Športni »daj — dam«
Res da smo letos doživeli tudi v naši občini novost, da se je gostinstvo začelo zani-mati za šport, predvsem za rekreacijo, a zato še vedno nismo odprli poslovalnice »Daj — dam« v Mostah. Nasploh pa v čistem pomenu lc še nimajo gostilne take zveze s športom, da bi jih dali <kar v naslov.
»Daj - dam« pomeni, da v naši te-lesni kulturi počasi le prihajomo no ekonomsko osnovo: daj. pa ti bom   dal    še   jaz.    Najprej   torej   daj!
Prva leta po osvoboditvi (več kot deset let) smo se šli: dam, če bo ravno naneslo, pa Še ti daj. — Za šport je bilo denarja dovolj, športni-ki so imeli tu in tom privilegije, pa Če so kaj pokazali za vioženi denar ali   ne.
Potem smo malo pritisnili na za-voro in kmalu zatem rekli: REFOR-MA. Tako nekako, kot pri tisti igri, ki jo zelo radi igramo ob doigih zimskih večerih po smučanju \n se ji reČe: HIMALAJA. Ko nomreč tisti. ki igro    vodi,     reče:     Himalaja,     vsi     za-
menjajo svoje stole. Eden ostane pri tem brez stola. Tistemu potem zave-žejo oči in nekako kot slepa miš išce, kako   bi   prišel   do   stola.
Tako nekako je bilo takrat, ko je bilo rečeno reforma. Sportniki vsaj mislimo, da smo ostali brez stolo. (Razumljivo je, da se to bere tako-le: Ostali brez dosedanjih lepih dotocij, reklom ipd.) Potem smo za-vezanih oči iskoit stol. V naši občini smo ga našli: Skupno so se dogo-vorili športniki in nekateri delovni kolektivi, da bodo slednji prevzeli patronate nod njimi; to pomeni, da jim bodo letno dajali toliko in toli-ko sredstev. In smo stole razdelili. Slovanovi klubi so dobili vsak po ne-kaj stolov (torej pokroviteljev), klubi Slavije vsi skupaj en stol (beri Pa-pirnica), zo nekatere stole pa se je celo pokazalo, da se na njih ne da sedeti) tako so brez stola ostoli strel-ci   in   smučarji).
Nekateri so torej sedeli bolj ali manj udobno (seveda ni tako udob-no in zanesljivo sedeti na več stolih hkratt), nekateri pa so se zelo sti-skali.
In tako se je pričel: Daj - dam. Pokrovitelji ieltjo, da je denar do-bro vložen, zato naj klub, ki ga do-biva, dosego uspehe. Če teh ni, po-tem ni denorja. Tudi klubi so spo-znali provita daj - dam in ugotovili, do ne kaže kupovati in plačevati igralcev. ampak si morajo vzgajati svoje kadre — to pa pomeni skrbeti tudi   za   množicnost.   Moramo   rečij   da
— ko je glavni del športne sezone. Telovadnice so v Mostah 4 — 2 iol-ski in 2 v katerih so društva Partizo-na. Polje je sploh nima, da o drugih krajih ne govorimo. Toda tudt tu smo letos zastavili. Odobrena je gradnja dveh telovadnic, in sicer ene pri osn. šoli Polje <ki je ie v delu) in druge pri osn. soli Vtde Pregarc), ta pa Še čaka na lopate). Seveda to še zdaleč ne bo dovolj za vse potrebe. Nujno bo čimprej zgraditi tako v Sostrem kot tudi v Mo-stah še po eno večjo športno dvo-rano, ki bo na razpolago vsem šport-nikom, ne le šolarjem. Takrat bo šele možno, da bodo klubi včlanili vsaj polovico vseh, ki žete vaditi pri njih. Kot se nekaj sliši, bodo tako dvorano v zahodnem delu občine v kratkem začeli graditi in — kot se nič ne sliši —, je v zahodnem delu še dolgo ne bo. Skoda I (Nekaj gre seveda pri tem na račun tiste zgod-be   o   stolih.)
Sicer pa, dobili smo novo, krasno kopolisče na Kodeljevem, v kratkem bo v njegovem sklopu še avtomatsko kegljišče, dobivamo tudi umetno dr-sališče v Zologu — čeprav ga bomo verjetno še dolgo dobivali, ker zanj ni najti denarja. Da bi ga le enkrat dobilil
V stilu daj-dam deluje tudt prvi družbeno-rekreativnt klub v Sloveniji: Slovon. Ustanovili so ga letos na tehle nočelih: člani naj sami plaču-jejo za svoje razvedrilo, klub pa jim bo le-to organiziral. Delo je že steklo In to ob velikem zanimanju in   vpisu   v   klub.
To je bilo torej leta 1970 novo v materialni    bazi    športa    naše    občine.
In kaj se je dalo ob teh pogojih narediti? Za te pogoje več kot do-volj! V letu 1970 smo kot ponavadi izbirali najboljšega športnika občine za minulo leto. To pot sta si naslov delila-. Vida Perišič — telovadka iz Zelene jame in Srečko Andrič - pla-valec z Vevč. Tudi v 1970. letu sta bila to daleč najvidnejša posamez-nika   v   občini.
