dajnčico je Peter Dajnko uspel celo pri nekaterih svojih vrstnikih. Toda ta črkopis je veljal le v letih 1824 in 1838, potem je bil uradno prepovedan.
Toda kljub vsemu temu Peter Dajnko ni nehal s svojim delom. Pisal je za vinogradnike, čebelarje, učitelje in učence. Prevajal je učbenike iz nemščine. Ljudem je želel vcepili voljo do branja knjig in pisanja. Skratka, budil je narodno zavest, in to še posebno kmečkemu človeku.
V knjižni jezik je hotel vnesti govorico med Muro in Dravo, toda to m bilo uresničljivo. Kljub vsemu je naš radgonski rojak za tisti čas veliko naredil. Živi jezik je vnesel v cerkev in knjige. Zato in zaradi njegovih del se ga je vredno spominjati.	Franci Klemenčič
porast in zaostrovanje mednacionalnih in političnih odnosov v dualistični monarhiji tudi ob posledicah votline reforme 1907.
Že na zborovanju Slovencev gonrjeradgonskega okraja, ki je bilo 12. avgusta 1906 v Vidmu ob Ščavnici, ko so ustanovili med drugim tudi »Politično društvo za zgornjeradgonski okraj«, so kljub prepirom s Slovenci iz Ljutomera, ki takega skupnega poli ličnega društva niso hoteli usta noviti, vendarle vsi skupaj nasprotovali, da bi Gornja Radgona postala trg."
Prav Videm ob Ščavnici je začel stopati na politično prizorišče kot mišljena, in po potrditvi Gornje Radgone za trg, tudi zahtevana protiutež Slovencev za priznanje Vidma ob Ščavnici za »slovenski trg« kot rojstni kraj Antona Korošca.”
Lista »Marburger Zeitung« in »Štajerc« sta dokaj pozno reagi
rala na cesarski odlok o imenovanju Gornje Radgone za trg; Marburger z^ung je objavil 19 septembra 1907 ki^ko novico in poziv na slovesnost v Mast dviga občine Gornja Radgona v rrško občino«, ki bo 22. septembra 1907 v gostilni Johana Kurbusa.
(dalje)
' Radgona, slovčnsko ime za Radkers hurg, oziroma dane* uradno Bad Radkers-burg v Avstriji. - ' Dr. Fran Kovačič: Lju-[omer, zgodovini) trga in <reza. Maribor 1926. sir 4	* ) C Hohkhier Radkers
burg. seme Privilegien. Geschichie. Schens-wurdigkcitcn und seitič Umgebungen, Rad kčrsburg. 1X42. — 4 Ivan Rihtarič, sl. in ml Zgodovinski oris mesla Gornja Radgo na in njegovih mosiav. G. Radgona. 1969
‘ Tvan Rihlarič Radgona in njeni spo-menihi (sčnunarskd naloga) _ * G|cj opombo tl. 5 (Priloga St. I). Ivan Rihtarič Mestni »spiialo v Radgoni od začelka
19 stoki ja. Vernik 5 19X4	’ f. C HoF
riehicf. navedeno delo. Mr 120 - 4 Special Ons-Rcpedununi von Steicrmark Wicn IHH.kstr 1^9 Dr Franc Kovačič navedeno deltk. Ntr 261	'* štajerc. Sl 18(2.
september 1906}. Dr Fran Kovačič navedeno delo. sir. JM
Ap^iLA 1992
Stran 9
ne zgodi se vsak dan
Kakovost bivanja
Sodelavec v službi, Janko, je rekel v petek ob pof treh: »Dosti imam, domov grem.«
»Jaz tudi,« sem rekel.
Pospravila sva pisalni mizi in se odpravila proti izhodu. Tam sva uradno žigosala kartici, pred nama je bilo dva dni in pol svobode. Toda kakšne svobode? Tudi svoboda se deli na veliko in malo svobodo, lepo in grdo svobodo, bogato in revno svobodo in še na celo vrsto podsvobod. So pa tudi popolnoma svobodne svobode in svobode, ki komaj zaslužijo to besedo.
Ko sva prikorakala mimo tretje hiše, je izza grma pritekel pes in naju oblajal. Ker nisva pričakovala napada, sva preživela manjši stres. Svoboda, ki se začne s stresom, tako da te nekdo oblaja, je verjetno kakovostno manj vredna pa kljub temu sva nadaljevala pot proti domu še kar sproščeno.
»Kaj boš počel, ko prideš domov?« me je vprašal Janko.
»Kosil bom,« sem rekel.
Bil je zamišljen. »Moja mi pa nič ne skuha, včasih imamo kakšno salamo ali pogreto jed od včeraj. Kaj boš jedel?«
»Juho, meso, krompir, solato, >špricer<, potem pa na teraso, tam pa bo še kava. Mogoče si bom prižgal še holandski cigari los.«
Janko je bil videti povožen. »Saj ti ne morem verjeti, je rekel neprepričljivo Pri nas jemo salamo, pa še to najslabšo, ali kakšen krompir, v najboljšem primeru pogret fižol ali zelje Potem pa haj-di pospravljat.«
»Kaj hudiča pa pospravljale?« sem vprašal nezainteresirano.
»Omare, drugič loščimo tla ali umivamo okna, potem spet omare pa popravljamo klet pa spet okna, potem zračimo obleke, iklofamo tepihe< in tako naprej.«
»Cernu vse to počnete?« sem vprašal. »Danes imamo cel kup gospodinjskih aparatov, vse to opraviš nekajkrat na leto, potem pa imaš mir.«
»Ne, pri nas stalno pospravljamo.«
»Žal mi je, toda pri vas sploh ni videti tako zelo pospravljeno, nič bolje ali slabše ni kot pri nas.«
»Žena ima pač manijo pospravljanja in potem stalno pospravlja Kaj počneš, ko spiješ kavo?« meje še vprašal.
Bilo mi je že malo nerodno. »Vse mogoče, pregledam časopise, včasih berem knjigo, včasih poslušam ptiče, drugič gledam mačke, kako se podijo, počnem, kar se mi pač zljubi..,«
»Jaz pa nič od tega, samo pospravljamo ...« je rekel otožno.
»Kaj pa, če bi pretepel ženo, o takšnih rečeh včasih berem v časopisih, sicer pogosteje, da žene pretepajo može, toda vseeno, poskusi,« sem mu predlagal.
»Ne bi pomagalo, potem bi mi metala krožnike v glavo.«
»Razbij njeno naljubšo vazo, drugič sladkornico, tretjič del servisa za dvanajst oseb.«
»Tudi to ne bi pomagalo, potem bi moral vse razbito kupiti znova.«
»Loči se!«
»Tudi to ne bi pomagalo, saj je vse, kar imava, njena last, meni ne bi ostalo nič, nimam kam iti «
Med pogovorom sva prišla do ceste, kjer se ločita najini poti, malo sem se ustavil.
»Pojdiva naprej,« je rekel. »Nič se mi ne mudi domov, malo te še pospremim.« Končno seje le obrnil in odšel proti domu. Preostali kos poti sem premišljeval o kakovosti bivanja in kakovosti svobode.
Borivoj Repe
Pred nekaj tedni je praznovala devetdesetletnico« V svojem sicer skromnem apartmaju na pariški Avenije Montaigne pa seje ob tem dogodku preveč razburila, padla in se poškodovala. O njenem zdravstvenem stanju zdravniki molčijo, toda stara dama je že doslej doživela veliko nevšečnosti in se je vedno izvlekla. Nemara bo tako tudi sedaj. Da pa njena popularnost še vedno ni pozabljena, je tudi tokratna objava njene slike Glubusovega reporterja.

Marlene Dietrich — živa legenda
Večnamenska o®,
Tracy je navadna dolgo dlako, šilastitni o prijaznim pogledom P™ J cer, da ima ravno v W1 kaj človeškega, toda to J« P , vanje. Cisto navadna o Tracy kljub temu ni- M*"' plod, soji mjidrali^ ne. Njene žleze naj bi p™ določen protein, manjkanje pri ljudeh P , bolezni pljuč in ledvic. je posrečil in Tracyjin° ; res vsebuje ta protein-karna na štirih nogati-pa bo nekoč za meketala dan«.
Kaj vse lahko izdela kemična industrija
Šestinštiridesetletni britanski finančni strokovnjak Charles Lambert je polepšal letno poročilo britanske kemične industrije. Za naslovnico Chemical Reference Book 1992 je sodelavec brokerske firme izbral poslikane zadnjice golih deklet. Tako okrašene izgube in dobički največjih britanskih kemijskih koncernov pa naj ne bi pomenili, da je ta
gospodarska panoga v slabem položaju. Njihov namen je po Lambertovih besedah »grozljivo dolgočasno tematiko narediti privlačno«. Vrh tega naslovnica skuša tudi pokazati, česa vsega je zmožna ta veja industrije: Podobe na ritkah niso vtetovirane. Naslikane so z barvami, ki dokazujejo, kaj vse lahko izdela kemična industrija.
Mini humoreska
Minljiva slava sveta
Sedem ton tehta Leninov spomenik, ki čaka v poljskem pristanišču Gdynia, da ga nalože na ladjo, namenjeno na Švedsko. Švedska je namreč kupila nekdaj spoštovani spomenik velikega očeta sovjetske revolucije za staro železo. Tako bo Lenin po koscih rabil za čisto praktične stvari.
Stadion 21. stoletje
Projekt so že 1^"^ cu” Wembley za 21.
gradnjo novega več . ( rk * stadiona v LotC" ' vjnb'' sprejel 120.000 gled«^, uporaben za vse jjrfl od koncertov do ra fj^ skih disciplin. pa 1 1 G(!‘' vno prvenstvo v rjv\ največji in najsodot( s0( te vrste v Evropi- ' na vzhodni del <^1 r predmestja, ki naj P ,t|1 p' men po zgraditvi F"," n ’ Rokavskim prelivom. । namestili vse vrste d J ^k-d ponudb za evropsp Stadion s travnato P' ‘ l3|a ’ terega gradnja naj ' . milijonov dolarjev. premično streho s pogonom, da vreme ^11* dogajanja Stadion n« red do leta 1995.
ir «>^^5 fr tv	:•«.
-M w rjuj < n.	|> A.
1 <&>««. ate



Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti. In takral ti ne bosta pomagali niti ivoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izko pan iz nastale zmede.
On: Prijeten dogodek ti bo popestril »vroče« dneve. k» So pred tabo. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, d* ti bo uspelo popeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne na fcoga drugega .
Ona: Prihajajo tvoji dnevi, ko se boš lahk* povsem sprostila m se predala ljubezenskim načrtom s svojim partnerjem. Kar naenkrat boš spoznala, da si se zadnje mesece zaljubila celo bolj, kot si pričakovala — in všeč ti bo?
On: Prijetni popoldnevi ti bodo prinesli dolgo željen duševni mir. pa i udi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec 2 morja ti bo prinesel pozabljene stvari, ki te bodo spravile v precejšnjo zadrego
Ona: Dobra novica le bo povsem pomirila, nekdo pa bo 10 prav lepo izkoristil Obeta se ti prijeten m romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza Zato nikar preveč ne omahuj, ampak .
On: Nenadne spremembe v tvojem poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipavanja z denarjem Poskusi se malo brzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti.
Ona: Vse prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju, pa čeprav marsikdaj misliš popolnoma drugače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, čc boš ravnala, kot ti veleva zdrava pamet.
On Nikar se ne pntožuj nad svojo nesrečo, ampak raje ston nekaj, da boš stanje (udi popravil. Na krajšem izletu se u bo zgodHa majhna nezgoda, ki bo vzrok srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen.
N slovo velikemu možu
Glas slovenskega govornika:
Bil je veliki mož, ta človek, katerega posmrtne ostanke danes polagamo v to našo, njemu tako drago domačo zemljo. Iz nekdanje majhne in nepomembne delovne organizacije je uspel narediti v dobrem desetletju veliko in po vsem svetu znano podjetje, ki danes predstavlja enega temeljev našega gospodarstva ... Glas iz ozadja:
■ Ustvarjal ga je dobrih deset let, upropastil v slabih treh jnesecih . .	________________ Borivoj Repe/
Tri metre klobas za zvestobo
Zvesti seter Toni nemara ne ve, zakaj' je dobil tri metre slastnih klobas — od svojega gospodarja Alfa. Svojega gospodarja ima neizmerno rad, in ko je v snežnem metežu vso dolgo ledeno noč ostal pri njem, ga grel s svojim telesom in tako preprečil, da bi gospodar zmrznil, ni imel» mislih nobene nagrade. Cikati gospodarja, to je pač dolžnost vsakega dobrega psa. M Toni je dober pes.
Tonijev gospodar Alf With živi na švedskem Otoku Vanna. Ko je letošnjo zimo divjal vihar, se je Alf s prijateljem odpravil v hribe da bi poiskal prašičke. Alf je vedel, da so uboge živali v sne-5ii in viharju zatavale in da ne bodo našle pot do hlevov. Alf je bil v gorah premalo pazljiv, zdrsnil je v globino. Štrleča skala ga je ustavila in tam sta ga našla prijatelja. Ker pa je bila pot prenevarna, ga nista mogla prenesti
v dolino. Zavila sta ga v odejo, pri njem pa pustila Tonija. Odšla sta po pomoč. Reševalci so prišli do ponesrečenega Alfa šele naslednje jutro Do takrat naj bi Alf že zmrznil, vendar ga je seter s svojim telesom zvesto grel in ga tako rešil gotove smrti. Alf je ozdravel, Toni se je do sitega na jedel klobas, pa še v časopise sta prišla in njuna dogodivščina je obkrožila svet.
M MEŽIKAJO
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki pa bo le prehodna. Seveda pa 10 še ne pomeni, da je ne boš do konca izkoristila Pazi se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni.
On: Srečal boš osebo, ki ti bo na prvi pogled povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boš kaj kmalu docela spremenil mnenje Vprašanje pa je, ali ni že nekoliko prepozno, da popraviš storjeno napako.
Ona Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za ivojo ljubezen. Priložnost, ki se (1 bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila
On: To. da si nekaj želiš« še ni dovolj, potrebno se bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Predvsem pa se ne podce njuj, saj si sposoben ludi takšnih reči, ki so bile nekoč nedosegljive
Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas. To pa utegne hiti zelo neprijetno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa In ntkar se ne prenagli.
On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v lem trenutku pošte no potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kol njej. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda
Ona. Sorodstvo ti bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boš vseeno morala ukvarjati z njihovimi navideznimi problemi Še najbolje bi bilo, če bi se podala na krajše potovanje . .
On Vpletel se boš v dogodivščine, ki ti bodo še lep čas lepša le življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem spominu Pa še obilico koristi boš imel tako v ljubezni kol v poslovnem življenju.
KOZOROG
vnnNMt
RIBI
DIMICU URI«
Ona Zmagoslavje, ki ga boš uprizorila, bo d* 1	-
Ijetn močno v nos In čeprav še vedno ne boš m £ da li je uspelo, bodo rezultati govorili kar sarm za*-ti previdnost ne bo Škodila.	LušaP '5^
On Nikar se ne oziraj na dogodke, ki le P0^ lij0’^11 na slepo pol Vse skupaj je le dobro režirala vsilili nekdo, ki si se mu pošteno zameril. Raje partnerju ne bo ti žal.	^1
Ona Skupen dogovor s partnerjem ti bo končni te postavil na realna tla Lc kako si mogla bili je bilo to popolnoma očitno. Kdor se zaduj1 sm«—' smeje..
On Malo si zanemaril družabna življenje, z1110 ved ne hrani povabila, ki ga boš dobil v prihodoj"1 Jj po va ti lahko te pomaga uresničiti tvoje poslovne, PJ v
zasebne načrte
Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po
S več pridobila. To velja predvsem za ivoje osebne *
I .sobno pa se tiče ljubezni. Nekdo te žc precej ča^ F
/ ogleduje .	jef n«
On Poslovni dogovor sc bo prevesil na stran, J bička ne zate ne za tvoje partnerje Vse prepozno da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečal* F di obrobnim rečem .
Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuj« 1 drugega S koncem tedna bo v tvoje življenje pfI> • v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar pJ jc to tisti pravi
On Čeprav si prepričan, da te zasleduje smoM’ tir to. da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se 11 več kot samo prijateljstvo. Tvoj srečni dan je najbolje izkoristi	.
Stran 10
VESTNIK, 30.
za vsakogar nekaj
Skrivnost vaših dlani
Šifra: Pajdo
ti, da mu boste puščali sporočila z naslednjo vsebino: »Sem pri prijateljici, večerjo si naredi sam. Tvoja ljubeča Suzana.«
4.	Kariera in poklicna uspeš nosi
Uspeli boste v poklicu, ki bo vaša mladostna želja. Uspeh bo bolj ali manj premočrten nekje do 35. leta, potem se boste postopoma uveljavljali in si pridobili tudi javno priznanje.
5.	Posebnosti
Trenutno lahko trpite zaradi družinskih prepirov, v katerih sami ne sodelujete, zato pa toliko bolj trpite Bolj boste vi vplivala na druge kot oni na vas. Vpliv daljšega potovanja ali osebe iz druge države na vaše življenje.
6.	Nasvet
* ।
I*
*
*

■'^2it£ lai[
J* ^t^,ol,s,vo in ««
JdT ^l5-lhni^n
.....fodolitn ' Opreti kL?0ZU’ ki vas bo "i^ki	po
'4u ■ m ^razumete i'- Uživanjne'^ierne ^^vje
l/^dravie m
vahm za ‘ !n dobro poču-S^n*’d° < ,n Mr» opekli”sn °Pa-»4 Je' »dovoli S 'krstno ambicije m y' neie m zakon, SPoXf mala M
^r z
Mit„'n k’t po m 5?ntl naen-berete
■rn, Pe ^einu etVe’ ^alco vam '%■'■ izdali!61?’ V£dno z % 'i8^ uspelo	vas
^Ja'1 pred "oral navadi-

Itst MVBSKI BU • MURSKI val
SKLADB
Delaj vedno tisto, česar se naj bolj bojiš, pogum je veščina, ki se je navajaš, kot se navajaš na okus po kaviarju.
Dobro je vedeti
Vam kdaj ostanejo majhni koščki šunke, pečenke in podobnega? Vso to mesnino sesekljajte, ji dodajte malo gorčice in majoneze ter umešajte v namaz. Sendviči s takim namazom odlično teknejo.
Zelenjavnim solatam boste dali poseben okus, če jih namesto z oljem in kisom zabelite in začinite z majonezo, ki ste jo razredčili s tekočino, v kateri so bile vložene kisle kumarice. Dodajte samo še sol. ,
Ce se vam mudi in bi radi čim hitreje pripravili krompirjev pire, lahko surov olupljen krompir naribate, skuhate v malo mleka, ki ste mu prilili vodo in ga posoliti, potem pa ga zmečkajte ali zmešajte z mešalnikom.
Za gospodinje
Merjenje namesto tehtanja
V receptih so pogosto teže sestavin, ki jih moramo uporabiti pri kuhi ali peki, navedene v gramih, kar je skoraj nemogoče stehtati s kuhinjsko tehtnico. Zato je v kuhinji dobrodošla merica ali merilna posodica, če pa je nimate, si lahko pomagate z navadno žlico. Naj navedemo le živila, ki jih najpogosteje uporabljate in jih je mogoče meriti z žlico. Ena zvrhana žlica surovega masla ali margarine tehta 30 gramov, zdroba, ovsenih kosmičev ali sladkorja 15 gramov, riža ali moke 10 gramov, Ge v žlici zravnamo nariban sir, bo težak 7 gramov, ena zvrhana žlica pecilnega praška tehta 3 grame, medtem ko 10 do 12 žlic tekočine meri eno osmino litra.
11 1^ ON m V	Crawford in Zucchero
1	& tHVADE - Ro 1'^
r «MBrPAYS OF nuR LIVES Queen qatns L>'ED AND GONE TO HEAVEN Bryan
B^TlN° HI ARI — Ten Sharp
^IV|( i, rBIRD — MarcCohn
SLOVEnskc ZABAVNE GLASBE 7 VELIČAST-
r -ki ^^AR]a urT Karli Gradišnik
j ^Va 7 P°P d» । LAMONTACNA Irena Vrčkovnik
I/Ail, , 1 a BAND
MMXj|H Helena Blagne
NlK°Ll Ni PRIPELJAL VLAK - Milan Pečov
H' Va?p
'J' ^ANri ~ Don Mentonv band
^''Cak	ChatMu
________
GLASBE NA MURSKEM C^KON. CEKRON PA Z MakU OF
’	J^ije treh John
..
hj,. r ' Saviiv ।. ~ Ans. Marela av,nJ^ih sedem
‘	_ s
K
'4 ‘M % *'l|S-.S|
D '	^OHka, 7, maja 109?, na naslov
''Kii	’ Mursku Sohma, rt glnshcne tanM-
s*« K. u < U
2 7
4
3 5
6
— Ans. Antona Buliča


Beluši
V skupini stebelne zelenjave so na prvem mestu beluši. To cenjeno zgodnjo zelenjavo poznajo žal le premožnejši sloji, medtem ko je med preprostimi ljudmi le redko znana zelenjava. Je prijetnega in milega okusa, da se pripraviti na različne načine, čas priprave je zaradi krhkosti rastline kratek. Skuha se v 10 do 15 minutah. Odvečna stebla očiščena in blanširana zamrznemo za poznejši čas ali jih konzerviramo v sterilizirani slani vodi. Beluše režemo že v drugi polovici aprila, ko je gospodinjam na voljo še zelo malo sveže zelenjave. Vsebujejo precej vitamina A in C ter rudnine železo in kalcij. Mnenje, da je pridelava belušev težavna in draga, ne drži. Za družinske potrebe jih je mogoče pridelovati tudi na manjšem zelenjavnem vrtu. In končno - beluš je trajnica, ki ostane na vrtu na istem mestu več let, kjer ob dobri oskrbi obilno rodi. Sadike z lahkoto vzgojimo iz semen.
Pred pripravo beluševa stebla dobro operemo in ostrgamo (od zgoraj navzdol). Pazimo, da ne odlomimo nežnih glavic. Ponovno oprane dvakrat povežemo v snopič z belo bombažno nitko in položimo kuhat v slan krop ali še bolje v soparo na luknjičasti nastavek. Kuhani so v 10 do 15 minutah.
Nekaj načinov priprave;
L Kuhane beluše previdno položimo na servirni krožnik in jih zabelimo z na maslu prepraženimi drobtinami. Ponudimo jih k surovi ali kuhani gnjati, k telečjim zrezkom ali zarebrnicam.
2.	Cenjena je beluševa juha s svetlim prežganjem in na koncu legi rana z jajčnim rumenjakom in smetano ali samo podmetena z žličko moke in kislo smetano.
3.	Beluši z jajčnim cvrtjem za 3 osebe: 6 jajc, 2 žlici sladke smetane ali mleka, sol, sveže mleti poper, 3 dag masla ali olja, 10 do 12 kuhanih in na manjše koščke narezanih belušev, V skledi stepemo jajca s smetano ali mlekom. Po okusu solimo in popramo. V ponvi razpustimo in razgrejemo maščobo, nanjo damo beluše in jih pražimo 1 minuto. Nato jih prelijemo z jajci in pri nizki vročini pražimo, da jajca zakrknejo. Takoj ponudimo.
re.Qrt/A. fo je mijbotj bruni čampis. ki zna prenesti V\ak novinarski zapis.
K njem najdemo vse zanimivo branje.
mnenj konstruktivnih med seboj kresanje, piditicni pregled svetovnega jbrmata
m informacijo o tem. do kdaj so trgovin odprta vrata, oglate male, komentarje m preklice.
c e policaji nat akni ii komu so lisice.
če kdo umrl je. se rodil, poročil in tudi to. Če kdo je preko plota skočil, kdo kriv je. da nam gospodarstvo hira, zakaj nam jugovojska ne da mira.
če kdo ravnal je protizakonito ali če si približal je korito.
Zvemo rudi to. kdo krade zdaj najhuje in j tem denarjem firmo odkupuje.
Iz Vestnika zvemo, zakaj in kje ni plač, in zvedeli še borna, kdaj bomo brez hlač
SESTAVIL MARKO NAPAST	OBJEKTIV, KI DAJE POVEČANE POSNETKE	DELAVEC, KI DELA NA AKORD	SODOBNI SLOVENSKI PESNIK {ANDREJI	RIMSKI HIŠNI BOG	ZIDOVSKO MOŠKO ME	GLAVNO MESTO ČRNE GORf	HITRA TEKAČICA V GRŠKI MITOLOGIJI
ZDRAVILO VOBLIKf OKROGLE PLOŠČICE							
MOČAN EKSPLOZIV							
OKUSNA MORSKA RIBA, KOMARČA							
DOLGA DOBA, OBDO&JE				KASTRIRA [NO GOVED-			
				ZAČETEK ABECEDE			
VELKA POLJSKA BEKA	*				GALU REVOLUCIO NAR <CHE* GUEVARA		
BERILIJ			GL. MESTO ŠVICE				
			MESTO PRI SPLITU				
KRATICA JUGOSLOV RADIO TELEVIZIJE				OTOK V ALEUTIH			
				UGO TOGHAZZl			
AVTOMO 911SKA OZNAKA ŠPANIJE		DEL BOKSARSKEGA DVOBOJA					
							
POSAMEZNI DELEŽI						NEZNANKA VMATEMA TIKI	ŠAHOVSKI IZRAZ
NATEGO VANJE VLEČENJE				DROBEN PESEK			
				OSEPNI ZAIMEK			
SLABO UMNA ŽENSKA BEBKA							
ZAVARO- VANOST . sigurnost!							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: čričke«, Havirov, Adakale, mir, niz, PA, kita, Sievo, dodatek, Erigona, M, Amin, ala, IČ, Rezijan, Svilaja.
Vestniku se da prebrati, da se polni borza dela in da je naša vlada ponorela.
da prosvefarji so še hujši od dijakov
in da v Sloveniji je vsak dan policajev več vojakov.
Vestnik tudi nam sporoča, kaj je modna muha, in tudi to. koliko je ljudi brez kruha.
Iz Vestnika zvemo z o ceno srajc in tudi to, kdo tisti je. ki mma jajc In še in še lahko bi tu našteli, če malo več bi časa zdaj imeli. Zdaj pa želim predstaviti vam tiste, kt polnijo nam Vestnikov? liste.
Tu bistrih eden fant je več. kot če btio bi jih deset, a žal simpatičnih je damic samo pet.
Slehernemu bralcu Vestnika je dobro znali, da je IRMA BENKO časopisne hiše mati. k se naročju MURSKI K4L /ud/ greje, ki med radijskimi hišami že nosi tri trofeje. Irma pač je delovna, prodoma in zagreta, zato imajo dober standard njeni fantje in dekleta. Ker po/ilične ni več cenzure danes.
je postal urednik odgovorni VOTEK JANEZ.
Režimski so kolegt mu precej zavistni, ker ureja časopis zdaj neodvisni.
Slabo izkazal se je kot okrogle mize moderator, zato popravlja se kut člankupiscev koordinator Njegov namestnik LUDVIK je KOPAČ, kt je največji Vestnikov garač
Popoldanski mu trening daje njegov sadovnjak, zato je videti Jani kar krepak
Je malce egoist, ker ni osrečil še dekline S tem ni za čakat, ker ga volja mine TE N E RA Vestnikova zdaj agencijaje zlata, ki poosebita EICKO-BOKAN jo RENATA, a FRANČEK ŠTEFANEC s svojo lepo brado je priskrbel RENAULT 5 CAMPUS za nagrado. Ker Franček in Renata najlepši sta par. dobiva Vestnik preko njiju lep denar.
Novinarka, ljubiteljica polj, gozdov in ptic, simpatična BERNARDA PEČEK je sedaj tud BALAŽIČ, ker nje odlika dober in prefinjen je okus.
pri Festniku napravila sledeči je poskus izberimo prek Vestnika naj/epšo domačijo, in tv naj sponzorji bogato nagradijo.
Novinar, kt ne razsipava se s podpisom, najdlje od vseh se druži z našim časopisom Med zanimivostmi se skriva na notranji strani in neverjetne včasih piše nam DOMINKO JANI. Prt Vestniku ima laka že dolgi staž, da vse, kar piše, je resnica, nič m laž.
Bivši p ros ve far naš JOŽE GRAJ ureja stran otroško in mladinsko vekomaj. Najlažje padajo s peresa mu zapleti, ki Testnih jih objavlja a prosveti.
Poznamo tudi z radijskih ga reportaž, čeprav ima v tem mediju nekoTko krajši staž. Je resna in razmišljajoča ter brez šale.
MAJDA HORTAI. avtorica člankov s področja zdravstva, sociale. Dobra je po duši, dela poglobljeno.
površno ne napiše stvar nobena
Da bi popestrila monofanost branja, .ve tort /ičl/i1 romskega vprašanja MIKAN se JER^E spozna na vse probleme in hraber je. saj lori sleherne se teme.
Če je zadetek r črno ali mimo, to po navadi bralci sami ocenimo. Dolgo je obkoljeval kraljico, saj zna šah rgraf. na koncu pa se revež le ujel v zdAcJrtffa' mtJ/ Idejni vodju vseh nagradnih iger je STEFAN SOBOČAN, prefrigan tiger Če kamu se je pri odgovoru kdaj zajecljalo, izkazal mara Stefanu zahvalo.
Kot rekel tu je eden stari Goričanec: Štefan Sobočan nikoli ni bil Sobočanec. Trije bodo šli v Tesfnikovo zgodovino, ki i1 stanju so napisal časopisa pulovina. To so: Klekl, že pokojni. Žunpc in zdaj SMEJ, ki se razpisat zna brez mej
Pri tem pomaga mnogo mu filozofija.
s katero ŠTEFAN vse ostanke enoumja zdaj razbija FERI MAUČEC športni je novinar in tudi dober športni zgodovinar.
Poznavalec športnega utripa vsako uro.
napiše tudi včasih črno kroniko za NK Mura
Njegov pregled igrišč je zlati, saj piše komentarje s petih štadionov hkrati. ENDRE GONTER. tehnični urednik in Franekovega premtšla vanja posrednik, se uveljavlja tudi kot slikar, čeprav je najbolj srečen kot dubrovniški kletar. In dovolite mi še to repliko.
da Endre daje Testniku obliko
Da Testnik ni kol telefonski imenik, da nosi v sebi en kup dobrih slik, NATAŠI JUH NOV gre zahvala, saj dobra dela s svojim aparatom mala! Da bi jo brala še kat punco fejst spoznali, bi lahko enkrat tudi njeno sliko v Testnih dali Da Tesfnik je brez slovničnih, stihsličnih napak, zasluga gre NEVENKI EMRl vsakokrat.
Se trudi, bere. dela, da je kaj. preveri vsako piku, vejico, klicaj.
Da jezik hd bi njena šibka torka. Bog ne daj. saj to vemo že vsi iz njenih radijskih oddaj. Beseda končno naj pohvale in zahvale doseže vse naštete in ostale.
za trud in dela, velika garanje za naše vsakotedensko prijetno branje. Ker Tetfmk v 41 fe/o ze JčoraAa, mu f« ve /ujiojta
/.e n«/ drži se, infarmira nas in nagrajuje, še zlasti zdaj, ko nam je vsak dan huje. Enaka Murski val, ki slišimo ga skozi eter, naj ne odnese materialne krize veter Naj sklenem moj v kitice skovani spis OSTANI TESTNIK SE NAPREJ POMORCEV DRUŽINSKI ČASOPIS
Spenil Jani Zilnec
Stran 11
Franc
Kuzmič
MURSKA
REPUBLIKA
Glavni cilj prevrata je bila — po zatrjevanju Šeruge in drugih — namera, da bi v zahodnem delu Madžarske, v Prekmurju in delu Avstrije ustanovili posebno republiko, ki bi se potem združila v nekakšno konfederacijo. Če pa tega ne bi dosegli, so hoteli vsaj Prekmurje rešiti boljševizma in ga potem priključiti k Avstriji.
Kaj vse je vplivalo na nastanek Murske republike? Temeljita analiza dosedanjih raziskav ponuja naslednjo sliko.
Protirevolucionarni komite na Dunaju, ki so ga sestavljali emigrantski veleposestniki iz Madžarske ob podpori ogroženih avstrijskih aristokratov in monar-hijskih odvečnih oficirjev, je našel v Vilmošu Tkalcu osebo za uresničitev svojih skoraj nemogočih ciljev. Prilika je bila namreč nakazana na podlagi Wil-sonove zahteve po samoodločbi narodov. Na drugi strani je med ljudstvom obstajal strah pred boljševizmom, saj je bilo vemo prebivalstvo Prekmurja seznanjeno z brezpogojnim ateizmom, ki ga je la boljševizem nosil s seboj.
Tkalec je bil po poklicu učitelj, čeprav po rodu iz Prekmurja, seje med šolanjem in službovanjem utrdil v madžarsko čutečo in mislečo osebnost. Že jeseni 1914 se je prostovoljno prijavil v vojsko in se boril za ogrsko domovino Pridobil si je oficirski čin honvedskega nadporočnika in celo odlikovanje. Nekaj časa
Feri Maučec
17
Juš
Makovec
Živeti z zemljo
Almanah pomurskega rokometa
1943
Bilo 155 križev zelo lepe pšenice — 73 drevenk, rž 105 križev — 50 drevenk, oves 38, ajda 50. 56 kožuhačev skožuhalo en večer 5 voz koruze; vse koruze bilo 10 voz. Namlatili 30 kg oljne repice (traktor in mlatilnica Bohanec iz Dobrave).
Zima 1943 je bila precej mrzla samo januarja. Od februarja do 20. maja je bilo suho, tega dne pa močna slana, ki je škodila predvsem krompirju. Junija in julija je kljuboval dež. V sredo 14. julija so spet vzeli zvon iz kapel in ega zvonika.
1944
Pšenice 209 križev — 80 drevenk, rž 85 križev — 25 drevenk, ječmen 10, oves 30, graholka 3 drevenke (mlatil je Cuk iz Vučje vasi). Ker ni bilo mlatičev, smo drug drugemu pomagali. Če je kdo vpraševal ob kakšnem večjem opravilu kdo je delaj, se je navadno, malo v šali, čeprav je bilo res, reklo: »Sami pa doma-ji!« 1945
Lela 1945, tik pred koncem vojne, je bila v naši vasi posadka madžarske vojske, ki je odšla v noči od 8. na 9. maj. Pri vsaki hiši so vzeli po enega konja, po dve goveji živini, po dve ali tri svinje ter zrnje. Seveda vse zastonj.
Tega leta je bila velika draginja in splošno pomanjkanje vsega. Sladkorje bil na karte, po 30 din, prav tako petrolej, po 17 din. Kave ni bilo. Medsebojno trgovanje je bilo prepovedano. Sicer pa so se konji na črno prodajali po 20 do 30 tisočakov. Jesen je bila lepa, vinski mošt, ki ga je bilo bolj malo, so odkupovali po 40 din.
Pšenice nazeli 115 križev — 64 drevenk, rž 82 križev — 32 drevenk, oves 30, ajde 22 drevenk. Koruze bilo 6 voz.
Dne 5. julija so v Strigovt zamenjavali madžarski denar: 1 pengo za 1 dinar. Nemcem smo morali dati leta 1941 20 dinarjev za eno marko, leta 1945 pa smo dobili za eno marko 60 par. TO JE BIL KSEFT!!!
Snežiti je začelo na Barbarino in še 6. decembra. Sneg je skopnel in potem je bilo brez snega in dežja vse dq 17. maja 1946. Izdaten dežje bil tudi 25. maja. Zaradi pomanjkanja krme so padle cene kravam od 10 na 4 tisoč dinarjev. Pač pa so imeli ceno ce-
je bil v ruskem ujetništvu, nakar se je leta 1917 vrnil domov kot invalid s hromo roko zaradi prestreljene ključnice in bil oficir v rezervi. Učiteljsko delo ga več ni zanimalo in je ponudbo celo odklonil. Med Karolyjevo vladavino je kot nadporočnik obmejnih čet branil posestva grofov. Na prošnjo grajskega upravitelja je celo pomagal zatreti revolucionarne nastope medžimurskih kmetov pri Sv. Martinu na Muri in dal 8. novembra obesiti sedem ljudi. Po vrnitvi je pomagal zadušiti upor na Dolinskem in pod njegovo komando so v Beltincih obesili štiri kmete. Njegovi sodelavci so vedeli povedati, da je bil sicer nadarjen in sposoben, a zelo krvav človek. Bil je tudi med tistimi, ki so decembra 1918 razgnali poskus Jožefa Godine in prostovoljcev, ki so hoteli osvoboditi Prekmurje. Tkalec se je spomladi 1919. leta močno zavzemal za Obalov načrt glede Prekmurja, za Mursko županijo. Tkalec je vse bolj in bolj posegal po oblasti. V tej želji po oblasti si je okrepil celo svoj osebni vpliv in nazadnje v svoji osebi združil vrsto pomembnih pristojnosti. Iz tega je izvirala tudi njegova samovolja. Po izjavah njegovih ožjih sodelavcev, naj bi potvarjal razne vladne uredbe, nekaterih ni izvajal, vdal se je močnemu tihotapstvu, vse zato, da bi ostal priljubljen. Tako zaznamovanemu od ogrske strani, očitnemu bojevniku zoper komunizem je
catni prasci — 1.000 din za enega. Sušno je bilo potem čez celo poletje, do septembra. Bilo je precej sadja in vina. Industrijska jabolka so bila po 1,50 do 1,80 din, mošt s preše pa po 12 do 15 din.
1946
Pšenice 132 križev (slaba), rž 123 križev, ajda 28 drevenk. Koruze 6 voz.
Prodal svinjo po 23 din za kg. Dal za 3 kg deteljnega seme-na.650 din, za nove plašče in zračnice za kolo 500 din, pokrivaču za en dan dela 160 din.
1947
Zima 1946/7 — sneg za božič. Po Novem letu nekaj dni precej mrzlo. Hitra spomladanska odjuga poplavila polja in škodila predvsem pšenici.
Namlatili 55 drevenk pšenice, 72 drevenk rži, 45 ovsa, 5 grahol-ke in 23 drevenk ajde. Krompirja 5 voz.
Imel sem za leto 1946 in 1947 predpisanega davka v znesku 157.000 dinarjev. Obvestilo o tem dobil novembra, rok plačila pa je bil januar 1948. Ker so le redki zmogli tako visoka bremena so začeli na veliko rubiti in to brez vsakega usmiljenja premičnine, živež, zemljo. Gorice so zarubili 28. januarja 1948. To so bili bridki dnevi...
□
Zaokrožimo celotno obravnavano tematiko z nekoliko svetlejšimi ioni. Te dobimo, če primerjamo, kako se je v dobrih dveh stoletjih izboljševala kultura bivanja. Leta 1782 je prišlo na hišo 6 prebivalcev, leta 1800 5.6, leta 1892 5,5, po štetju pred enajstimi leti 4,2 in ob popisu 1991 3,4 prebivalca na hišo oziroma stanovanje. Po posameznih vaseh so odstopanja od povprečja: 1782. je prišlo največ stanovalcev na hišo v Križevcih, 6,6, najmanj na Grabah, 5,6. Lani so bile ugotovitve naslednje: Bunčani in Stara-No-va vas 4, najmanj pa Boreči — 3,3 stanovalce na stanovanje. V nekaterih krajih se je število prebivalcev zmanjšalo: v Borečih za 22, Kokoričih za 14, na Grabah za 6. Največji prebivalstveni minus pa so ugotovili v Vučji vasi (25), kjer so lani našteli celo manj prebivalcev (238) kot leta 1782 (260)1 Ne glede na to, če se je število prebivalcev zmanjšalo, ostalo na ravni štetja iz leta 1981 (Krištanci) ali pa seje v tako veliki vasi, kot je Stara-Nova vas.
preostalo, da se je povezal s prej omenjenimi krogi na Dunaju, ki so ga podpirali. Zaradi slabe organiziranosti seje tudi ta poskus izjalovil.
Potem so o Tkalcu po časopisih pisali vse mogoče. Murska Straža je med drugim bralce obveščala: »Ker pa je uvidel, da nima dovolj moči, se je skušal s pomočjo dr. Obala nasloniti na nemško Avstrijo, toda navsezadnje se ie moral s svojim malo številnimi četami umakniti na Štajersko. Zadnje dni se je nahajal baje v Obrajni. Komunisti v Murski Soboti so izdali te dni letak z naslovom »Liibleni narod!«, kjer dolže Tkalca, da si je prisvojil milijone državnega de-
povedalo samo za enega, v vseh se je povečalo število hiš oziroma stanovanj.
Nekoč so rekli: tam, kjer je stopilo kopito hunskega konja, sedem let ni rasla trava... Hunov ni več, nas pa sme biti strah. Koliko hektarjev včasih tudi najboljše zemlje je bilo pozidane v zadnjih petdesetih letih! Je bil la davek za brezbrižnost oblasti že pred sedemdesetimi leti potreben9 Če pogledamo stare zasnove naših vasi, lahko vidimo, da si nobene niso omislili sredi najlepših njiv. Je že res, da so začeli prve hiše postavljati ob potokih, da so imeli pri roki vodo, torej na slabšem zemljišču, toda uničili bi si življenjsko eksistenco, če bi nerazumno delali s težko pridobljeno in z muko kultivirano zemljo, če ne bi znali z njo živeti ...
Staro murskopoljsko pravilo uči, da ne smeš nikoli v hlev, če te tja ne povabita gospodar ali gospodinja. Na to sem se spomnil sedaj čisto proti koncu izpisovanja iz Dnevnika in ob mojem spremnem besedilu, s katerim sem hotel vsaj na kratko osvetliti nekatera dejstva, ki so se mi zdela pomembna pri vedno na novo nastajajočem odnosu med človekom in zemljo. Ker pa je bila skozi stoletja prav živina tisti pomembni dejavnik, ki je kmečkemu človeku omogočala eksistenco, se bom na koncu vseeno kar sam še enkrat povabil v hlev.
Po že nekajkrat uporabljeni lokavski okrajni statistiki je bilo tam okoli leta 1800 na obravnavanem delu Murskega polja na 577 domačijah 623 konjev, 112 volov in 1.027 glav ostale goveje živine. Našel sem podatek, da so imeli v Bunčanih leta 1879 na 37 gospodarstvih 2 bika, 19 volov, 64 krav, 70 telet in 3 koze. Če bi smeli to ugotovitev posplošiti za vse območje, potem je bil v slabih osmih desetletjih dosežen lep napredek, kar zadeva govejo živino. Škoda, da ni podatkov o številu konj. Da si ustvarimo sliko, dodajmo še podatke iz leta 1991: na 1.466 stanovanj — vemo, da na primer učitelji nimajo več krav, zato je potrebna pri lem določena toleranca — je prišlo samo 112 konjev in nič manj kot 4.442 glav goveje živine.
(Nadalj. prihodnjič)
narja.« Za Tkalca so se vedno znova zanimali in ga črtili Tako še beremo; »Tkalec je energičen vojak, ki se hitro prilagodi spremenljivemu položaju, a nima značaja in nobene ljubezni do svojega ljudstva. Izvedeli smo, da je Tkalec baje pobegni! iz Ljubljane in da je čudno postopanje z njim zakrivila zagrebška vlada. Sicer pa pričakujemo, da naša vlada pojasni to zadevo.« (Murska straža, II. julija 1919).
Sicer je Murska straža že prej objavila sporočilo med tedenskimi novicami — Madžaron Tkalec ujet (28. junija), nato pa 5. julija Tkalec izpuščen na svobodo, ki se glasi:
Republiška liga deljena
Pomurski rokomet je bil v tekmovalni sezoni 1976/77 v višjem tekmovalnem razredu skromno zastopan, saj je v republiški ligi sodelovalo le moštvo Poleta iz Murske Sobote. Soboški rokometaši so tako kot prejšnjo sezono uspešno tekmovali, saj so zasedli na koncu s 25 točkami peto mesto z enakim številom točk kot četrtou-vrščena ekipa. Tekmovanje v štajerski rokometni ligi pa je bilo prekinjeno in so morale pomurske ekipe, ki so prej nastopale v tej konkurenci, tekmovati v pomurski ligi. V moški konkurenci je bila najboljša ekipa Kroga, ki je postala s 30 točkami pomurski prvak pred Beltinko, 22, in Bakovci, 20 točk. V pomurski ženski rokometni ligi pa je naslov prvaka osvojilo moštvo Polane iz Velike Polane z 9 točakmi pred Beltinko, 7, in Ino iz Lendave, 6 točk.
V tekmovalni sezoni 1977/78 je prišlo v Sloveniji do spre-
Rokometašice Beltinke iz Beltinec. Stojijo od leve: N. Baša, M. Baša, Zakojč, Horvat (trener); sedijo: Kociper, Maučec, Puklavec, Vo-roš in Tkalec.
Priče mur-s k opcijske preteklosti, ki jih ni več,..
»Te dni smo dobili iz popolnoma zanesljivega vira naravnost neverjetno poročilo, da je bil znani prekmurski renegat Tkalec, o katerem smo že opeto-vano pisali v našem listu, izpuščen na svobodo, Z to vestjo malodane ne upamo pred naše ljud stvo, zakaj postopanje z Tkalcem je ne le škandal in blamaža,'temveč tudi neodpustljiva narodna sramota. Poročali smo že, da je Tkalec uganjal težka nasilstva nad medžimurskimi Hrvati in sicer kol častnik nacionalistične madžarske vlade in plačanec ogrske aristokracije. Po marče-vem prevratu pa se je prelevil v zagrizenega komunista ter je postal komisar boljševiških sovjetov v Prekmurjp. Med ljudstvom se je s svojimi nasilstvi tako oso-vražil, da so ga nameravali večkrat ubiti, a se je vedel dobro skrivati. Prve dni junija t. 1. je izza ponesrečene vstaje pobegnil v Nemško Avstrijo ter odnesel s seboj približno en milijon državnega denarja. Ta dejstva smo že navedli, a njih ponavljamo zaradi jasnosti še enkrat Kakor se poroča, je bila Nemška Avstrija pripravljena, da Tkalca izroči Kuhnovi vladi, toda mož se je spretno rešil, ubil baje enega stražnika in utekel na jugoslovanska tla, Kar se je sedaj zgodilo, ne bomo poročali, dokler ne dobimo natančnih vesti. Gotovo je, da si Tkalec s svojimi stotisoči utira pot v Italijo in Švico. Ampak jugoslovanska zemlja je pre
sveta, preveč namočen3 sI nedolžnih žrtev, da bi -tH; I d'li po nji ljudje kakor se kdo drugi. Kot zastopaj f osvobojenih prekmurski I vencev zahtevamo najr^J da se bivšega komisarja < I boljševikov in zvitega • ■ Jugoslavije Viljema , I mudoma zapre m m*r’.' I ogrski vladi Zahtev'‘ | želne vlade, da takoj p nosti, koliko so resbk-r ’ preprijaznem sprejemu W I Spilju, Mariboru m W Nato je Murska straži ' poročala, da je Tkat« * ( Laško Med drugim ji "/ I zapisano: »Nemška katero je vedno I hotela kot zločinca k<*"_ -I žarski vladi, dočtmgaF* J ja, katero je sovraži** J renegatske duše, pust ' . in mu omogočila, na f ' , J ukradenimi milijoni • J Laško. Tkalec se lab**'' galantni politiki, a a« b’’* I jalo naše prekmursko J ko bo lahko spregovorip I besedo.«	. ,I
Seveda so tudi v osrivf veniji videli v Prekmur^^l žitnico, saj so v čast 9 1 , I poročali, koliko je ‘ 1 murju pridelanega, l'"1’ na tuje, koliko se je " „ । Torej ni šlo tudi na »J I za narod kot tak.
membe tekmovalnega sistema. Namesto enotne republiške lige sla bili ustanovljeni dve skupini — vzhodna in zahodna. V vzhodni moški republiški ligi je sodelovala ekipa Poleta iz Murske Sobote, ki je imela status republiškega ligaša že v prejšnji sezoni, v vzhodni ženski republiški ligi pa sta nastopali ekipi Polane iz Velike Polane, pomurski prvak, in Radgone, ki se je kasneje vključila v tekmovanje. Solidno so tekmovali rokometaši Poleta, ki so osvojili 17 točk in zasedli tretje mesto ter le za točko zaostali za prvima dvema ekipama. V vzhodni republiški rokometni ligi za ženske je Polana z 11 točkami zasedla peto mesto, Radgona pa je zbrala le 4 točke in pristala na predzadnjem mestu. Pomursko rokometno prvenstvo je tokrat potekalo v treh občinskih ligah — soboški, lendavski in ljutomerski.
Tudi v naslednji tekmovalni sezoni 1978/79 so v republi-
škem tekmovalnem r {)T delovale tri Pf&pd Polet iz Murske " ških ter Polana v ne in Radgona p", ejjl pet so bil. najusP^d metaši Poleta, k. ^(jei1'^^ tje mesto. Po O71 ShOdns,s. „■ nimi Prulami iz z> jihP ne republiške Ii8e'
Brane Klun (Ra^0"*
lec in trener
magali, pa so
sto v Sloveniji (Jit- j tokrat uveljavil’ * igralci, denimo	r ?
diš, Merčnik m treniral M'^.'	i
pomurskih **j bJ1 « |
vzhodni rep«- , tokrat boljše K . (VmaiL so se uvrstile P*c
mi. Radgona J« D jo ■ >
po Ete iz
enajsto mesto- . |,i JI je treniral je tokrat
Hajdinjak.



Stran 12
Svet KS Radenci : Tropenauer
utrip
Gornja Radgona
f'
>5*
U'
S
F
K
p*
Vsakomur svoja resnica
da b! Mleli
^li, kar je res °ivf n-°S< mu s ,em škodovali, M-ndar pa je treba po-“ drugih Razum j"10’ d3 mora ••»<0 človek določen kulturni odnos "ukura od človoL.em’ i de*a dneve, da je iamučvn. vendar osnovna Prišloa„ ■Zar!eya- da M vsaj i^taUil za svoje dejanje, nJ»zou sira ■ i ।'**?a izPada- Mi smo na to du-lfpi čakali in če bi je $|a n! haka iniciativa, potem te vharl ne hi pogrevali. Vsa sh)q |^|j	sv*(a KS. Mi smo namreč Oklicali ponovno sejo,
. Jš Vsa ta staUiP ws*anku šokirani ob letu izpadu, kaj naj nare-,la grejeta Cei l,S° bibl na takratnem sestanku tudi sprejeta in je IM je Uvodnm abeva- da s tem seznanimo sredstva javm-gu ob vešč a-
IVAN KOLBLVWial podPreds€dn'k SMta Krajevne skupnosti Ra-
sramotiti pret- dnika inršnegi siru
V,’
‘L
.5
*


"Očital na*. • »Povabi? K •««'«'«
^ovor na’ga na delovni ? našimi nrnk| sv?a KS v zvezi ni bilo m"1’ vc"d« g« Uri Poteka |Medem je ^ktog T s Predse, cČlne’ med nJ'-občinske ^■^podomp0? V°gr|nči d Brunej P,skorn- načeL lavej jtJ njegovimi so-^^vljali n 1 smL° normalno ^j^ne skim problemih naše ^«leh 4^"’ Pn čemer ^dnik i7v^' sodc,o*al »udi
sveia, ven-^<oUkUn,bil0. k«Je bd «i kl 8a im»,,k’ °dlagališča Rastju-lh 'n teševa njU ulic v Ra 'i 0 telefon""11 prometnega >»7^	*"rl>
' ^'Pcih	dvorani
č Ure s« ^dobnem Okrog Trotien Pr,dfuz'l <«di ‘;koj k namena ’ v®ndar s čisto ^1'Hl,*'rT’ ZaČel je na’ Sliko N? Zldu zuele’ W sliko □ grT za klasi-sliko k?ampak za
d^'la od)eDobajeVna rj ^greba s; ” p°bratene
dvora-l«»Ae dvoran, SkuPno«i. atn-5^™eL“krajanc Ra It. a ln J 7“^ Se’ liv . nezre a	nas
»iliV. ^e°grad d^ni"31 erem° dižavo%? mo razCi-‘ n' s,no lan ^ovenijo itd ^e8«v n!s(P®m,r"' 'n preki-ti t1 "'smo^^ndar nismo ^K..F ^na t JOnmcra>' konda-
neki
"li i? doji, l da taklh tz-■ pr' čer"e' Ni „ danes1 p f350* od le-nas&ei.8a naS ? to i?°kraC ki e °pal kr«an Sla*" tečje ra ' moral 'meti Sli ^'slečiht^^E^anje do ?‘rk.qi, ^n priza‘ Vrabič,, dla °g- ne pa L? pa nas m\,c namene
"O"' vodj?°1!- da v Gor-Na es,rpnega .'funkcionarji
’ * strašn IUJ° h,š° NikatfraJati ali 0 nek°rektno kar,°i vteih^ V ncka' leJ nisi ne »pa-
še< Mislim, da Titovih stik večno ne bomo imeli, vendar naj bi jih odstranili na kulturen m dostojen način. Ne da se vsega pozabiti čez noč, saj je bil v njegovem času za nas sorazmerno ugoden standard. Nikoli pa v krajevni skupnosti nismo dobili kakega navodila, da naj odstranimo te slike. Tega ne bi zamerili tudi
IVAN KOLBL — »Zaradi izpada predsednika izvršnega sveta smo bili šokirani. Menimo, da mora človek na takem položaju pokazati kulturen odnos do drugih.«
radgonska občina ena najbolj prizadetih ob zadnji vojni in so bile tudi žrtve, nekateri člani izvršnega sveta pa smo tudi z orožjem branili svoje ljudi in smo bili zanje pripravljeni žrtvovali ludi življenja, smo toliko bolj občutljivi za drugačne pojave. Zato me vsi simboli, ki spominjajo na neko nekdanjo Jugoslavijo, strašno motijo. Tako me je motila tudi ta slika, kar sem odkrito povedal. Res je tudi, da sem očital določe no politično nezrelost teh ljudi, ki so odgovorni, da na javnem mestu izobesijo naše simbole in slike naših predstavnikov države. Noben se ne bi pritoževal, če bi bila izobešena slika gospoda Kučana. Kljub temu, da sem jaz, recimo, po političnem prepričanju krščanski demokrat. Kučan pa, to dobro vemo, izhaja iz partije oziroma stranke demokratične prenove. Večina naroda se je legalno odločila, da je naš predsednik Kučan, podobno kot se je večina odločila za samostojno državo. Zato me strašno moli to gledanje nekam nazaj, kar se mi zdi, da m prav. Morali bi bolj odgovorno pristopiti tudi k reševanju tega problema, predvsem pa k zgraditvi naše prihodnosti Jaz lega ne znam povedati na fin način, kot to znajo nekaleri, ampak lo operativno povem. Mogoče je to komu močno zasidrano v srcu, vendar se to na javnih mestih naj ne bi več tako izražalo. Bolj moramo slediti našim sim bolom in naši samostojni državi. Enostavno mislim, da poti nazaj ni. Vsak, ki poudarja, češ da gre
leg tega nisem fizično odstranjeval slike, ampak sem samo očital predstavnikom te krajevne skupnosti, da še hranijo take simbole, medlem ko nisem videl nobene ga simbola ali oznake naše nove države, bodisi zastave, grba ali pa slike predstavnika nove Slovenije. Očitek, da sem kazal znake vinjenosti, je pretiran in žaljiv, o čemer bi se lahko pogovarjali tudi kje drugje Nekomu, ki sledi tistemu, za kar je bila večina naroda, in to pričakuje tudi od drugih, se ne more zaradi tega pripisati vinjenosti Jaz bi to prej pripisal tistim, ki še vedno hrepenijo po neki preteklosti, saj je to na neki način znamenje zasvojenosti s preteklostjo. Vem, da eni potrebujejo več časa, drugi pa manj, vendar jaz to ob vsaki priložnosti jasno, glasno in od krito izražam. Tako bom delal tudi v prihodnje, ker se mi zdi, da je to prava pot in je vsako drugačno potenciranje zavajanje javnosti. Mi se moramo sprijazniti s tem, da živimo v samostojni državi z vsemi legalnimi simboli in predstavniki, ki jih je treba spoštovati. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da nas iz. problemov ne bo potegnila več nobena nekdanja Jugoslavija, kar je upanje v prazno. V nobenem primeru pa nisem za vračanje v preteklost!«
Najemnina in vzdrževanje pokopališča
V zadnjem času so nekateri zasebniki dobili monopol nad nekaterimi pokopališči. Tako je tudi v Gornji Radgoni Mrliške vežice smo zgradili rz sredstev krajanov, sedaj pa najemnino ob pogrebu zaračunava zasebnik. V zadnjih dneh so imetniki grobov na radgonskem pokopališču dobili od krajevne skupnosti položnice, na katerih piše: za najemnino za družinski grob 460, za vzdrževanje pokopališča 700, manipulativni stroški-^O, skupaj 1.190 SLT z rokom plačila do 20. aprila 1992. Marsikateri imetnik groba se sprašuje ali je lak račun utemeljen. Vemo nanireč, da marsikateri občan tako velikega stroška ob današnji nezaposlenosti, pa ludi upokojenec z nizko pokojnino ne more plačati. Mar ne bi bilo bolj pošteno, če bi znesek razdelili na dva obroka? S tem pisanjem sicer ne mislim oporekati ureditvi poko pališča in zgraditvi mrliške vežice, kar je bilo narejeno v zadnjem času. Toda če ni uspel referendum za sprejem samoprispevka, krajevna skupnost ali kdo drug ne more na tak način pridobivati sredstev.
Jože Kos

Pred kratkim je v Tropovcih umrl najslarejši gasilec Franc Gider, ki je bil star 92 iet. V gasilski organizaciji je delal 50 lel in za svoje uspešno delo prejel številna gasilska priznanja in odlikovanja.
frku

L
predsedniku, če bi nas opozoril na dostojen način, ne pa z nekulturnim, izzivalnim in nekorektnim obnašanjem,« je še dodal Ivan Kolbl.
»Prejšnji simboli me strašno motijo!«
Obiskali smo tudi predsednika radgonskega izvršnega sveta ANTONA TROPENAUER.JA, da od njega zvemo, kako je on doživel ta neljubi dogodek. »Ker sem bil zadržan na drugem sestanku, in ko sem prišel na ta sestanek, so že obravnavali točko razno. V vseh okoljih poudarjam našo samostojno državo in obnašanje. Zalo sem na tem sestanku med drugim omenil, da me zelo moti, če je v javnih prostorih izobešena Titova slika. Osebno sem vzel plebiscit, za katerega se je odločila velika večina Slovencev, izredno resno, pa tudi našo državnost in samostojnost. Ker je bila
ANTON TROPENAUER — »Osebno sem vzel plebiscit, za katerega se je odločila velika večina Slovencev, izredno resno, pa tudi našo državnost in samostojnost.«
za zgodovinsko in umetniško vrednost, mora to na dostojen način vendarle odstraniti in shraniti kot zgodovinski predmet, kot del naše pretekle zgodovine. Brez velikega rompompoma. Po-
Znamenje politične zrelosti
Resnica, je, da ni nikakršnega predpisa, ki bi določal, ah moraš ali smeš imeti kak simbol prejšnje oblasti. To je navsezadnje znamenje politične zrelosti, ko se posameznik globoko v svoji duši zaveda, kaj sodi v današnji čas in kaj ne. Če smo se zavestno odločili, da gremo na samostojno pot in se odcepimo od nekdanje Jugoslavije, je prav, da temu podredimo tudi naša ravnanja v vsakdanjem življenju. Sicer pa nc smemo pozabili, da so v Uradnem lislu Republike Slovenije zakonsko opredeljeni znaki naše državnosti. Zato se kaže čimprej znebiti znamenj neke pretekle dobe, ki sodi v zgodovinsko ropotarnico. Posebej v javnih prostorih bo treba biti še kako pozoren na te zadeve, da nam ne bi kdo očita! paktiranja s staro oblastjo. Vse to pa se da narediti na lep, strpen in kulturen način, ne pa poniževalno poskušati izsiliti odstranjevanje prejšnjih simbolov. In v takih primerih jc gotovo najtežje biti razsodnik. Upajmo tc, da ta neljubi dogodek ne bo preveč skalil odnosov med vodstvoma rad gonske vlade m radenske krajevne skupnosti ter da bomo lahko z zadovoljstvom govorili o ponu jeni roki sprave.
MILAN JERSF
Gederovci
Lovili so krape
Člani ribiškega kvarteta iz Gederovec so pripravili športni ribolov, ki se ga je udeležilo 73 ribičev. Ulovili so 144,25 kg rib. Največ so jih ujeli Srečko Farič (10,25 kg) Franc Kerec (10 kg), in Jože Smele (^ kg>	frku
ZLATA POROKA V VELIKI POLANI - Te dni sta praznovala visok življenjski jubilej — zlato poroko — 7 3-let ni Stefan in 69-lelna Maria Žerdin, rojena Magdič, iz Velike Polane. V zakonu sta imela osem otrok, sedaj pa imata dvanajst vnukov. Štefan je dočakal upokojitev kol delavec pri Nafti v Lendavi, medtem ko je Marta gospodinjila in vzgajala otroke. Delala pa sta tudi na kmetiji.	Tekst in foto- J Ž
Se srečuje-
KS Gančani
r, ^na očiščevalna akcija
Mln?CRa ra/ Se zavedal'
ofiiče-lij’	sod'--
x/lsbo "« v . Poziv, ki e°SP°
^alno a; Vegani r Nj. In., akcijo se je
ISO se iihL K* «-t '>1^ u, "h * zhnr„ Nu * h. v* ** ttu lotih
■ g*’* k .''iniLi -	'’'"'l
N bijih i^ in JiiltaStijem bili 'Jdk° P0kur’ k!H(i0 Odi? LiPovč? Sorčem Sh^N^kov j?170** ve<ie S^v^Nie* ',Vm«i. če-^v> v cat'^ bi f D ’ko straf^nib or ‘ Vžgati kršitelje 'U f,i "'i-z U|blnku za
cije, bodo le-to organizirali pozneje. Kdor pa se akcije ne bo udeležil, bo moral plačati 300 SLT. Tako so sklenili na zboru občanov. Sicer pa so v krajevni skupnosti zelo zadovoljni z dosedanjo očiščevalno akcijo, pri kateri so krajani pokazali veliko volje in pripravljenosti, da sami kaj več storijo za čistejše okolje, v katerem živijo.
V KS Gančani pa se še vedno niso odločili za uporabo vode iz občinskega vodovoda, čeprav so o tej problematiki razpravljali na dveh dobro obiskanih zborih občanov. Mnogo ljudi namreč ne verjame, da je voda iz vaškega vodovoda v Gančanih onesnažena. Bojijo pa se ludi, da bodo morali uporabo vode iz občinskega vodovoda drago plačali Treba je povedati, da največ vode uporabijo v kmetijstvu. Premalo pa pri tem mislijo na svoje zdravje, zlasti pa na zdravje naslednikov. Na zadnjem zboru občanov v Gančanih so sklenili, da bodo izvedli referendum o tem, ali se bodo priključili na občinski vodovod ati ne. Glasovala pa bodo gospodinjstva, ki so priključena na vaški vodovod
P. MAUČEC
30,
Spodnja Ščavnica
Ocenjevali so vina

Krajani Vanče vasi so zgradili prizidek k vaškogasilskemu domu. Pri tem so veliko dela opravili prostovoljno. Poleg tega so v kraju uredili šest protipožarnih vodnjakov.	fr|jU
Na znam turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici so na ocenjevanju vin sodelovali vinogradniki kape Iško-radgonskega okoliša z 6I vzorci. Posebna strokovna komisija je najbolje ocenila beli pinot pozna trgatev s 17,94, točke pridelovalca Vlada Kupljena iz Okoslavec in z enako oceno za enako sorto vinogradnika Romana Moleha iz Zgornje Ščavnice. Drugouvršče no vino beli pinol je bilo iz kleli Ivana Kovača iz Gornje Radgo ne in tretje je pridelat Franc Sat ler iz Spodnjih Ivanjec. Najbolj Šo oceno za laški rizling je dobil vinogradnik Valentin Ploj iz
Gornje Radgone, drugo Roman Muhič iz Biserjan in tretje Roman Moleh iz Zgornje Ščavnice. Za šipon je najboljšo oceno prejel Ivan Kovač iz Gornje Radgo ne. drugo Franc Škrobar z J a nže vega Vrha in trelje Vlado Kupljen iz Okoslavec. Za beto mešano vino je dobil najvišjo oceno vinogradnik Milan Safran iz Ži berec, drugo Anton Petek od Negove, tretje pa si delita Zvonko Fleisinger iz Spodnjih Ivanjec in Anton Benko iz Spodnje Ščavnice. Na ocenjevanju je bilo 11 vzorcev sortnih vin, pogrešali pa so nekatere sorie, kol denimo ra nino.Tekst in foto: Ivo Lorenčič
V petek, 24. aprila, je bila ta fotografija stara 59 let. Posnetek je z negovskega gradu. Zbrala se je grajska služinčad in se »ovekovečila«. Grofje, ki so bili lastniki gradu, so prihajali sem poredko. Tu in tam na lov, na gradu pa so gospodarili oskrbniki. Danes radgonski občinski možje vneto iščejo potomce zadnjega negovskega grofa, da bi obnovo poslopja denarno podprli. Negovski grad je lep in zasluži si lepšo podobo. F. Stefanec
Stran 13
ROKOMETNA SUPERLIGA---------------------
Prvi poraz Pomurke na domačih tleh
ROKOMET SIPERLIGA
V predzadnjem kotu prvenstva v slovenski rokometni superligi je Kolinska Slovan iz Ljubljane v Murski Soboti premagala Pomurko iz Rakovec z 20:17. To je prvi poraz Pomurke v letošnjem prvenstvu na domačem igrišču. Gostitelji so sicer bili enakovreden tekmec, žal pa niso imeli sreče pri sedmercih, kar je bilo usodno. Metali so kar šest sedmer-cev, večino pa je ubranil dober vratar Denič, ki je bil domačim rokometašem največja ovira pri doseganju golov. Strelci za Pomurko so biti: Š. Lovenjak 5, Meolic 4, Bedekovič 3, Okreša 2, ^etek 2 in Buzeli I. V zadnjem kolu igra Pomurka z Rudarjem v Trbovljah.
Pivovarna	21	17	3	1	545:385	37
Kolinska	21	15	0	6	460 395	30
Rudar	21	11	4	6	458 432	26
Jadran	21	10	5	6	457 458	25
Velenje	21	9	5	7	476:440	23
POM B	21	10	1	10	464:464	21
N Oprem	21	8	3	10	462:493	19
Rok Svetek, predsednik kajakaške zveze Slovenije
V Krogu in Bistrici državno prvenstvo
STRELCI POMURKE
110 golov ; Radovan Petek, 77 golov : Srečko Meolic. 76 golov : Darko Okreša, 65 golov : Stefan Lovenjak, 56 golov : Anton Lovenjak, 37 golov : Jože Žugelj, 28 golov : Jože Buzeti,
6 golov : Branko Bedekovič 4 gole : Peter Škraban, I gol : Tomaž Kolmanič.
Branko Bedekovič (Pomurka) — tokrat dat tri gote.
Slovenska rokometna liga----------
v
Poraz Kroga v Črnomlju
V triindvajsetem kolu prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Črnomelj premagal Krog s 25:21. Gostje so bili enakovreden tekmec domačinom in bi bil rezultat lahko ugodnejši. Strelci za Krog: Varga 8, Lukač 5, Meolic 3, D. Titan 2, Prem, Babič in A. Kolmanko po enega. V prihodnjem kolu igra Krog v Murski Soboti z ekipo Krškega.
Druga slovenska rokometna liga----
Pomurski derbi dobila Radenska
V trinajstem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi vzhod je Radenska iz Gornje Radgone na Razkrižju premagala domače rokometaše z 38:18. Najboljši strelci: Mečnik 8, Ambrus in Želodec po 8 za Radensko ter Rozmarič in Kutnjak po 6 za Razkrižje. Velenje pa je premagalo Mladinca iz Murskih Črnec z 32:17. Pri m la d inču sta bila najboljša strelca Gregorinčič in Gomboc s po 4 goli. Polet iz Murske Sobote je bil prost. V prihodnjem kolu igrajo: Po-let:Velenje, Mladinec:Drava, Nova Oprema:Razkrižje, Radenska pa je prosta.
Slovenska odbojkarska liga--------
Zmaga Vigrosa in poraz
Emonacommercea
V zadnjem kolu prvenstva v slovenski moški odbojkarski ligi je Vigros iz Murske Sobote v gosteh premagal Črnuče s 3:0 (15:12, 15:8, 15:13) in si tako zagotovil drugo mesto na lestvici ter se uvrstil v prvo državno ligo, kar je lep uspeh soboške odbojke. Za ekipo Vigrosa so igrali: Ratkai, Žalik, Horvat, Gobec, R. Poredoš, D. Poredoš, Vnuk, Novak, Munih, Klement, Janža, Šiftar. Ljutomerski Emonacommerce pa je doma izgubil s Šempetrom z 1:3 (12:15, I 1: 15, 15:7, 1:15). Ljutomerska postava: Drvarič, Rajnar, Krajcar, Grut, Belec, Šumak, Oni šak, Zidar, Škrobar. Emonacommerce iz Ljutomera je zasedel sedmo mesto in za las zamudil uvrstitev v prvo državno ligo.
Motokros
Kampuš pni v Italiji
Na prvi dirki v motokrosu za pokat Alpe-dadran v razredu 250 ccm, kt je bila v italijanski Arci, je Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, sicer član Mototouring kluba Radenci, zasedel pivo mesto, Čeprav je tekmoval s 125-kubiČnrm motorjem. Na dirki sodeluje v konkurenci 24 tekmovalcev (po 8 iz Avstrije, Italije in Slovenije). Druga dirka bo 24. maja v Neubausnu v Avstriji. Prvega maja pa bo Kampuš sodeloval na drugi dirki za državno prvenstvo v Dolenjskih Toplicah.
Šah------------------—-------------
Lendava četrta
V Ljubljani je bilo prvo državno pokalno prvenstvo v šahu. Sodelovali so tudi šahisti Radenske iz Murske Sobote in Lendave v članski in mladinski konkurenci Pri članih je med 20. ekipami Radenska Po murje s 3 točkami (10 šahovskih) zasedla trinajsto mesto. Najboljši v ekipi Radenske Pomurja je bil Robi Radosavljevič s 4,5 točk. Lendava pa je s 4 točkami (8,5) zasedla štirinajsto mesto. Pri mladincih je lep uspeh dosegla Lendava, ki je s 7 točkami (12,5) zasedla četrto mesto Radenska Pomurje pa je bila s 4 točkami (7) dvanajsta. Pri mladincih je sodelovalo 15 ekip
-Rokoborba-------------------------
Podlesek na evropskem prvenstvu
V Kopenhagnu je bilo evropsko člansko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem stilu. Sodelovalo je okrog 180 rokoborcev iz 28 držav. Tekmovanja se je kot edini Slovenec v spremstvu trenerja Edija Vogrinca udeležil Franc Podlesek iz Murske Sobote in nastopi! v kategoriji do 74 kg v dveh borbah. Pr voje izgubil s tekmovalcem iz Turčije, druga z Jugoslovanom Trajkovičem pa se je končala neodločeno. Tako se Podlesek ni uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Kuj več od njega tudi ni bilo mogoče pričakovati, saj je rokoborski šport pri nas zapostavljen. kar kaže tudi to. da je šel Podlesek na evropsko prven stvo brez pravih priprav.
Duka 21 8 3 Presad 21 7 2
Drava 214 4
Inles Riko 21 3 5 Preddvor 21 3 3
L SOL -
KONČNA LESTVICA Brezovica	22
VIGROS	22
Šempeter	22
Bled	22
Žirovnica	22
Topolšica	22
EM0NAC0M	22
Črnuče	22
Vileda II (—1} 22
Mislinja	22
Celje	22
Izola	22
10 475.-487 19
12 453475 16
11 477:500 16
13 404:478 11
15 454 547 9
MOŠKI
18 4 59:21 40
16 6 53:53 36
15 7 53:33 37
14 8 48:35 36
13 9 50:36 35
13 9 45 40 35
11 11 434 4 33
10 12 3847 32
9 13 4047 30
5 17 26 53 27
4 18 32:57 26
4 18 19:58 26
II. SOL------------------
Zmagi Puconec in Mladosti
V zadnjem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi sta od pomurskih ekip zmagali Mladost iz Murske Sobote in Puconci. Mladost je pre magala Palomo Branik IH s 3:0, Puconci pa Celje II s 3:1. Braslovče je premagalo Pomurje iz Murske Sobote s 3:2, Črna pa Ljutomer s 3:1. C ven je bil prost. Šah---------------------- Pojasnilo V prejšnji številki našega časopisa smo na športni strani poročali, da je Mahina Marič, ki je na državnem šahovskem prvenstvu v Kranju osvojila naslov državne prvakinje, nastopala za ŠD Radenska Pomurje. Prizadeti so nas obvestili, da je tokrat tekmovala za Osnovno šolo lil iz Murske So bole Za napako se opravičujemo
Kdor se zanima za različne športe, skoraj gotovo ve. da je v Sloveniji med najuspešnejšimi tudi panoga kajak kanu na divjih vodah, saj se kajaka.ši in ka-nusti ponašajo s številnimi medaljami z velikih mednarodnih tekmovanj. Delček so prispevali tudi kajaka.ši ob Muri V mislih imamo predvsem Brodarsko društvo Mura Krog, pa tudi v brodarskem društvu Bistrica si prizadevajo, da bi se vsaj v pionirski konkurenci prebili čini višje proti vrhu
Zdaj ko je Slovenija samostojna država, se ji ni potrebno več ozirali na Beograd, kjer so večkrat bolj zavirali kot pospeševali razvoj kajakaškega športa pri nas. F zadnjih letih je bilo stanje včasih že nevzdržno. Kajakaška zveza Slovenije je naposled samostojna organizacija, ki so jo sprejeli tudi v mednarodno športno združenje ICE Tako bodo lahko slovenski kajaka.ši prvič nastopili na olimpijskih igrah v Španiji za reprezentanco Slovenije. V predsedstvu Zveze so dokaj optimistično razpoloženi Sicer pa je bila tema našega pogovora z njegovim predsednikom ROKOM SVETKOM še nekoliko širša kot doslej zapisane ugotovitve.
— Kaj bi na kratko rekli o razvoju tega športa r Sloveniji?
»Z veslanjem na divjih vodah se ukvarja pri nas IS klubov, kt so člani Kajaške zveze Slovenije To je za našo dejavnost že lep napredek. Po rezultatih, ki smo jih dosegli v minulih letih, sodimo prav v vrh. Lahko smo zadovoljni s čedaje večjo množičnostjo ljudi, ki se ukvarjajo s kajakaštvom rekreativno ali pa so delavni člani klubov. Ne moremo pa
se ponašati z množico dobrih tekmovalcev, kar je tudi objektivno, saj kajakaštvo zahteva zelo drago opremo (od 5000 do 8000 nemških mark za enega tekmovalca) in posebno tehnično zna-
ROK SVETEK, predsednik predsedstva Kajakaške zveze Slovenije, ugodno ocenjuje razvoj te športne panoge ob Muri.
nje pri obvladovanju valov divjih voda, zato je to tudi lahko precej nevaren šport.
— Kakšni so letošnji obeti?
»Veliki. Prvič bomo nastopili kol slovenska reprezentanca na letnih olimpijskih igrah in pričakujemo najmanj eno medaljo. Sedanja generacija je zelo dobra. V vsaki kategoriji je približno po 5 tekmovalcev, ki so sposobni osvojili kolajno, zato si res želimo, da bi dobili 6 mest v skupni slovenski reprezentanci, tako da bi lahko nastopili po 3 v kajaku in kanuju enosedu. Štirje
tekmovalci so že >^^£1 pijske norme. To so Sim ( । Skok v kategoriji E-l Mg mar m Javornik v kaieg J 1.«
- Kako pa gledate kajakaštva ob reki Man-
»Prav gotovo je zelo	w
da se ta Šport razvija* tem koncu Sioven^ se predsednik LBD " smo dokaj dobro r BD Mura Krog. Tam se’ lova! tudi na tekmovanju s tu Bila je to moja drug _ v karieri Z bratom sva jjtf dvosedu zasedla 3. i. mi je zdet imeniten uspe no je. da so tekmovala^ dosegli že zelo dobre , To velja predvsem za . konkurenco. Najbrž _ el bolje, če bi imeli	nub11'
če bi bdi na primer Wt ;. m. kjer je bolje strokovno delo. Misli profesionalnega trene J 1 ima Kajakašna zveza Ob Muri pa deluje 1 kanu klub na Sistrtcoh. prav tako lepo napre . no je.	da sta	društvi domu
mzatorja tekmovanj ” j-zato smo se v predseas čili, da Krogu	*
državnega prvensIva P- ,8 slalomu in spustu.
26. julija. Bistrici pa a prvenstva v marata" t p stu. ki bo 9. avgust ’ posebno priznanje vr p.™,A' to v obeh društvi sem. da bodo zaupat) . I, Če bom le	af*1
osebno prišel ali v Bistrico.«	J
JO^
KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU
Dvoboj Ljutomer—Brdo
Konjeniški klub Ljutomer je preteklo nedeljo pripravi! na hipodromu v Ljutomeru prvo letošnjo dirko po koledarju Konjeniške zve ze Slovenije. V šestih dirkah je sodelovalo 43 kasačev. Dirke si je ogledalo okrog 2.500 gledalcev. Po tri zmage so si razdelili člani K K Ljutomer in K K Brdo.
Rezultati — I. dirka Mura: I. Anica (Gorjanc, Brdo) 1:24,7; 2. Volter (Glogovec, Lenart) 1:29,0 3. Pero (Kocuvan, Ljutomer) 1:27,2; II. dirka Eureco — dveletni kasači: 1. Findy (Farkaš Ljutomer) 1:29,4; 2.Devana (Lešnik. Maribor) 1:37,0; 3. Form (M Slavič, Ljutomer) 1:31,6; III. dirka Radenska: L Questor(Gorjanc, Brdo), 1:22,5; 2. Aja (Oražen, Ljubljana) 1:25,7; .3. Primi 11 (Kolar, Ljubljana) 1:23,9; IV, dirka — Križevske opekarne: I. Ari Keyston (Pozderec, Ljutomer) 1:28,0; 2. Princess (A. Slavič, Ljutomer) 1:26,0; 3. Fana (A. Slavič, Ljutomer) 1:28,1; V', dirka — MS Ključarovci: 1. Paton (Vidic, Brdo) 1:21,4; 2. Dimli MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:21,5,3. Mendo (Kukotj, Ljutomer) 1:22,9; VI. dirka — Mlekopromel Ljutomer: I. Letja (Ku-kolj, Ljutomer) 1:21,8,2. Lord Lindy (Hanžekovič, Ljutomer) 1:22,7; 3. Alfa MS (M. Slavič, Ljutomer) 1:22,9;. V eksebicijski vožnji med žensko reprezentanco Pomurja in ekslradnimi umetniki je zmagala Alfa MS (Patricija Vrbančič).
Predstavljamo vam
Jasna Djordjevič h evropskem prvenstvj
V Stuttgartu bo od 2. do 3. junija letos evropsko prvenstvo v športnoritmični gimnastiki. V re prezentanci Slovenije bo nastopila tudi komaj 14-letna Jasna Djordjevič, članica Kluba šport-noritmične gimnastike Murska Sobota. Tokrat vam predstavlja mo mlado in obetavno športnico,
•j
vh 'lric. ki ižPc|lrt,lja|^.
skupinsko	.ei^
Od kod pa	y
valke?	, „„r i8 "S’
»Vse so iz	urshe S’
ke, le jaz sem te.«
»Končujem osnt' sem doslej imda j.o
Ritmična gimnastika
Djordjevičeva peta
V spon ni dvorani Krim na Gnije vici je bilo državno prvenstvo v spori norilmičm gimnaniki za mladinke. Sodelovala je tudi predstavnica Kluba šporinoritmičnc gimnastika Mur sita Sobota lasna Djordjevič in med mladinkami v mnogoboju zasedla peto mesto z oceno 30,25.
Atletika
Tek mladosti
v Radgoni
Športna zveza Gornja Radgona organizira v četrtek, 7. maja 1992, ob 17. uri 14. tradicionalni Tek mladosti po radgonskih ulicah Start bo pred Vzgojno-var-stvenim zavodom.
Dnevnikov kros
Kolar tretji
V Domžalah je bil Dnevnikov kros, združen z državnim prvenstvom osnovnih in srednjih šol Najbolje se je izkazal Kolar (Družboslovna in eko nomska šola Murska Sobota), ki je zasedel v teku na 1000 m pri srednje šokih prvih in drugih razredov i ret je mesto Tretje mesto z 1 i točkami je zasedla S DEŠ
Odbojka
Zmagala OŠ II. MS
V Murski Soboti je bilo območno prvenstvo osnovnih šol v odbojki za deklice. Sodelovale so tri ekipe Rc zultali: OŠ 11 MS : Ruše 2:0, OP II MS Maribor 2:0 in Ruse , Maribor 2:0. Vrstni red: |. OŠ II. Murska So-hotd, 2. OP Ruše, 3 OŠ Maribor. Mlade odbojkarice iz soboške druge osnovne šole so se uvrstile med štiri najboljše ekipe v Sloveniji,
K G.
ki se s športno-ritmično gimnastiko ukvarja že vrsto let
— Kdaj si začela razmišljati o tem športu?
»Za premišljevanje ni bilo časa, saj sem z mamo hodila na tre ninge že, ko mi je bilo komaj dve ali tri leta. Mama je namreč takrat začela delati s skupino de klic na OŠ Gornji Petrovci, kjer smo živeli «
uspeh, me ne skr^1’ .
ne drugače, bor" ”
razredne izpite11
- Kako zahtevi
TEK V1VICITTA----------------------
Megličeva in Grabar tretja
V Mariboru je brl Tek Vivicitta, na katerem je sodelovalo okrog 500 tekačev in tekačic. Lep uspeh sa dosegla pomurska tekača Mojca Meglič iz Radcnec in Geza Grabar iz Tešanovec Megličeva je zasedla v teku na 4 km s časom 16,30 tretje mesto. Tretji pa je bil tudi Grabar v teku na 12 km s časom 38,54
— Kako se je pntem nadaljevala tvoja športna pot?
»Najprej sva se z mamo vozili dvakrat na teden, kasneje vsak dan iz Pelrovec v Mursko Soboto, tako so treningi postajali vse resnejši.«
— Izvedeli smo, da odhajaš v Ljubljano. Kako to?
»Res odhajam na priprave za evropsko prvenstvo. Izbranih nas je osem lekmovalk iz vse Slo
šport?
»To je zelo te- ( moraš obvladati ■ a rekviziti (kolebnici’ trak . . .), vse Pa J glasbi Treniram ■	Z
tod. ob sobotah.	J
telesnih sposobm^ ijr)j j tudi srečo. Na te -ko pade
konec. Ocene s° hf1 Jf glasba (i uide a.
končati, čepravv j J uvrstitev šla p° f'1	1
- K 'G treniranjem ie8a r , b’ ni in Murski Sob0 lfenit^
»V Ljubljani	r
se dela s posame ju ,, neje in v manjš' imajo denar za 1 si^jb ne priprave, trene J ■ pri Bolgarih, 1
dilni v svetu.«	č
- Aii si da hi nekoč sa1”11 1 x. ka?	X |
»Sem, venca' ■ liko učiti.« ,, p
Srečno. Jas"a- . poznamo delo ■ ;; iJ* iiK športnoritmičnej. |r^ trenerjev in ov	y
pa je ludi uspe*"	p
ce in kluba, Ljerr ^fti. j pomagamo 10' ' otroci trenirajo
---------n »P"??
VESTNIK, 30.^
Stran 14
šport
d
M
J I
n'

✓

ji
I
na travi — po mesto ^Povcem i ^Ursh S,k
^'“mir \	mcdn.|.
stri ^'Povci G^tva.
trmi "e\ 4 2 ^a’ 1:3 ^daii.i-.
*, §. S? «1 Triglav J?^'PovceiV-' Me' ^.'^han
Pred T C)i Zma8a-L, . HdtC'n « Av-
1( j p. 'Ivo. Pari It	pro«r.
-II. SNL — VZHOD
. ^kovanju
mla*n.
Šal ”« ren.i, ,n dosegli s,a
š k°t zm^ n<JreJ Sa brez
Sr* Mtek^"0«1 Hor
h' S°‘
25*111?? meUn k Horvat
Sk« M"
Zmagi Gidosa in Beltransa
V devetnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod sta pomurska ligaša prijetno presenetila. Gidos iz Turnišča je v Mariboru nepričakovano visoko s 4:0 premagal vodeči Železničar, Turniščani so tokrat zaigrali odlično, zlasti pa učinkovito ter tako popravili slab vtis iz prejšnjega kola, ko so doma nepričakovano izgubili s Korotanom. Gole za Gidos so dali: Dani Lebar 2 ter Markoja in Nino Koveš (II m) po enega. Turnišče je igralo v postavi: Maučec, Toplak, S. Lebar, D. Lebar, Markoja st., N. Koveš, Ternar (G. Koveš), Dominko, Pucko, Markoja ml. (Gavrič), Časar, (Ropoša). Beltrans iz Veržeja pa je v Pekrah premagal domače moštvo z 2:1. Strelca za Bci-trans sla bila Gaševič in Puklavec. Veržcjčani so tokrat zaigrali dobro in zasluženo zmagali. Beltrans je igral v postavi: Rajh, Filipič, D. Sobočan, Nemec, Gaševič, Puklavec, Z. Osterc, Ivanjšič, Brunec, R Sobočan (Farkaš), M. Osterc. V prihodnjem kolu igra Gidos v Turnišču z Impolom, Beltrans pa na Ptuju s Središčem. (Beltrans je kaznovan z igranjem ene tekme na tujem igrišču.)
Karate--------------------------------------
Kvalifikacijski turnir
V Mariboru je bil kvalifikacijski turnir v karateju v katah in borbah. Sodelovalo je 78 tekmovalcev iz 10 klubov Med njimi so bili tudi tekmovalci iz Radgone, Radenec in Murske Sobote.
Rezultati — kate — ml. mladinci A: I Pivec (MS); ml. mladinci B: I. Ščap, 2. Peternel (oba GR), 3. Lednik (MS); st. mladinci A: 2. Vori (MS), 3. Pal (Radenci); st. mladinci B: I. Pertoci (MS), 2. Zemljič (GR), 3. Kerčmar (MS); ml. mladinke B: 3. Bračič (Radenci); st. mladinke A; L Bočkaj, 2. Jakovljevič (obe MS); st. mladinke B: I. Staro-vasnik (Radenci); ekipno — ml. mladinci: 2. Gornja Radgona, 3. Radenci in 4. Murska Sobota; st. mladinci: 1. Murska Sobota, 2. Radenci.
Rezultati — borbe (60 tekmovalcev): ml. mladinci A: 3 Pivec (MS); ml. mladinci B; 6. Husar (MS); st. mladinci A: 2. Vori (MS), 3. Pal (Radenci); si. mladinci B: 4. Kerčmar, 7. Pertoci (oba MS); ženske — ml. mladinke: 1 Jakovljevič (MS); st. mladinke: L Počkaj (MS). Prvih osem iz vsake kategorije seje uvrstilo v finale, ki bo 17. maja v Rušah
D. Škandali
Judo
■grah
kj odboj nj
, M,, O, , " O	"tu l ,
। tivfc snJotl 1 prehod ,? S X* “ 'n od.,, "'ZH-.
Migala
% h "Ml i ha. ,ri ^iSikn^
kS. w 'tk?'n



7
✓
Sobočani prvi v Ljubljani
V organizaciji Judo kluba Golovec je bilo v Ljubljani 7 mednarodno tekmovanje v judu za pionirske, kadetske m mladinske vrste ter za pokal Glovec. Sodelovalo je 266 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 klubov iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Lep uspeh so dosegli judoisti Murske Sobote, saj so postali skupni zmagovalec z 91 to čkami (pri pionirjih prvi z 52 točkami, pri mladincih drugih s 17 točkami) in prejeli pokal.
Rezultati — pionirji — 34 kg: I Žilavec, 2. Rančigaj, 5. Lešnjak, 38 kg: I. Hašaj, 2. Planinšič; 42 kg: 3. L. Cikajlo in F.rniša, 7. Horvat; 50 kg: 2. Čuk Kadeti - 55 kg: 3. D Vchab; 57 kg: 2. Mazouzi; 64 kg: I I Cikajlo. Mladinci - 71 kg: I T Vehab, 2. Brozovič,
«6 kg: I Kos. 2. Sadi
T Kos
Pregledni turnir
V Lendavi je bilo občinsko pregledno tekmovanje v judu Rezultati — do 31 kg: I Kramar, 2. Škalič. 3. Hozjan in Časar (vsi (VP); do 34 kg: I Ramovič. 2. Golubovič, 3 Vidovič in Petkovič (vsi VP). do 38 kg: I Horvat, 2. Koznicov (oba Tur.), 3 Pavšič (Le.) in Vogrinec (VP); do 46 kg: L Sabo, 2. T Denša, 3. B Denša (VP); do 55 kg: I Hozjan, (VP). 2. Balažič (Tur ), 3. Recek (Le ); do 60 kg: I Jakim, 2. škalič (oba VP).
J K.
Kegljanje--------------—-------
Tekmovanje invalidov
Na kegljišču v Radencih je bilo območno tekmovanje invalidov v kegljanju, ki gaje pripravilo Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota. Sodelovalo je 31 tekmovalcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili moški — F — I: Šmid (Invalid Maribor) 424 podrtih kegljev; F — 2: Žltnec (Dl Ormož) 278: L — 3: Kardinar (DRSI MS) 377, K - 4: Ornik (Maribor) 40«; L - 5: I I, Durič 443, 2. Pečovnik 422 in 3. Teršek (vsi Mb) 420. 9. Sturm (DRSI) 356 podrtih kegljev. Ženske I. C emoga 411.2 V Požeg in Korošec (vse Mb) 380 in 4. Zidunek (DRŠt MS) 375 podri ih kegljev
SNL				
Okmpija	30	22 5 3 68:15		49
Maribor B.	3D	21 6 3 6723		48
B kola	31	16 12 3 47=17		44
Živila Naklo	31	12 13 6	3928	37
Koper	31	14 t 9	31 24	36
Gorica	31	11 13 7	53:34	35
E. Ljubljana	30	12 9 9	36:30	33
Slovan M	30	11 10 9	3924	32
MUHA	31	12 7 12	4742	31
L M Svoboda	30	11 9 10	3639	31
Publikum	30	11 11 9	35.41	11
Rudar (V)	31	11 1 18	47.51	30
Steklar	30	10 10 10	4349	30
E. Zagorje	30	10 7 13	38:34	27
Primorje	31	B 10 13	3046	26
POTROŠNIK	31	9 8 14	38:54	26
N AHA	30	8 B 14	35:52	24
Rudar (T)	30	8 6 16	3649	22
Domžale	30	4 9 17	2047	17
Medvode	31	6 5 21	19:60	17
Jadran Lama	31	4 6 21	2064	14
II. SNL VZHOD Želenučar	19 11 5 3 25:14				27
Dravograd	19	9 6 4	29:19	24
Dravinja	19	9 5 5	35:15	23
Korotan	19	10 3 6	25:19	23
GIDOS T	19	8 6 5	31:28	22
Hmerad	19	B 6 5	23:20	22
Sl Gradec	19	6 6 7	2924	1B
BELTRANS V	19	5 8 6	2122	1B
Impol	19	7 4 8	27 30	1B
Kovinar	19	6 6 7	19:28	18
Pohorje	19	6 5 8	2328	17
Pekre	19	5 6 8	2124	16
Rače	19	4 6 9	19:29	14
Središče	19	2 2 15	16:51	6
PNL Rerultati - 16. CrenšovciTršina BistricaJžakovci Debra voik lipa Dobrin a:Bakovci Polana Ljutomer OdranciRakičan Ižakovci	kola 16	10 1 5	3:0 13 1:1 04) 08 20 3521 21	
Ljutomer	16	9 3 4	29:17	21
Dobrina	16	8 5 3	26:18	21
Bakovci	16	7 5 4	34:20	19
Odranci	16	7 4 5	1923	18
Tišina	16	6 4 6	2124	16
Črenšovci	16	7 1 8	29:32	15
Lipa	16	4 6 6	2028	14
Dobrovnik	16	4 5 7	18:28	13
Bistrica	16	5 2 9	29:35	12
Polana	16	4 3 9	2628	11
Rakičan	16	4 3 9	1729	11
I. MNL MS
Renitlati - 16. hote
ŠalovciGančatri	2:1
OokležovjeČarda	2:0
SerdicaBiatoiKi	3;0
JroMejnikHoilos	00
GrviliCankova	07
Pnc««ci:Filovci	6:0
Carda	16 12 3	1 29:10 27
Dokležovje 16 11 3 2 44:11 25
Gancam	16
Cankova	16
Šalovci	16
Biatona	16
Serdica	16
Grad	16
Puconci	16
Hodoš	16
Tromejnik	16
Filovci	16
H. MNL Rezultati — 13. kolo Apače:Pušča Tešanovcifiosenpk Romah:Remet Križevci: 11 plavili BopojinaVrelec
7 6 3 33:26 20
6 6 4 29:24 18
7 4 5 2634 18
6 5 5 30 23 17
6 4 6 21 19 16
4 6 6 24 24 14
3 6 7 31 25 12
4 2 10 18 36 10
1 6 9 1743 8
3 t 12 16:43 7
MS
Apače	13
Remet	13
Romali	13
Tešanovd	12
Presedlal	13
Bogojina	13
Vrelec	13
Križevci	13
11 plavih	13
Pušča	12
11:2 1:0 1:2 0:0 6:2
116 2 50 15 22 10 2 I 3110 22
7 3 3 38 23 17
6 2 4 31 2? 14
5	3	5	23 20	13
5	2	6	2426	12
6	0	7	26:32	12
3	2	8	24:36	8
3	1	9	21:38	7
0	1	11	1L52	1
I. ONL LENDAVA
Rezultati — 13 kolo			
Nedebca Mladost			1:1
Kapca Panonija			1:0
Nalta B Hntiza			0:9
Olimpija Renkovcr			1:4
Kobilje prosto			
Hotiza	12	7 3 2 32:16	17
Kohdje	11	7 2 2 26 10	16
Nedebca	12	6 3 3 23 12	15
Renk ovci	11	4 6 1 20 11	14
Kapca	12	5 2 5 1621	12
Mladost	12	3 4 5 21:19	10
Nafta 8	12	3 3 4 12 30	10
Obmpria	11	4 0 7 1125	8
Panonija	12	0 2 10 8 30	2
II. ONL LENDAVA
Rezullala — 14 kolo
2itkovci;Mostje ZvezdaLakoš	0 3 0 0
Mostje	10 7 1 2 21 10 15
lakoš	10 4 3 3 20:10 11
Zvezda	10 3 2 5 1224 8
Zlikovci	10 2 2 6 1423 6
Slovenska nogometna liga
Prekmurski derbi
z delitvijo točk
V dvaintridesetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je bil v središču zanimanja ljubite Ijev nogometa prekmurski derbi med Muro in Nafto v Murski Soboti. Razburljivo srečanje se je končalo neodločeno 2:2. Strelci golov so bili: Šabjan in Dovečer za Nafto ter Belec in Šarkezi za Muro. Lendavčani so vodili z 2:0, do preobrata pa je prišlo v zadnjih petnajstih minutah, ko so Sobočani rezultat izenačili. Moštvi sta igrali v postavah — MURA: Zver 6, Berendijaš 6, (Baranja 7), Vori 6, Granov 6, Posavac 6, Kokaš 8, Cener 6, (Zetič 6), Belec 8, Kovačič 6, (Vickovič 7), Kukič 6, Šarkezi 7. NAFTA: Palatinuš 6, Mundjar 7, Graj 6, (Balantič —), Novak 6, Drvarič 6, Djurdjevič 6, Šabjan 8, Hranilovič 7, Bubek 8, Dovečer 6, (Gyurkač —), Baša 6, (Ra-tajec 7). Beltinski Potrošnik je gostoval v Ljubljani in izgubil tekmo s Svobodo z 0:1. Gostitelji so zadetek dosegli v prvem pol-
času po napaki Baše in Tret n jeka. Beltinčani so zamudili lepo možnost, da osvojijo vsaj točko, vendar Škaper ni izkoristil dveh idealnih priložnosti POTROŠNIK: Irgolič 7, Tratnjek 6, Zver 6, Baša 5, (Zrim 7), Kosi 8, Celec 5 (Mertuk 7), David 7, Baranja 7, Hartman 6, Godina 6, Škarper 5. V prihodnjem kolu igra Potrošnik v Beltincih s Steklarjem, Nafta v Lendavi z Jadran Lamo, Mura pa z Rudarjem v Trbovljah.
— Prekazi izključen —
Po zadnjih neuspehih Mure v slovenski ligi so v klubu začeli ukrepati. Zaradi nediscipline so nekaterim igralcem izrekli kazni. Iz kljuba so izključili Emona Pre-kazija, opomine pred izključitvijo pa so izrekli: Milanu Kukiču, Mirsadu Granovu in Štefanu Černjaviču. Slednjemu so tudi odvzeli kapetanski trak. V vodstvu Mure menijo, da to niso bile zadnje kazni.
Marinko Šarkezi (Mura) — izenačujoči zadetek na tekmi Mura : Nafta.
STRELCI SNL
15 golov : Milan Kukič (Mura), I I golov; Robert Šabjan (Nafta), 9 golov : Štefan Škaper (Potrošnik), 8 golov : Dušan Vickovič (Mura), 7 golov : Mario Zver (Potrošnik), Emin Prekazi (Mura), Damir Rob (Nafta), 6 golov : Peter Voroš (Potrošnik), 4 gole : Jože Hartman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta), Marinko Šarkezi (Mura), 3 gole : Robert Kovačič (Mura), Jože Kokaš (Mura), Miljenko Dovečer (Nafta), ~ gola : Mario Ružič (Nafta), Borči Forjan (Potrošnik) Dejan Baranja (Potrošnik), Nenad Hranilovič (Nafta), Robert Belec (Mura).
w
Športna napoved
V športni napovedi št. 9 sta bila za reševalce najtežja uganka rezultata pomurskih ligašev v drugi slovenski ligi vzhod Gidosa iz Turnišča in Beltransa iz Veržeja. Oba sta namreč v gosteh presenetljivo zmagala. Zato žal zopet ni bilo niti enega lističa s pravilnimi tipi. Našim reševalcem pa smo tudi dolžni opravičilo. Pomoloma so se na listič športne napovedi vrnili štirje pari pomurske lige, ki so tekme že odigrali. Za napako se opravičujemo.
Pravilna športna napoved št. 9
PARI	REZ. TIP
MuraNafta	2:2	0
Svoboda Potrošnik	1:0	1
Pekre; Beltrans	1:2	2
Železničar:Gidos	0:4	2
Dokležovjerčarda	2:0	1
Olimpija:Renkovci	1:4	2
V športni napovedi št. 10 sodeluje ljubitelj nogometa Franc Berden iz Murske Sobote. Prognozjral je takole.
Pari	Tip
NAFTA : Jadran Lama	|
POTROŠNIK : Steklar	|
Rudar (T) : MURA	[
GIDOS: Impol	I
BELTRANS : Središče	|
Ljutomer : Dobrina	]
Rakičan : Polana	|
Bakovci : Dobrovnik	0
Bratonci : Dokležovje	2
Hotiza : Kobilje	|
	■ ■■	■ ■■	
1	ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 10	TIP	
1	1. NAFTA : Jadran Lama		
1	2. POTROŠNIK : Steklar		
1	3. Rudar (T) : MURA		|
	4. GIDOS : Impol		
	5. BELTRANS : Središče		
	6. Ljutomer : Dobrina		
	7. Rakičan ; Polana		1
	8. Bakovci : Dobrovnik		1
	9. Bratonci ; Dokležovje		1
! । ।	10. Hotiza : Kobilje		1
	Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika najpozneje do 2. maja 1992. Naslov: Vestnik, Murska Sobota, Titova 29. Pri žrebanju bomo upoštevali napovedi z R pravilnimi tipi in podeliti tri nagrade.		1 1 1
	Priimek in ime ter naslov		
			J
Stran 15
radijski in televizijski spored od 1. do 7. maja
pe
PETEK
ČETRTEK
TOREK
PONEDELJEK
SOBOTA
SREDA
NEDELJA
Radio MV
MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz)
Murski val
UKW
TV SLOVENIJA I
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1 ,
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
HTV 1
HTV 1
HTV V
HTV I
HTV I
HTV 1
steza.
11.45 stikih.
8.45 Angleščina. 9.05 Radovedni Taček. 9.25 Klub Klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok lok. 14.00
Tednik. Sreča na 18.40 Sti-Ri sanka, 3. 19.30
Večeru i gost. 16.00 17.00 Dnevnik. 17.10 vrvici, slovenski Tilrn-ški samostan. 19-00 19.15 Žrebanje 3 x
I IJO Da nc bi bolelo. Angleščina v poslovnih 12.00 Poročila 15-05
9.00 Zgodbe iz školjke. 9.50 Šolski program. 11.00 Sedma
%il’°®aStud'0V'teV nanh
20^
5	.0 Prebude se z nami MtMjv kramljanje s podatki o
«wah. Časopisih, etnijo ledna, horoskopom, ob-
7	.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija ? I5 luknjamo nov dan, i hftnnacije v slovenščini, nem-I Ulnl in madtadčim. 8 00 Poro-I tik tv—“
|J Hn U10 N ovi(| h J* MV ni J’0® Popoid.
5 Obvestilu
Pihl>lni orke-n 'tsnica.12 on P0 502nanost NniJki	13.15
SI>1*'U, a„„| Holrovd „ dOk r"m-
77	10 H nka- 21-20 E, t HuxtaKrVn!k- 22 « So "»mer, na.
“H«1' ™da Ur,	ameriški
:: s ,300JSlika°n. T1^’0 13 M Shko ^2bro(. seriji'.5Vkorp’J"' n.30 r^,la l6 ’° uT. *	i- 1 Santa Bar-
i8.so




'Jr 4-, ,,28odov'I'u n,i Kal,^8 I9|R ^?8'banP ^tn L '200 y W Lev,-" i2jrž"v",a ,n |£' '3.0(1 ^ReP°naie ui* v sl'ki SedB. .d»klor
'a ,1S v slin n,«n knJ1" 20.15 z,
2i is an^' ?d M-
Mašee-
’00 IK|i‘ea7,n 8'35
- +	'i .ki
rt-*!,!
**,rigcniov. f®cl< Jnrtti*no’v S' n
^vf;^
E? '''la. v->P??Oranr|a
'4^
'ki	U45M~n'?h«tv
M. Al| ' JS.On u-^IJe<ir
|N	in k d
Ril? 'sno
‘ n ' ■ V J " ' ‘ v 17
5.40 Prebujajte se z nami tudi v soboto je lahko to prijet-pd. če imate dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogodki, 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . . 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici- 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V, 8,30 Dunajsko zvočno pismo, 9.00 Predstavljamo vam 10 00 Poročila 1030 Potepajte se z nami- 11.00 Sobotni gost. 12.00 Poročila (HBC k 1230 Novica dneva, 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16,00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila 16.30 Poročila. 17.00 Mali oglasi- 19 00 Najlep Le želje s čestitkami in pozdra vi. 1830 Poročila (BBC) 1900 Vključujemo Radio Slovenija.
Dnevnik. 20.00 Utrip, 2030 Ona + on, 2135 Glavni osumljenec, angl nadaljevanka. 22.25 Dnevnik. 22.55 Sova: Murphy Brown, amer, nanizanka; Pn kontu, ang! nadaljevan ka; Obupanci, ameriški film; Nočne ure, amer, varietejski program.
Drugi program
16.10 Sova. I7J0 Da ne bi bolelo. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Videomeh. 19.00 Kremenčkovi. 1930 Dnevnik RTV Srbija. 20,15 Klasika. 20.30 Pol v vesolje, ameriški film. 2330 Tračarije. 035 Vulvi
8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko, 9.00 Šolski program 10.00 Svetloba v temi, koncert za otroke 11.00 Poročila. 11.05 Serijski film. 14.00 Poročila. 14.05 Avstralski risani film. 15.15 Denver, risana serija. 16.00 Poročila. 16,05 Turbo Li mach show. 17.15 Prisrčno vaši. 18.00 Poročila. 18.05 Kralji reke. serijski film 19 10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Frantic, ameriški film. 22.15 V iskanju izgubljenega časa, 22.45 Sezona lova. 23.30 Dnevnik. 23.50 Slika na sliko. 0 45 Poročila. Filmski maraton; 0.50 Trop, amen ški film; 2,25 Peščeni planet, ameriški film.
TV AVSTRIJA 1
9,00 Cas v sliki, 9,05 Katla m pes. 9.30 Angleščina. 10.00 De diščina Hainfelda. 11.00 Rešitev Jessice McCIure, film. 1230 Halo, Avstrija. 13.00 Cas v sli ki, 13.10 Koreni življenja. 1335 Ribič s Svetega jezera. 15.10 Čarobni čopič. 15.20 Verska slavja. 15.30 Otroški spored 1600 Spored po željah. 17.00 Mmi Cas v sliki. 17JO Otroški magazin. (8.U0 Cas v sliki. 18.30 Trojica s štirimi pestmi. 1930 Cas v sliki 20,00 Spori. 2015 Stavimo, da . 22.15 Zla ta dekleta 22,40 Modri Collar, film 030 Cas v sliki 0.35 Skrivnost muzeja voščenih figur, film I 50 Cas v sliki,

6.15 Vaška tv, magazin. 8.35 Evangeličanski verouk, 8.40 Za otroke. 11.00 Tv magister. 12.30 Panorama. 13.30 Za otroke. 14.30 Po pe vk e Mc Don a Ids, 16.05 Disneyjevi filmi 17.40 Uvod k debatni seriji. 17.55 Za otroke. 18,25 Adam, Eva. 19,00 Potovalni kviz. 20.00 Dnevnik, šport, 20.35 Poslednji let, amer, film. 22.10 Top Show. 23.20 Košarka.
9 00 Čas v sliki. 13.00 Čas v sliki 13 10 Ferdinand Porsche. Josef Ressel in Viktor Kaplan, trije avstrijski izumitelji. 14.10 Strah pred vodo. 14 40 Kara ben nemsi efendi 15,05 Po vab h lo k mizi. 15,30 Čas iporia. 17.30 Velika ljubezen Er/herzo-ga Johanna 19.00 Danes. 19.20
3 sat studio. 1930 Gledališče
kot koktailparty. 20.00 Nebo in
zemlja. 21.45 Kultura 2230
Knjige meseca. 22.45 Nurnbcrg
>n njegov strankarski dan 23.15 Noč v varieteju Steinlor. 0,15 Aktualni športni studio. I JS
Poročila.
8.00 Začenjamo nov dan
830 Horoskop. 8.45 ViimoŠ Tkalec. 9,10 Misel in Čas. 930 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in n a rod-nozabavnih skladb. 10.30 Nedeljska kuhinja. 12.00 Poročila 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje. 1230 Minute za kme lovulce. 13,00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi oddaja za porabske Slovence in vse druge. 1830 Poročila (BBC) 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
9.20 Živ žav. 1035 Baletna šola se predstavlja. 11.05 Kronika, kanadska serija. I 1.30 Ob zorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi 12.40 Videom eh. 14.20 Dvakrat v Življenju, ameriški film. 16.00 Lorna Doone, angl, nadaljevanka 17.00 Dnevnik. 17.10 Mož z železno masko, angleški film. 19.10 Risanka. 19-20 Slovenski loto. 1930 Dnevnik. 20.00 Zrcalo tedna. 2030 Zdravo. 2135 Festivali Daljnega vzhoda. 22.25 Dnevnik. 22.55 Sova: Ameriške video smešnice; Pri koritu, angl, nadaljevanka.
Drugi program
13.50 Športna nedelja. 18,05 Sova. 1930 Dnevnik HTV 20.00 San Remo 92. 2030 Piran: Koncert Tartini. 21 10 Galaktična odiseja, japonska seri ja. 22.00 Dekalog, poljska nanizanka. 22 50 športni pregled. 23.20 Zlata čeveljčka, predstava SNG, 1.00 Yuie1.
7.55 Poročila. 8.10 Slika na sliko. 8.55 Smogovci, otroška serija, 9.25 Oddaja za otroke. 10.20 Risanka serija. 10 55 Poročila 11.00 Narodna glasba. H 30 Kmetijska oddaja, 1230 Mir in dobrota. 13 00 Hišni lju bljenci. 13.30 Potopis. 14.00 Poročila. 14.05 Mikser M. 14.45 Zlatko in detektivi. 1530 Ob nedeljah. 17.00 Velika drevesa, ameriški film. 18.50 Tom in Jer ry. 19JO Dnevnik. 20.00 Sedma noč. 2130 Dnevnik, spon, 22.05 Resna glasba. 23.05 Hrva ška v svetu. 0.05 Poročila.
TVAVSTR!
9.00 Cas v sliki. 9.05 Tisoč mojstrovin 9.15 Katoliška ma ša, prenos iz Ohec^arla 10.00 Dediščina Hainfelda. 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Tednik, 12,30 Orientacija. 13,00 Čas v sliki. 13.10 Katts in pes. 1335 Beraški Študent, film. 1530 Otroški spored 15.55 Pregled tedenskega sporeda. 16.15 Ena, dve, tri 17.00 Mini Čas v sliki, 17.10 X Large in X-Chatis. 18.00 Čas v sliki. 18.05 X-Large 18.30 Trojica s štirimi pestmi. 1930 Cas v sliki. 20,15 M ose (bruck, nanizanka o vinar skr družini. 20 15 Življenje za samostanskimi zidovi. 21,50 Vi zije. 21.55 Dnevi avstrijskega filma Wels 1992 22.45 Hokej na ledu 0,00 Čas v sliki, 0 05 Tisoč mojstrovin
TV MADŽAR
6.45 Vaška tv. magazin. 730 Za otroke. 7-55 Biblijsko sporočilo. 8 30 Nedeljski magazin. 11 .00 Za boljši jezik. 11 10 Ex-po ‘96, 11.40 Pop rock za otroke, 12.00 Financial Times. 1230 »Pivske« pesmi. 13.00 Madžarska država, 2. del. 13.45 Formula I. 16.00 Barkochba. 16.40 Za evangeličane. 17.00 Disneyjevi filmi. 18.45 Nogomet, 1930 Teden, dnevnik, šport. 20.45 Ne beški dnevi, amer film. 22.20 Kramljanje. 22.40 Resna glasba
3 SAT
9.00 Cas v sliki. 13.00 Čas v sliki. 1110 Tednik. 13.45 Čas športa. 16.15 Odnosi med človekom, živaljo in naravo. 17.00 Srečanje z umetniki. 1730 Heinz Riihman bere. 1735 Super babica. 18.00 O vinu in vinski kulturi 1830 Dnevnik 18.50 Čas Spona. 19.00 Danes. 19.10 Omizje. 20,15 Besedna umet-nosl. Martin Hucholz. 21 15 Znanost. 2235 Njega dni. 23.00 Stving m talk posebno 2335 Komisar. 0.20 Poročila.
5.40 Prebujajte se z nami da bo začetek delovnega tedna veder, M V vam da vse informacije za dober začetek 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. . . 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžar Sčini 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV 835 Mali ogla si. 9.00 Zgodilo seje 10.00 Poročila- 10.30 Šport 12.00 Poročila (BBC). 1230 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16-00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila 16 JO Poročila 17,00 Šport 18.00 S kranščakon. cekron pa z mare-1of lestvica narodnozabavne glasbe 18.30 Poročila (BBC) 18 40 Bilo k nekoč, 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
9.10 Ljubimd jubiš, gledališka igra za otroke. 10.05 Berlinijevi, nemška nadaljevanka. 10.55 Mernik, Forum, Utrip. 12.00 Poroči la.	16.20 Dob rodošl ■ -
17.00 Dnevnik. 17.10 Radovedni Taček. 17.25 Jelenček- 18.10 Obzorja duha- 18.45 Divji svet Živali. 19.10 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Politik novega kova, angl, nanizanka, 2100 Dokumentarec meseca. 22.00 Dnevnik. 22.25 Mark in Antonij, (v-igra. 2330 Sova; Pn koritu, angl, nadaljevanka; Zvezdne steze, amer nanizanka.	I
Dragi program
16.15 Sova 1730 Športni pregled. 18.00 Slovenska kronika 18 10 Festivali Daljnega vzhoda. 19,00 VideoŠpon. 1930 Dnevnik TV Koper. 20.00 Kviz. 20.30 Gos poda rsk a odda ja. 21.00 Sedma steza, športna oddaja, 2130 Umor, angl, film (čb). 23.15 Umetniški program; Kino. 23 45 Yutel.
7.00 Dobro jutro. 9.00 Oddaja za otroke. 9.45 Deček Skok, serija za otroke. 10.00 Poročila. 10.05 Šolski program 11.00 Pri Huztablovih, amer, nanizanka. H .30 Glasbena oddaja. 12.00 Točna opoldne, 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film. 14.40 Danes smo z vami. 15.05 Serijski film za otroke, 16-00 Poročila. 16.10 Mala vizija. 17.00 Besede, besede. 1730 Gremo dalje. 18 00 Poročila. 18.05 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 18.50 Gre mo dalje. 1930 Dnevnik. 20.00 Mor, drama 21.10 Do zadnjega diha, francoski film. 2235 Dnevnik. 22.55 Morana, opera, 23 25 Slika na sliko. 0.20 Poro čila.
TV AVSTRIJA I
9.00 Cas v sliki. 9.05 Katts m pes 930 Avstrija v sliki. 9.55 Hdmi, otroški prometni klub. !OJK) Raimund: Kmet kot mili jonar. 10,15 Energija 1030 Prepovedana ljubezen, ponovitev melodrame 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Ne sporazumi 1335 Noetova barka. 14.05 Hišnica. 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Otroški spored- 15.05 Nils Holgers, 1530 Am dam des. 15.55 Stre-tovod. 15.05 Rojstni dan. 16.55 Teleslik. 17 00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki 18.05 Alf l8.30Tro jica s štirimi pestmi 1930 Čas v sliki 20 00 Šport. 20.15 Športna arena. 21.15 Pogledi s strani. 21.25 Miami Vice, kriminalna nanizanka. 22.10 Apropas film, novice iz filmskega sveta. 22.40 Trenutek resnice
5.45 Dobro jutro. Madžarska! 9 05 Sosedje, pon, 935 Fri-derikusz show, pon. 10.55 Zdravilo koristi, škodi? 11.10 Serijski film. 16.00 Popoldanski saldo (6.10 Zgodovina gasil Mva. 1645 Risanka. 17.00 Zajtrk plus, pon. 17.25 Kupil bom to žensko, serija. 17.50 Katoliška kronika. 18.00 Ekologija 18.40 Svet denarja. 18 50 Vi-deokhpi, 19.00 Igra. 19.15 Za oirokc. 20.00 Dnevnik, šport. 2035 Divja raca, tv igra. 23.10 Moj teden 23.30 Portret.
9.00 Cas v sliki. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Magazin; Alpe —Jadran—Donava. 13,45 Čas športa. 18.00 Slike iz Avstrije. 19.00 Danes 19,20 3-sat studio. 19.30 Frontal, aktualna oddaja, prenos iz Diisseldorfa. 20.00 X Large, reportaža, 21 15 Clip, video glasba. 21.45 Kulturni dnevnik. 21 51 čas Sporia. 22.00 Cas v sliki. 22,25 Stavimo, da 0.10 Deset pred deseto. 035 Poročila,
5.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah« zanimivosti, horo skop, izbirah pesem ledna . . 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7,15 Začenja mo nov dan, 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in maržar-ščini 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV kosi oziroma gost dneva, ljubljansko zvočno pismo, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila}, 12.00 Poročila (BBC'h 12 JO Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Sloveni-ja. 16.00 Popoldne na MV . 16 25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Srebrne niti. 17.30 Vilmoš Tkalec (ponovitev). 18.00 Najlepše želje s čestitkami in po-zdravi IB JO Poročila (BBC), 19 00 Vključujemo Radio Slovenija.
Umor, angl, film (čb). 17.00 Dnevnik. 17.10 Lonček, kuhaj. 17,20 Ex libris. 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka. 1930 Dnevnik, 20.00 Žarišče. 2030 Osmi dan. 2135 Grad na soncu, franc, nadaljevanka. 22.20 Dnevnik. 23.05 Sova; Življenje po Henry-ju, angl, nanizanka; Glory Bo-ys, angl, nadaljevanka; Glasbeni utrinek.
Drugi program
14,40 Dokumentarec meseca. 15-40 Sova. 17.20 Svet poroča. 18.00 Studio Koper, 19.00 Orion. 1930 Dnevnik TV Sarajevo. 20.00 Kviz. 2030 Maja vam predstavlja. 2130 Omizje. 2330 Svet poroča. 0.10 Yutel.
7.00 Dobro jutro. 9.00 Oddaja za otroke. 9JO Majhen svet. 10.00 Poročila 10.05 Šolski program. 11.00 Popolna tujca, amer, nanizanka. H 30 Glasbena oddaja. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13 50 Serijski film 14,40 Danes smo 2 vami. 15.05 Serijski film za otroke. 16.00 Poročila 16 10 Malavizija. 17.00 Izobraževalna oddaja. 18.00 Poročila. 18,05 Santa Barbara. 18.50 Gremo dalje. 19.10 Žrebanje lota, 19J5 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.00 Ljudje, ki so ubili Kennedyja, dokum. se-nja. 21.00 V velikem planu. 2230 Fluid 23.00 Dnevnik
r AVSTRIJ
i
9.00 Cas v sliki 9.05 Kalts in pes 9.30 Angleščina. 10.00 Na poti k združeni Evropi. 1030 Beraški študent, ponovitev fil ma 12.00 Vroč čaj, oie! 12.05 Športna arena, 13 00 Cas v sliki. 13.10 Športna arena. 1335 Urad, urad. 14.00 Hišnica. 14.45 Jutrišnji mojstri. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am dam des. 16.05 Felicita na tihih tačkah. 1630 Mini atelje. 16.55 Tele-stik. 17.00 Mini Cas v sliki, 17 10 Sjwred po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Mi in tržišče. 1830 Trojica s štirmi pestmi. 1930 Cas v sliki. 20.00 Spon 20.15 Univerzum; Vietnam, novo življenje. 21.07 Pogled s sira ni. 21.15 Pesem ptic trnovk, nadaljevanka. 2335 V srcih dežela, film. 0.55 Cas v sliki. 1.00 Tisoč mojstrovin.
TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžar ska! 835 Angleščina. 8.50 To + ono, pon. 9.50 Serijski film. 10.15 Stanovanjska kultura. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 črni trikotnik,.dok film. 17.05 Poljudnoznanstveni film 1730 Kupil bom to žensko, serija 18.00 Filmski magazin. 18.40 Svet denarja. 18.50 Video-klipi. 19 00 Igra 19.15 Za otroke 20.00 Dnevnik, šport. 20.35 Potovalni kviz. 21.20 Twin Peaks, 22. del (za odrasle), 22,10 Krog s kredo, politični debatni program. 23.10 Calcio, Hal. no-gomei
3 SAT
9 00 Čas v sliki. 13.00 čas v sliki (3.10 šiling 13.45 Čas športa 18.00 Slike iz Nemčije. 19.00 Danes. 19.20 3-sat studio, 19.30 Kultura. 20.00 Gospa Berta Garlan, film. 21.45 Kulturni dnevnik. 21.51 Čas športa. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Dva prsta proti diktaturi . Težka pot Kenije v demokratizacijo. 22.50 Klub 2, naio Deset pred deseto.
5.40 Prebujajte se z nami poslušajte, kaj je novega ,v časopisih, na cestah, pri vr^nheno-slovcth, kaj nravi bral Dzouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje, zagrebško zvočno pismo . , 7,00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8 00 Poročila 8.10 Dopoldne na MV. 8 15 Mali oglasi, 9.00 Kličemo bunko. 10.00 Poročilu 1030 Iščemo za vas in tudi najdemo odgovor. 12,00 Poročila. 1230 Novica dneva. 13 00 Slovo in vključitev Radia	Slove n i ja
16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila, 17,(M) Mah oglasi. 17.30 Poslu&amo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba 1830 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
835 Program za otroke. 9.20 Zlata čeveljčka. gledališka predstava. 11.00 Grad na soncu, franc, nadaljevanka. 12.00 Poročila. 16.00 Galaktična Odiseja, japonska serija. 17.00 Dnevnik. 17.10 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Film tedna: Shalom general, avstrijski film. 22.15 Dnevnik. 22,40 Kronika, kanad serija. 23.15 Sova: Krila, amer, nanizanka; G1ory Boys, angl, nadaljevanka; Ves svet je oder, angl, oddaja.
Drugi program
15.35 Osmi dan. 16.25 Sova.
18.00 Studio Maribor. 19.00 Psiho. 1930 Dnevnik ORF.
20.00 Športna sreda. 23.05 O preizkušnji (Prh Lausanne). 2330 Yutel.
7.00 Poročila. 9.00 Oddaja za otroke. 10.00 Poročila. 10.05 šolski program. 1100 Na zdravje!, amer nanizanka. IIJO Glasbena oddaja. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Slika na sliko, 13.45 Poročila. 13.50 Serijski film. 14.40 Danes smo z vami. 15.05 Serijski film za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Mala vizija. 17.00 Potopis. 1730 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Santa Barbara. 18.50 Gremo dalje. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Fantje iz Brazilije, ameriški film. 22.00 Hrvaški feniks. 2235 Dnevnik 23 00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Katts in pes. 9.30 La Provence, šolska tv 10.15 Šolska tv; Gozd, 1030 Pesem ptic trnovk. 12.50 Pustolovščine živalskega sveta. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 1335 Urad, urad. 14.00 Big Valley. 14.50 Risanka. 14,55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 1530 Lutke. 15.55 Otroški prometni klub. 16.05 Fdicita na lihih tačkah. 1630 Za in proti. 16.55 Tdestik. 17.00 Mini Cas v sliki. 17,10 Spored po željah. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Me ženske, 18,30 Trojica s štirimi pestmi. 19.30Cas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Zračna >»ladja« Hindenburg, film. 22.05 Pogledi s strani. 22-15 Lepotica in vohljač (Delo na Črno). 23.05 Sapa, film. I 00 Cas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžar^ skal 835 Za otroke, 935 Der-rick, kriminalka. 1035 Za upokojence, 16.00 Popoldanski saldo. 16 10 Tržno gospodarslvo. 16 45 Biblija, 17.05 Koncert. 17.35 Kupil bom lo žensko, serija. 18.00 Dimenzija. 18.40 Svet denarja- 18.55 Za oiroke. 19.40 Dnevnik. 20.10 Telešport; hokej, nogomet. 23.25 Madžarski jazz.
9.00 Čas v sliki. 13,00 Cas v sliki, 13.10 Pozor, kultura. 13.45 Kultura. 14 15 Prišel je maj, । glasbena nanizanka. 15.15 Glasba m vino s Kranjskega. Avseniki in plesna skupina Jaka Hafnerja. 15.45 Ljudska glasba iz Avstrije. 1630 Poročno darilo 17 00 Mini Cas v sliki. 17.10 Ostržck. 1735 Percy Stuart. 18-00 Slike iz Švice. 19-30 Danes. 1930 Hilec, znan stveni magazin. 20.00 Ti Brom-buschevi, 21.00 Volga7 Volga, ti si svobodna 21.45 Kulturni dnevnik. 21.51 čas športa. 22,00 Cas v sliki.
5.44J Prebujajle se z nami danes po domače m z obilico klepetu, ob drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa te čim. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7 15 Začenjamo nov dan. 7.10 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 8.00 Poročila. 8 |0 Dopoldne na MV ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva lob 10 00 poročila) . 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija 16 00 Popoldne na M V. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17 00 To sem jaz. 18.00 Najlep-te želje s čestitkami in pozdravi 18 30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija.
10 10 Pedenjžep. 10.50 Šolski program. 12.00 Poročila. 14.45 Športna sreda, ponovitev. 17,00 Dnevnik, 17.10 Živ žav. 18.25 Že veste ..., izobraž. oddaja, 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče, 2030 Tvariele. 2135 Tednik. 22.25 Dnevnik. 23,00 Mali koncert. 23.25 Sova; Dragi John, amer, nanizanka; Glory Boys, angl, nadaljevanka; Šmgen, japonska nadaljevanka.
Drugi program
15.50 Sova. 18.00 Studio Koper. 19.00 Videolestvica. 19 30 Dnevnik RAL 20.00 Kviz. 20.30 Znanost in resnica. 21.30 Umetniški večer 23-30 Yu(el.
7.00 Dobro jutro. 9.00 Oddaja za otroke. 9.30 Smogovci, otroška serija. 10.00 Poročila 10.05 Šolski program. 11.00 Hu mor. serija. 1130 Glasbena oddaja. 12.00 Točno opoldne. 13-00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13,50 Serijski film. 14.40 Danes smo z vami. 15.05 Serijski film za otroke, 16-00 Poročila. 16.10 Malavizija. 17.00 Znanost- f7,30 Gremo dalje. 18 00 Poročila. 18.05 Santa Barbara. 18.50 Gremo dalje. 19.10 Male skrivnosti velikih mojstrov ku
hanja. 19.15 Risanka. Dnevnik, 20.00 3-2-1, 21.05 Strankarski klub.
Dnevnik. 23.00 Slika na 0.00 Poročila.
1930 kviz.
2235 siiko
9.00 Cas v sliki. 9.15 Katts in pes. 9.30 Dežela in ljudje 10.00 Šolska tv. 10.15 Španščina. 10.30 Locai Hero, komedija. 12.15 Klub za starejše. 13.00 Čas v sliki. 1310 Me ženske. 1335 Urad, urad. 14.00 Big Val-ley. 14,50 Popaj. 14.55 Najlepše otroške pesmi. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des. 15.55 Mini scena. 16.05 Felicita na tihih tačkah. 1630 Uspešnice in napotki. 16.55 Teleslik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17,10 Spored po željah. 18.00 Čas v shki. 18.05 Mi, 1830 Trojica s Štirimi pestmi. 1930 Čas v sliki. 20.00 Spori 20.15 Doneča Avstrija. 21.20 Pogledi s strani. 2130 Pesem ptic trnov. 23.05 Diskretnost za mrliča, Film. 030 Čas v sliki. 035 Tisoč mojstrovin.
5.45 Dobro jutro, Madžarska! 835 Lajna. 9.05 Disneyjevi filmi. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10Sci-fi magazin. 16.55 Trije otoki na jezeru. 1730 Kupil bom to žensko, serija. 18.00 Magazin za menedžerje. 18 45 Svet denarja. 19.00 Poljudnoznanstven] film. 19.15 Za otro ke. 20.00 Dnevnik, šport. 2035 Twin Peaks, serija (za odrasle). 2130 Aktualno. 21,55 šolarji na mej). 22.45 Hokej na ledu 23 J 5 An uro Toscanini
9.00 Cas v sliki. 13-00 Čas v sliki 13.10 Reportaže iz tujine, 13.55 Hiteč, ponovitev. 14.25 Jazz. 16 10 Brezsrčnost do živali. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Čas za igre 1735 Oclopus, kviz. 18.00 čas športa 19.00 Danes. 19 20 3-sat studio. 1930 3 stvari 20.00 Stari. 21.00 Art Spicgelman: o mačkah in miših 21.45 Kulturni dnevnik. 21.51 Čas športa. 22 00 čas v sliki. 22.25 Zasliševanje gospe. 0.15 Deset pred deseto. 0.40 Poročila.
1992
Stran 17
ODVETNIKI
Janez PERŠ mag. Andrej ROŠKER Ignac HORVAT
obveščajo.
da so svoje pisarne iz Lendavske ulice 11 v Murski Soboti preselili v »ovc prostore v Ulici Staneta Rozmana 10 v Murski Soboti.
MOTORNA VOZILA
GOLF JGL, letnik 1981, prodam Mladinska ulica 30, Bakovci m507 FORD ESCORT 5/91 in EKSPRE SNI APARAT ZA KAVO, prodam »48 298. m521
TOMOS CTX 80 prodam Robert Tješinski, Titova I b. M Sobota. m522
LADO SAMARO, dvobrazdni plug OLT in Indelne brane prodam « 53-048 m553
MOTOR VW 1300 prodam »M-35I m554
ZASTAVO 126 P. dobro ohranjeno, letnik 1988. ugodno prodam. Zoltan Celec. Gorica 46 ali popoldan po ® 45-364 m555
TOVORNO VOZILO JUGO LIGXT. letnik 1987, registrirano do marca 1993 prodam Mizarstvo Horvat. Bogojina 148 a. m557
GOLF JX 1.3, letnik 1986, na novo registriran, garažiran, prodam. S 60-502. m3209
RENAULT 4. letnik 1978. in synthesi zer Kawai KI po zelo ugodni ceni prodam. »81-648 ali 82-109 m3667 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE.
Žerovinci. »(062) 714-113, od 11 do 16. ure. m 3669
KOMBI VOZILO NISSAN VAN-TETTE. registriran do 12/91, prevoženih 2500 km. nov, prodam. •B 22-338. m526
RENAULT 4 GTL, letnik 1987. registriran do marca 1993. prodam Ro poša, Vidonct 130. m565
FIAT 126 P. letnik 1982, prevoženih 37.000 km. prodam. Bogojina 154 a m 570
ZASTAVO 640, KAMION, v dobrem stanju, prodam. » 75-213. m547 ZASTAVO 101. letnik 1979, registrirano do marca 1993 in električni motor, 3 kW, 1428 obralov. in drobilnik zrnja prodam Izidor Jerič, Gančam 182. m53O
LADO 1600. karoserija obnovljena, inštalacija poškodovana, prodam Kupšinci 37, » 23-552. m573 POLONE/, letnik 1980, vozen, nere gistnran, prodam za 40.000 SLT. Vuč-ja Gomila 103. m576
MOPED TOMOS APN 6 ugodno prodam. Dajnkova 3, G. Radgona, ® 61-170. m543
BT 50, z dodatno opremo, generalno obnovljen, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam za 1.000 DEM Krajna 48. M572
KADETT 1.3 LS. limuzina, letnik 1987/88, kovinsko srebrne barve, do damo opremljen, 5 prestav, dobro ohranjen, prodam. S 6-479. m470l TAM 2001, PREKUCNI, letnik 1979, zastavo kombi 850, letnik 1983, registrirano do 1993, prodam »76-029 m4705
JUGO 45, letnik 1984, registriran do marca 1993, prodam Janez Stajer, Grad 62, » 53-147. m5!4
RENAULT 4, star 15 mesecev, registriran do januarja 1993, prodam a 31 -452, po 20. uri. m550
KOSILNICO BCS prodani Joviča Dodoš, Trakoščanska 8. Varaždin. »(042) 510-74. m 343 NAKLADALNIK ZA SENO. |7-ku bični, predsetvenik in vrstno kosilnico italijanske firme ter sejatnik za ko ruzo. dvoredni. vse v dobrem stanju, prodam. » 87-728. m352 POBIRALNIK KOREZE, dvoredni maj 224, z zabojnikom, lahko na dva obroka, prodam » 87-364. «13668 KOSILNICO BCS DIZEL z obračal ni kom ugodno prodam Vlado Kolbl, Bohinci 12. Ljutomer. m3672
VESTNIK
— Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota
Časopisni svet: dr Jože Bedernjak, Siefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Lud vik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični ured nik), Nataša Juhnov (fotografinja),, Nevenka Emri (lektorica).
Vodja agencije Venera: Renata Bakan Ficko
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21 064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1992 je 650,00 SLT, za podjetja 1.300,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-001 12-5049512
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30 L 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
DRUŠTVO SAMSKI OPTIMISTI
SLOVENIJE
prihuj^ tudi v Mursko SobolO? Posla ni le ludi vi član le velike slovenske družine in ra?širi(e krog prijateljev s podobno usodo. Družabna srečanja bodo vsako PRVO IN TRETJO SOBOTO v mesecu ob 20. uri v restavraciji hotela Zvezda v Murski Soboti Vabljeni vsi razvezani, samski m ovdoveli, stari od 25 do 60 let Prisrčno vabljeni prijatelji •
SEJALNICO ZA KORUZO, dvored no, Panonija, prodam. Tišina 11 a. m527
PRIKOLICO ZA ŽIVINO prodam Cena po dogovoru Stara ulica 30, M Sobota m53l
ENOOSNO PRIKOLICO, nosilnost 3 tone, prodam Jože Berlatamč, Per-loča 98 m356
Štiridelne brane, skoraj nove, in borove plohe. 5 cm, prodam S 49 040 m 5 56 motokultivator honda-STANDARD 400 z rotacijsko kosilnico m škropilnico ter moped Tomos avtomahk APN 3, vse malo rabljeno, prodam. Cernelavci, Gajeva 13 m560 TRAKTOR ZETOR 7245, 490 delovnih ur, visok klirens. in drobilnik zrnja (»šrotar«) na traktorski pogon MS 31 prodam Vidonci 116 m5?69 KOMBAJN KLAS 85 z adapterjem prodam S (062j 721-148 m594 4-REDNO SEJALNICO OLT za koruzo. traktorsko škropilnico, 10 m \ in škodo 105 prodam Saiahovci 37. m 564
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA TG 35 prodam. Zenkovci 19. ni509
NESNICE. MLADE JARClCE PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo m dajejo vse informacije v gostilni Ttbi-ja Horvata Nemčavci, 24-393, ali pri Dragiči Bokan, Grad, ^2 53-086. ali v gostilni Železen. Beznovci, 49 025
ČEBELE V AŽ PANJIH m brez njih prodam ® 21-964. m524
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Kruplivnik 60 (blizu mlina). m49l KRAVO S TELETOM ter vinograd v Banfiju prodam. Anton Muršič. Gibi-na 55, Ljutomer m36666
KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam, Hodoš 72 m562
TELICO za pleme, dve kozi in kozlička prodam Vaneča 66. m506 ČRNEGA KONJA z žrebcem prodam Gornji Lakoš 115. m4697 DVE BREJI KRAVI, stari 6 mesecev, prodam Vidonci 128,	53-074
m5l I
KOZE ALPINA bce? rogov, mlade, prodam. Zver, Odranci. Mladinska 15, Črenšovci. 70-040. od 7 do 15 ure m 508
SVINJO, 140 kg. in bukova drva, 5 mJ, prodam Andrejci 31. S 48-745 m 546
KRAVO, staro 6 let, brejo 7 mesecev, prodam Zenkovci 84 m58l
NFSNICE, MLADE JARČICE PASME HISEX, rjave, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni Akcijska prodaja. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo m dajejo vse informacije v gostilni ANI CE Benčec, Bakovci, 22 43-070.
POSEST
NJIVO, 105 arov, v Turnišču, prodam Nedelica 142 ali 22 72-124. m534
POČITNIŠKO HIŠICO na Vaneči zamenjam za stanovanje v Ljubljani ali prodam. ^2 21-886 ati 32-857. m535
DELAVNICO. 90 jn‘, v Murski Sobo ti, ob prometni cesti, damo v najem Informacije v soboto in nedeljo po
S 25-103, Mikloša Kuzmiča 47 m58O
12-ARSKO PARCELO na Vaneči prodam. 22 21-854. m58O
50 ARSKO NJIVO prodam. Tomšičeva 2. Rakičan. m559
OPREMLJEN POSLOVNI PROSTOR V LENDAVI, primeren za tr govmo. predstavništvo ali špedicijo, dam v najem IS* 75-074. m558 NOVEJŠO HIŠO. parcela. 630 m\ na lepem in mirnem kraju v Murski Soboti prodam 22-01 L m544 DVA PROSTORA, primerna za pisarno ali obrt, v Cvetkovi ulici, oddam 22 22-835. m DB
HIŠO z lokalom v gradnji v Tešanov-cih, izredna lokacija. 34 arov zemlje, relacija Rakičan—Bratonci, prek proge in R 9 TL, 56000 km, poškodovan, prodam. Naslov v upravi lista. m5l2 POSLOVNE PROSTORE v središču M Sobote damo v najem. Prostori so v pritličju in s posebnim vhodom. Informacija vsak delovni dan od 7. do I 5 ure 22 31-782. m pf
V NAJEM DAJFMO POKRITE SKLADIŠČNE PROSTORE, 200 kvadratnih metrov neto površine, v Beltincih Prostori so primerni za obel ali trgovino S 42 202 ali 42 475, od 7 do 15. ure. m-pf
HIŠO v centru M Sobote, primerno za stanovanje ali poslovno dejavnost, prodam. 22(066) 76-115, popoldan m 343
HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt, na 49-arskt parceli, v Trnju 91, prodam, m563
MEŠANI doZD. (ri ha na Gorič kem, plačilo možno v dveh obrokih, prodam Naslov v upravi lista m32O8 NJIVO V RAKIČANI prodam 22 24-374 m540
VINOGRAD V DOLGOVAŠKIH GORICAH, 21 arov, s kletjo, mlad nasad, 500 trsov, prodam S 75-798. m4600
DVOINPOLSOBNO OGREVANO STANOVANJE 64 m', prodam zdom cu 22 42-619 m5!3
PREKLIC?
Preklicujem veljavnost DIPLOME, izdane leta 1982. na Srednješolskem centru v Murski Soboti Peter Vladimir Mance. Žabnik 43, Martin na Muri m545
RAZNE DELE ZA RAZLIČNE TIPE AVTOMOBILOV tudi zmontiram, imam tudi gume za avtomobile, brezplačna montaža. prodam m51258
BARVNI TV PHILIPS, ekran 65. mo ško kolo na 10 prestav, suhe borove plohe. 5 cm, strešno opeko, 4 SLT kom, gume 135/13, in velik sobni fikus prodam 22 23-504 m56l PREKLIC!
Boris Tramjak iz Ženika 36 izjavljam, da so neresnične govorice, ki se širijo o Moniki Kranjc iz Ženika 37 Tako izjavo sem podal na zapisnik pri Temeljnem sodišču v Morski Soboti, enota v Gornji Radgoni v kazenski zadevi pod opr št. K 155/91 dne 17.
4 1992 m32O7
dva industrijska Šivalna STROJA Singer in Tekstima prodam. Boris Lovenjak, Bodonci 63 m577 INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ tAh prodam Filovci 7, ogled možen vsak dan. m536
FOTOKOPIRNI STROJ CANON 7550 z vpeljanim delovnim prostorom prodam 22(062) 776-120. m537 RAČUNALNIK ATARI ST, monitor, literatura, programi, prodam 22 82-725. m538
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV!
ZA DELO V TUJINI
Popravilo z garancijo na vašem domu. V mesecu maju 10 % popust s tem oglasom.
urejamo in uradno prevajamo vse vrste dokumentov v nemščini in angleščini (vize, potrdita, diplome itd.)
EVROPA 92, d.o.o.
HOTEL DIANA, TEL.: 25-049 [N TELEFAKS
26-170.
PREKLK’ <
Preklicujem veljavnost hranilne knjiž mce st. 2J286-8, izdane pri H KS M Sobota Jožef Novak, Sebeborci 31. m 539
DRVA, bukova, 8 m prodam. Vaneča 87. m542 lOm mešanih drv, cena 3.000 ATS, prodam. Anton Pintarič, Jurij 55. m528
CB-postji prodam 2? 21-964 m525 VRTNI GUGALNIK-LEŽALNIK ugodno prodam 22 23-926 m525
FEDLRHAMER - KOVAŠKO KLADIVO Ajaks 2, ugodno prodam. 22 061 738-619. m343
REGAL ZA DNEVNO SOBO in kavč garnituro, možen odkup na obročno odplačevanje, prodam S 22-602. m572
PRIKOLICO ZA AVLO, voz z gumijastimi kolesi, primeren za enega konja, in rezervne dele za Toyoto Corol-fo prodam Trnje 151 a m4696 KAVČE, OMARE, KOLO IN TRAJ-NOGOREČO PEČ prodam. 22 26-738. m568
SPALNICO prodam 22 23-658. m 566
PRALNI STROJ GORENJE, hladilnik, televizijo, šivalni stroj Pfaff, prenosni, in druge gospodinjske pripomočke ugodno prodam 22 65-056 do 8. ali po 20. uri. m578
LUŠČENO KORUZO prodam Petanjci 91 m55l
PRIKOLICO KAMP, starejšo, pro dam. Copot, Užiška 14. Ljutomer. 22 81-744. m367|
HRASTOVE PLOHE, debeline 5 m 8 cm, prodam. Cena po dogovoru Drago Herman. Okoslavci 46 m321l LESENO lopo 4 x 7 m, primerno za garažo ali drvarnico, prodam. Roga-šovci 31 m5l7
MOLZNI STROJ, rabljen en mesec, in amortizerje za ŠKODO 105 L in bernardinca, starega 5 let, prodam. 22 87 897 m3675
PREKLIC?
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice §1. 4I9, izdane pri H KS Križevci pri Ljutomeru na ime Franc Heric, Vogričevci 41, Ljutomer, m 3665
agencija za trženje tel.: 22-403, 21-383, 21-064, telefaks: 22-419
ROLETE IZDELUJEMO IN
MONTIRAMO!
Rugelj, M. Sobota, tel.: 31-328.
MENJAVAM IZOLACIJE NA VSEH ZNAMKAH ZAMRZOVALNIKOV, KI TOČIJO, ROSIJO ALI LEDENIJO Z ZUNANJE STRANI.
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak
Gornji Slaveči 6, Kuzma TEL.: S5-07I
Bckinei, Ravenska 27. td.: 42-151
• obleke za birmo
• gorska kolesa
I^SALON
MTFPDOH".
KUHINJE SVEA, MARLES, GORENJE - poleg 30 % popusta še dodatni 5% akcijski popust!
• Prodajamo vse vrste drugega pohištva!
PREŠERNOVA 1, 62000 MARIBOR. TEL : (062) 222 450, 222 289
SHUJŠEVALNI	hujša rfje
brez sl Krnskih učinkov, deluje na podbgi loploinega učinka znojenja. ® 22-940, popoldan m5l5
DELO
TAKOJ'ZAPOSLIMO
GA DELAVCA v gradbeni. goj: vozniški izpit M leta delovnih izkušenj na P delovnem mestu OD P® » 31 927 ali 35-475./veter, m f
IŠČEMO DEKLE, staro nad I8 let. s pasivnim znanjem nemškega jezika za gospodinjska opravila pri družini v Nemčiji. Informacije po IŽf 46-598. zvečer. m5l9
AKVIZITERJI! Možnost ' ■ f zaslužka s prodajo nepo8(^^, Jelka »(062) 691-273, vsei* 17 ure dalje m343
PROIZVODNJA - STORITVE - IRGOV** LJUTOMER, tel : (069) 82-455
SALON POMOTA K*001
Obveščamo cenjene stranke, da sprejemamo naročila taP slavnostne m maturantske obleke v Lendavski 58. v Muf*
Pokličite nas lahko ludi po telefonu 22-709.
IMorni čas: vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure il>' 18. ure.
Dnevi r slavnostnih oblekah butika Iris so lepši!
Nekje /e v tebi bol l”10 a -omahnil si z ,, rfA če zmagal bom. tn"c'"r a tu bilo tako.
ZAHVALA .	• no kr»tkl
V 75. letu starosti nas je P in težki bolezni zapustil na, mož, oče, tast in deaet1
Ivan Gelt
iz Velike Polane 144
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnik^ pU dom, botrini in znancem Iskrena hvala vsem, ki :..ali '' velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, o3 ce, cvetje ter za svete maše, nam pa izrekli ustno in tje Hvala dr. Tobijevi in osebju internega oddelka Rakičanu. Posebna hvala kolektivu Avtoprevoz pev^ Murska Sobota, gospodu dekanu za pogrebni obte0 za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Oh. kako)e,"^,L
V SPOMIN
26. aprila sta minili 2 leti, odkar ni več med nanN gega očeta in starega očeta, 10. aprila pa je minit0 j je za vedno odšla od nas naša draga mama in st" ljubeznijo se vaju spominjamo
Marija in Štefan *
iz Martinja 42
Prisrčna hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu'' , L<: njunem grobu, jima prinašajo cvetje in prizigAl
Z žalostjo v srcu vajini natdrazj1
tvrka mm >• r a solze vse. ves)
V 66. letu starosti nas naš dragi mož, oče
Stefan Cuk
iz Ivance
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, (l'
Ijem, znancem, sosedom, kolektivu KZ PanonkJ s nonka, davčni upravi, upokojencem in vsem. »* ’ velikem številu spremljali k zadnjemu počitku, o3 jje šopke ter za svete maše, nam pa izrekli so- 4.1’*
Posebna zahvala župniku, cerkvenemu p1-’*^^.^ vornikoma ter rogisiu za odigrano Tl“
Vsem še enkrat, iskrena hvala! ^|t
Žalujoči: zena Slava, sin Stefan, hčerka Slavica z nom in vnuk Kristjan

Stran 18
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Ignaca Zadravca iz Lipe
thancem^ zat)valjujemo vsem sorodnikom, prijateljem m J?.' s’c Ba pospremili na njegovi zadnji poti, mu daro-‘n za svete ma^e ’er narn “Mj*
Hrena 1 n°>Se zabvaljujemo sosedom — družim Gjerkeš
Ccm iz 1' a ®' župniku za pogrebni obred. Hvaia tudi pevkine beJ aC W> °dpete žalostinke m sosedu Bojnecu za pošlo vom Pl- i °o odprtem grobu. Hvala tudi dekniaim kolekti-^nike Turnišče, Rašice Beltinci rn Zidarja u Beltinec.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
žena Verona, sin Jože ter hčerki Angela in Marija z ___	družinama
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal
Ne jokajte ob mojem grobu. !e tiho k njemu pristopite m globoko premišljujte, kol ka prestala sem v življenju.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat
rt j J

ZAHVALA
letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
Neža Čerpnjak
iz Ropoče 33
si d
1»
,se iskreno zahvaljujemo ««n sorodnikotn in . * so nam tako hitro priskočili na pomoč, izre-P>sno sožalje, ter darovalcem vencev in cvetja.
i župniku in pevkam a lep pogrebni obred, vsem Še enkrat — iskrena hvala!	।
Žalujoči vsi njeni
JI'
*
»f
Jožef Horvat ,z Pečarovec
Jj^no se
li kancemvsem sosedom, sorodnikom, prijatc-sveie Slrani, tiarner ki sle nam v teh težkih trenutkih sta-ter „a lzr’?11 s°žalje, darovali vence in cvetje, za v tak° velikem številu pospremili na njegovi ^lost?^Zahvalo iz L zadnji poti.
NC?’ '°vcem „am° .«• duhovnikom, pevcem za odpete Skalim 'n rov« 'n sosednjih družin, rogistom ZLIJ za izrine poslovilne hesnk Za u ^OTnursi ' c?c,'Vu Mure — Tovarne lahkih oblačil, 1 mlekarn in osebju internega oddelka bol-ySPrn n,Smce v Rakičanu
" Se enkrat — iskrena hvala!
žalujoči vsi njegovi
>1.
Sohe, rože in spomin so ljubezni večne opomin, mama, ki življenje podari v srcu hčere še naprej živi, čeprav tak daleč je živela, duša dolgo v boli bo iztekla
22. marca 1992 so se v Gradcu za vedno zaprle trudne oči in se je ustavilo izmučeno srce moji ljubljeni mami
Rozaliji Gert
roi- Rengeo
»tvb	se zahvaljujemo vsem	in porod-
t-m P^ll*juncem, sodelavceln gmekoVošk R Ke.
v MotsH Soboti, ki so sožalje,
V1 ^nili ,, °va’ 7 nami, nam izrekli ustno	številu
v»- * <• X" »
J 'M- »I	^dnji dom na gt^kem P Manbora
♦ župmku Jožetu Po^ercu iz bc. sede	m govornici Gizeli Maj
$ ovesa ter pevcem za odpete žalostile
Vsem Bog plačaj’
” Darinka z možem Štefanu" ‘er ¥nuk'nr'
in Karmen
30.	__
t^<tA 1992
Ne ljubica, ti nisi umrla, ti samo sladko spiš, ko bom umrla jaz. boš z mano umrla tudi ti.
V SPOMIN
6. maja bo minilo žalostno, boleče in nepozabno leto, odkar meje zapustila moja ljubljena hčerkica
Doroteja Grujič
iz Murske Sobote
Ne morem verjeti, da se je to zgodilo njej, njej, ki mi je bila vse.
Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje, prisrčna hvala.
TVOJA MAMICA
______________________
O. kako rad sredi trav bi stal, drevo, ki čuti v sokovih, da pride pomlad, da bi pognal da bi se s koša til v vrhovih.
S. Kosovel
V SPOMIN
Robiju Rajhu
s Peta ujcev 96
Usojeno ti ni bilo več živeti. Le zakaj? Ne moremo razumeti, čeprav gre čas svojo pot, nikoli ne bo pozabljen 2. maj 1991, ko smo ostali brez tebe, dragi sin in brat.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in polagate na njegov grob cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči vsi tvoji
V SPOMIN
Mineva 9. leto, odkar si nas prezgodaj zapustila, draga
Micka Korpič
Z ljubeznijo in spoštovanjem v srcu se te spominjamo. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Tragično in brez slovesa nas je 12. aprila v 19. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak in bratranec
Darko Ščavničar
iz Trimlinov 14
I Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje, darovali za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g kaplanu za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, vsem njegovim iskrenim mladim prijateljem, prijatelju Robiju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter NK Centiba in NK Petišovci.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod.
Vso ljubezen si nam dala, za vse. pra v vse. še enkrat h vala.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po težki in kratki bolezni zapustila naša draga mama, tašča, babica in sestra
Ema Granfol
roj. Celec, iz Murskih Črnec
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob slrani, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Murski Črnci, 18. aprila 1992
Žalujoči njeni najdražji
Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot zablod in hrepenenja, nihče ne ve, kje pot njegov se enja. in kje bo našel to. o čemer sanja.
Dne 15. 4. 1992 je v 52. letu za ved no prenehalo biti srce naše najdražje žene, mame, babice, hčerke in sestre
Irme Kuzmič
iz Murske Sobote
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, posebno družini Glažar m Marti, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje m za svete maše, nam pa izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govorniku KS Turopolje, pevcem za odpete žalostinke in g. Marušiču za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se kolektivom Mlinopeke — Pekarne, LB-Pomurske banke, PZZ, PE Kirurgija in tovarni Mura za darovano cvetje.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V nemi žalosti vsi njeni najdražji
Zvonovi svečano zvonijo, njihovi glasovi se v vetru gubtjo. in sredi polja sem čisto sam . . .
S. Kosovel
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi oče, tast, stari oče, pradedek in brat
Franc Gider
iz Tropovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Lojzetu Štefanecu za zdravniško skrb in stalno naklonjenost.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za izbrane poslovilne besede, predvsem pa še domačim gasilcem in gasilcem sektorja Tišina za vso pomoč in izkazano zadnjo Čast.
Hvala tudi delovnim kolektivom TMK Lipovci, Obrtništva Klemenčič in Muri, pa tudi vsem, ki ste našega najdražjega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vsi njegovi
Res lepa je pomlad, sonce greje vsepovsod, rožice cvetijo, ptički veselo pojo, nam pa rosijo se oči. ker tebe črna zemlja krije, ljubi moj očka ti.
V SPOMIN
Ludviku Novaku
iz Kuštanovec
24. aprila je minilo 8 žalostnih let, ko tragično si odšel od svojih domačih, katere si najbolj ljubil.
Vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila najina draga mama
Frančiška Vbroš
iz Sela
Ob boleči izguhi se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Stefanu Grabarju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči hči Hermina z možem Ludvikom in drugi žalujoči
Stran 19
Prezidij rubrike z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da profesor Franc Duh. ki poučuje fizika na Srednji medicinski šoli. na prtljažniku kolesa vedno vozi dežnik. Tudi ob najbolj suhem vremenu.
Čeprav je profesor diplomiram meteorolog, to m nikakršna sramota za prekmursko-prleško meteorologijo. Stanuje namreč na soboški Kocljevi ulici m dežnik nosi na našo prošnjo.
Kakor bralci vedo, je za Prekmurce realno obstoječa nevarnost, da nam pade nebo na glavo. Ce bi žerjav, s kaler-rim p zadevni ulici gradijo bančno stavbo, zadel v nebo in bi se od tam kaj odtrgalo, ah pa ce bi od žerjava odleteli listi betonski bloki, ki so za obtežilo njegovemu kraku. Duh pa bi se prav takrat mudil spodaj, bi lahko izgubili svojega edinega diplomiranega vremenoslovca. Ce ima pri sebi »marelo«. jo bo že pravočasno odprl.
* * *
»Za 600.000 tolarjev bi bil stečajni upravitelj tudi na najbolj smrdeči prašičji farmi.« je rekel Franc Sinki, ko je izvedel. koliko dobiva stečajni upravitelj Bratkovič.
• • ♦
Nekdanji srednješolski profesor marksizma s pomočjo svetega pisma in zdajšnji novinar Stefan Smej, še kar naprej uresničuje socialistično vizijo vsestransko razvite osebnosti.
Zdaj se uveljavlja kot »krščanski prirodopisec« — kakor ga je pred kratkim p nekem visoko strokovnem gostilniškem omizju označil bralec Vestnika.
• • •
Krščansko demokratski poslanec v republiški skupščini in doktor za duše Jože Magdič je pravilno prerokoval, da se bodo v primeru, če poslanci Peterletu izglasujejo nezaupnico, zgodile katastrofalne reči.
Takoj po objavi rezultata in napovedi konca Peterletove oblasti, je stopil za govorniški oder Rudi Šeligo in sporočil, da je v Bosni vojna!
* + ♦
Kakor se je izvedelo, je bil poslanec Halb k> ga je razjarjeni predsednik parlamenta Bučar takoj po dovoljenih petih minutah nastopa nagnal v klop, v manjši življenjski nevarnosti Zaradi slabega vica, ki ga je pripovedoval namesto obrazložitve, kako bo glasoval o nezaupnici, je bil Bučar tako razdražen, da ga namerava! ugrizniti v uhelj.
♦ ♦ *
Ko je slišal, kako dobro zaslužijo avtobusarji, ki razvažajo bosanske begunce, je direktor Avtobusnega prometa M Sobota Ivan Hanc takoj navezal pogovore s prekmurskimi m prleškimi čebelarji, ki svoje izkoriščane čebele vozijo naokrog po pašah v starih avrobu- i sih.
Od njih namerava najeti a v- : tobuse za domače proge, medlem ko bo lastni vozni park preusmeril na donosnejše bosansko tržišče. Avtobuse, ki bodo vozili na begunskih progah bo opremil z napisi »Johann Hanz Reisen«
* * *
»Pričakujem, da se bo nova vlada več ukvarjata z živinorejo kakor s politiko.« je izjavil predsednik ljutomerskega /S Ludvik Bratuša, ko so ga vprašali. kaj pričakuje od nove vlade.
Bratuša torej pričakuje republiško vlado po svoji men Tudi sam je več na Živmorei-sko-veterinarskem zavodu kakor na svojem političnem delovnem mestu.
* • *
Ko so prekmurski Madžari slišali, da vojvodinski ustanavljajo svojo avtonomno krajino. so vložili protestno noto proti preimenovanju Murske Sobote r Soboto.
KESEDM KONJ
Radgonski
mehurčki
Kako dobro, da je začelo naše ljubo sonce sijati nekoliko topleje V mojem starem stanovanju sem že začel zmrzovati in kleti komunalo, ker je nehala kuriti, noči pa so bile še vedno mrzle. Sicer pa nisem edini, ki pre klinjam to podjetje. Povejte, ljubi moji, kako ne bi, ko pa se dogajajo take svinjarije, ki jih ne pomni nihče. Mislili smo, da se bo kaj izboljšalo, ko bo upravlja-lec stanovanj to novo Stanovanj-sko-komunalno podjetje, pa smo se zmotili! Mislite, da so prišli pogledat stanovanja, če jim kaj manjka? Kje pa, še tistih starih napak, ki so prijavljene že nekaj let, niso odpravili! Cene pa znajo dvigovati celo bolje kot prejšnja stanovanjska skupnost, sisi ali kar so že bili . . cene so že sedaj nenormalne, pa ne vem, na kakšni osnovi jih lahko dvigujejo, saj nimajo nobenih stroškov s stanovanji, položnice jim pa pišejo na občini. Tudi kurjava slane enako kot v zimskem čas jeseni pa bodo spet imeli izgovor, da jo bodo dvakrat dvignili, češ zdaj pa je zima, zdaj pa stane več. Vsak dober gospodar kupi olje takrat, ko je cenejše, ko ima denar in ko je dovolj zaloge, ne pa tik pred tem. ko ga potrebuje. Kot vrhunec vsega: ukinil: so subvencije. Tega ni nikjer!
Pravim vam: dobro, da sije sonce in da iahko grem med zelenje. In ker se tukaj v središču Gornje F jdgone neprestano gradi in kači, se v teh dneh raje odpravim proti Muri in nato po starih stopnicah na grad. Toda tudi tam se gradi oziroma vse kaže, da nekdo o tem resno razmišlja. In ko sem tako hodil okrog gradu in gledal ta naš radgonski biser, sem se spomnil, da to sedaj ni več naš, temveč Hercogov grad. Lepa reč! Ali to pomeni, da se ne bom smel več tukaj niti sprehajati? Bomo videli!
Prav tako bomo še videli, če bo 1994, leta v radgonskem gradu res deželna razstava, ali pa je bila to le najbolj učinkovita reklama za avstrijsko Radgono (njeno sosednje mesto Gornja Radgona je bilo lani poleti zelo slavno J, sedaj pa je ta ideja splavala po vodi. Le koga bodo tokrat obložili: katerega od odstavljenih ministrov? Mogoče celotno republiško vlado? Vseeno mislim, da si občinska vlada kaj ta* kega ne bo upala. Za njih je pomembna le, da so natiskali ogromne kataloge, načrte in prospekte, vrgli v to ogromno denarja, če pa bo kaj iz te deželne raz-stavč, jih več ne zanima — takrat bodo sedeli v vladi drugi možje, pa naj se oni ukvarjajo s lem.
Tako je naš vrli dobrotnik Hercog pod pretvezo, da ga bo usposobil za deželno razstavo, dobil grad. Slišal sem, da so številni podjetniki v Mariboru in Ljubljani dobili ponudbo za najem ali nakup prostorov v gradu, z dejavnostjo pa bi lahko začeli že to jesen Ali bo do takrat uspel obnoviti celotni grad ali pa ga bo le oddal v najem, iz njega čim več iztržil, nato pa nanj pozabil?
No, pa na zdravje!
» Radgončan«
Prejeli smo
Počitniško naselje v Rovinju
Sestavek v Delu 17. 4. 1992 pod naslovom Naselje v Rovinju so Po-murcem kar zasegli, me je tako zrevoltiral, posebno zadnji odstavek, kjer Rovinjčani pojasnjujejo, da se pri njih 1. junija začne turistična sezona in da mora biti hotel, v katerem so begunci, zato izpraznjen. Kaj mi nismo turisti in to zelo zvesti. S prijateljico hodiva v Rovinj že nepretrgoma več kot desetletje. Vsa leta nisem imela nobene pripombe, vedno je bilo vse vzorno organizirano, posebno pa vsa la leta, odkar je upravnik g. Janez Vučkič. z g Marjanom sla tako uigrani tim, da mi je zelo žal. če bo tega sedaj konec. Ne me razumeti napačno, smilijo se mi begunci, vendar mislim, da bi odgovorni morali to drugače reševati, ne pa enostavno kar čez noč vzeli nekaj, kar m njihovo. V naselju sva letovali tudi v letu 1991. ko je bilo naselje zaradi znanih razmer tako rekoč prazno; plačano sva imeli za 20 dni in sva po desetih dneh zaradi praznih plaž m neprijetnih občutkov hoteli oditi domov, vendar naju je g. Vučkič s svojim optimizmom in dobro voljo pregovoril in ni nama bilo žal, da sva ostali do konca.
Mislim, da bi se hrvaški politiki morah drugače obnašali, da jim ne bo še žal. ko nas ne bo več k njim, četudi bodo to želeli.
Spomnim se, da sem lansko leto poklicala na železniško postajo v Kanfanar, kako je z avtobusno zvezo z Rovinjem (potujem z vlakom), in mi je prijazen šef prometnega urada rekel: » Vi samo pridite, vse bo v redu. saj prihajate samo še vi Slovenci.« Res je bilo tako, tudi v FK K Mon-sena se je na plaži govorilo skoraj izključno slovensko, pa še vstop je bil prost, kar vsa pretekla leta ni bilo v navadi.
Pismo naslavljam na vas. čeprav bi ga morala poslati Rovinjčanom. pa kaj. nič ne bi zaleglo, lo je samo »glas vpijočega v puščavi«.
Zanima me. če so tudi v sosednji hotel Avala, last Beograjčanov, naselili begunce, ali pa ga bodo morda ponudili tujim turistom, če bodo sploh prišli7
Lepo vas pozdravljam z željo, da se bo stvar le uredila in da bomo še lahko letovali v našem tepem naselju.
Majda Pečovnik in Slavica Dankovc
V Termah Lendava so dokončali prizidek hotela Lipa s 74 ležišči v eno- in dvoposteljnih sobah in apartmajih. Z novo naložbo so pridobili tudi dve etaži terapevtskih prostorov, ki so v zgornjem delu namenjeni elektroterapiji, v spodnjem pa hidroterapiji s pokritim in zunanjim bazenom, ki sta povezana. Prve goste in kopalce bodo v Termah lahko sprejeli že čet prvomajske praznike.
Cene krmil
Visla	Panonka	KZ Lendava	KZ G. Radgona	Agmshop Brezovci
pu starter	37.16	37.50	29.80	34.60
bek 1	29,57	30.00	29.80	28 40
bek 2	27.72	28.20	27,90	26.20
super bek	46.08	46.50	46.60	43,50
tl pit 1	25.87	26.30	25.18	24.20
tl pit 2	24.14	24.60	24.20	22.50
tl starter	33,84	34,30	34,10	31,20
super u 3	34.19	34.60	34.50	32.50
Cene rabljenih avtomobilov
V zadnjem času kupčije na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti niso ravno cvetele. Na velikonočno nedeljo je bilo na sejmu le nekaj prodajalcev in še manj kupcev, minulo nedeljo pa so prodajalci ponujati le 26 vozil. Lastnike sta zamenjala dva avtomobila, in sicer Mercedes 240 D, letnik 1876 s prevoženimi 200.000 kilometri, za katerega je bilo potrebno odšteti 6.000 DEM, Zastava 750, letnik 1985 s prevoženimi 61.000 kilometri, pa je veljala I 500 DEM.
Cene sadja in zelenjave
Vrsta	Tržnica	Zelenjava Pomurka
solata	160,00	170.00
zelje	80.00	70,00
paradižnik	200.00	250.00
kumarice	140 00	200.00
česen	300.00	150.00
čebula	80 00	60.00
korenje	150.00	70.00
peteršilj	—	160.00
hren	15000	150.00
kislo zelje	00.00	60.00
kisla repa	60 00	40,00
krompir	—	12.00
banane	120 00	125.00
pomaranče	100.00	100,00
limone	100.00	125,00
| kivi	240.00	213.00
grozdje	250.00	—
jabolka	—	110.00
orehova		
jedrca	000.00	770.00
jajca	1200	12 00
Znamka avtomobila	letnik	prevoz, km	cena
Jugo 55	1990	30.148	6.000 DEM
Z 128	•	1985	8t.000	150.000 SLT
Golf D	1985	117.000	8.500 DEM
Jugo 45 E	1986	68.000	3.100 DEM
Zastava 126 PGL	1989	17.000	3.500 DEM
Oltcit	1991	7.200	6.300 DEM
Jugo 65	1989	11.280	285.000 SLT
VW 1300	1969	150.000	1.800 DEM
Mercedes 220 D	1973	120 000	4.000 DEM
Zastava 750	1982	39 000	1.400 DEM
Citroen Visa	1982	83.000	3 500 DEM
Mercedes 240 D	1976	200.000	6 500 DEM
Opel 1700	1976	110.000	1 000 DEM
Zastava 101 skala	1989	27.000	5.500 DFM
R 4	1977	78.000	700 DFM
... - - — - .			
Klub prekmurskih študentov v Ljubljani prireja *
v petek, I. maja 1992, v kavarni hotela DIANA SLOVESNO BRUCOVANJE Z BOGATIM PROGRAMOM
(obred sprejemanja brucov v študentsko skupnost, srečelov, skupini Metulj in Marko banda . ..) VABLJENI VSI BRUCI IN TISTI, KI SE RADI ZABAVATE DOLGO V NOC
Vstopnina 199 SLT (v vstopnino vštet izvod BRUCA).
Predprodaja vstopnic v recepciji hotela DIANA.
VESTNIKOV VLAK
g
•	Ogled številnih naravnih in kulturnozgod0*11' skih znamenitosti.
•	Zanimivosti za kmetovalce, lovce, ribiče, g02' | .. dar je, elektrotehnike, mizarje, ljubitelje starin JI avtomobilov, skratka, za vsakogar nekaj!
•	Ogled izvirov bistre Ljubljanice in slapov v do- 1 -lini Pekel.	g
•	Vestnikov« kosilo in štiriurno rajanje iokrat n* Z najvišji ravni — NA PLANOTI ULOVKA.
S
POTNIKE VFSTNIKOVEGA
VLAKA BO ZABAVAL ZLATKO g
DOBRIČ!	S
I
• Prijave bomo začeli sprejemati takoj po prve” J maju.'
Zakaj tega ne vidijo-^
V minulih dneh so Pomurje skoraj preplavili napisi Test the Wesl Čeprav gre za različne izdelke s * ponekod očitno videli, da ima proizvajalec v mislih el®a ja se vprašanje, kdo je kaj takega sploh dovolil. Ce Pa e cigari sano in nalepljeno brez ustreznega dovoljenja (reklam11 •- uM najbrž prepovedana tudi v samostojni državi Slovenjih", vprašati, zakaj tega ne vidijo inšpektorji. Zakaj ne
Pa še nekaj je spotakljivo pri tej reklami Kako je ' napisana v slovenskem jeziku? Ali se res mislimo pop01 dali? Že res, da želimo priti v Evropo, ampak storimo to • j 0P no!
Novi zdravstveni zakon
prizadel bolne delavca večevanje lanskega ^iitj plač delavcu s	0
prečjem rasti pl* neC j nih pa c ke ">5 -	ti dela|0 V
Da novi zdravstveni zakon že začne kazati svoje bodice, ugotavljajo nekateri in se oglašajo drugi, ki jih je zakon že udaril. Ne kaže se slepiti, zakon bo prizadet ljudi v njihovih dosedanjih pravicah. Prvi pa so okusili njegove neugodne novosti prav delavci, ki so zaradi bolezni dlje kot trideset delovnih dni odsotni z dela, torej so na bolniškem dopustu.
Po novem zakonu je delodajalec dolžan delavcu poravnati bolniško do trideset dni, za dlje časa trajajočo odsotnost z dela zaradi bolezni pa izplača delavcu denarno nadomestilo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z denarjem, ki se zbere s prispevki za obvezno zavarovanje (sedaj še tudi to denarno nadomestilo izplačujejo podjetja, zavod pa jim bo izplačano vračal).
(n zakaj so delavci na daljšem bolniškem dopustu zaradi novega zakona prizadeti? Spremenila se je namreč metodologija ali način za izračun nadomestila Ce je delavec letos odsoten z dela zaradi bolezni, mu izračunajo povprečno plačo, ki jo je prejemal v lanskem letu ter jo povečajo z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji.
Najprej, statistični podatki o rasti plač zaposlenih v Sloveniji zelo kasnijo, tako da jih objavijo z več kot mesečno zamudo. Po-
za tiste, ki ,n pl-dobro stoji in im J jene s kolektiv"'* 1.^ . Menijo, da K t jt^d ka večina ■Jcla"'/loPii»fJ: jI sa na bolniškem so že itak prizadej • še bolezni ali P0*
Kako velike s" plačilu? V Muf' da so bili zaradi nOvt J stvenega zakona dologne delava	p
tri pa tudi do de* johiD-, toliko več bi “S1 prejemali dena izračunano P° ** anfH10' > Sedaj pa se je P A nekatere de!aykl -<o skupaj z otroški > ^bii^ ravni zajamčene" hodka.	,h rfp
[n koliko je zakon že Priza stveni zavoz za . bj|i
M urski Soboti s"	.- J
za povrnitev izp1"1 nadomestil,	jf j
to le dobra l' '.jjčJ m 1 marec, saj vsa imela plače in povrnitev dena niso vložili vsilim jih poslal
Z i*
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28.
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 24. aprila 1	1
Država
Avstrija
Francija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
Enota
100
100
100
100
100
Banka Slovenije srednji tečaj
7245086
1.509,0255
5.098,9204
6,7714
5.5095934
84,1781
LB Pomursk’
nakup
725.00
5.240,00
6.77
5.5003»
85*00
Oblike deviznega varčevanj
DEVIZNI TEKOČI RAČUN se uporablja nje v vseh vrstah tujih konvertibilnih valut. ObtC-n I lagojene obrestnim meram ustreznih valut v lujtO’ 3 do 10,35 "o letno, odvisno od vrste valute.
DEVIZNA HRANILNA KNJIŽICA je nam^Jjn V vanje v naslednjih valutah: ATS. DEM. ITL.	jjl
pologu katere od drugih valut se lahko opravi bre zija. ...	np|d > jl!'
Najmanjši znesek za varčevanje je 200	/I
vrednost v eni od ostalih štirih valut, zato pa so O' ‘ od tistih na deviznem tekočem računu.	,njl1
DEVIZNI DEPOZITI — ugodne vezave de'P a JI 1, 3, 6 in 12 mesecev v zgoraj navedenih petih vaiu katere druge valute je možna brezplačna konverz'^ re so bistveno višje od tistih za nevezana sredstvjlgj 4.15 do II % letno, odvisno od vrste valute, višin* vezave.