VIDA PERISIČ se je uvrstila v državno reprezentanco kot četrta Ju-goslovanka. 2e to je bil izreden uspeh. Potem je nastopila na sve-tovnem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani, kjer je vadila vseskozt do-bro, pokopalo pa jo je dvovišinska bradlja že pri obveznih vajah, do-končno pa pri poljubnih. Tako so je uvrstila, kot zadnja Jugoslovanka, ne med prvih šestdeset, kamor sicer so-di, pač pa na 112. mesto med 140 telovadkami vsega sveto. Pa kaj. soj je   Še   mlada,   tanska   mladinka.
Tudi SREČKO ANDRIC je še mla-dinec in se je letos lahko postavljal v domači luži. Vevčani so namreč vzorno     organizirali      držovno      prven-
jim   to   razen   redkih   izjem   kar   dobro uspevo.
Ko pa smo začeli delati v smislu te mnozičnosti, smo ugotovili, da bi vse še kar šlo - a koj, ko ni telo-vadnic. Na noben način ne moremo spraviti v obstoječe telovadnice niti vse tekmovalce, kaj šele vse, ki bi se   želeli    ukvarjati    s    športom    pozimi
stvo v plavanju. Najboljii mož je bil Andrič, malo smole so imela dekle-ta, a vendar si je llirija (takšno je zdaj skupno ime plavalcev, ki sicer izključno vadijo na Vevčah in so v večini naši občani) priborilo prvo mesto med slovenskimi klubi. V klu-bu vedo, da so zadnji 2 leti malo pozabili    na   naroščaj,   pa   so   ie   pri-
pravili načrt, kako bodo v letu 1971 pritegnili čimveč 7—9 let starih to-lentov.    Ravno   se   provi   Čas.
RokometaSi SLOVANA so bili drugi v Sloveniji, dekleto pa so bila zo-pet re publiške prvakinje- Pravzaprav imajo dekleta ta naslov rezerviron za nek<aj let naprej, saj se kar valijo in valijjo generacije novih igralk. Te-go pocgrešamo prt moški ekipi roko-metaše\v, čeprav so sedaj v prvi ekipi predvse»m    mladi    igralci.
Teloviadci so v nenehnem vzponu. Brez   d'voma    je   TVD    Partizan    Zelena
gradnjo umetnega drsalisča v Zalo-gu, kolikor ga je za gradnjo šport-nih naprav na Kodeljevem. Ko bo (kadar bo) drsolisče gotovo, bo na njem verjetno vsa mladina Zaloga, Vevč, Polja \n okoliških vasi. Takrat bodo lahko ustanovilt tudt 5 ali Šc več pionirskih ekip, v načrtu pa ima-jo tudi drsaino šolo za najmlajše. Ko   bo . . .
KegljaŽi — etita v tej športnt pa-nogi noše občine, se sončijo pod imenom (in pokroviteljstvom) Sotur-nusa. So uspeŠni, poseben njihov uspeh pa je preureditev starega kegljtšča na Kodeijevem v avtomat-sko kegljišče. Pravijo, da bodo keg-Iji    sedaj    še    raje    padali.
Strelski šport kljub temu, 6a bi moralo biti zanj vse več zanimanja — posebno pri pristojnih moieh, ki vodijo narodno obrambo — še na-dalje propada. To tembolj, čimveč je razprav o propadanju strelstva. Teh   po   je   bilo   v   zadnjih   dveh   letih
delovnih    funkcionarjev    ntti    nobenega »dam«.
Najmlajšj klub v naši občini so igralci namiznega tenisa. V glavnem so zdruieni v DK Kajuh, ki detuje na Setu. Tekmujejo s spremenljivim uspehom,   so   pa   nadvse   pridni   in   iz-
jama ena tistih športnih organizacij v Sloveniji, ki najbolj načrtno delo z žensko mladino. Trener Mavrič je odprl Še »poslovainico« v Jaršah, tako da vadi skupno okoli 200 deklet. Moški del gimnastike je v Mostoh. Novi trener Branko Peternelj je šele pričel z delom, pa bomo rezultate videli      šeie    spomladi     leta     1971.    V
Koiarka — daaline?
Nedolgo tega smo na dolgo in široko razpravljali o propadu mo-ičansks (in ne $amo moidanske) košarke. Toda glej: Na polfinal-nih Iturnirjih 10 driavno pivetl-stvo v košarki la mladince ita nas:o|piii kor 2 (I) ekipi iz naie občinte - Slo>an rn Zeiena jama. Več sreče so imeli košarkaiji Slovainc, Vi 50 v svoji skupini icsedlli prvo mesto, medtem ko se mBodi košorkarji iz Zelene ja-me niso uspeli uvrstiti v nadalj-nje tekmovanje. Vendar je že soma uvrstitev na tako močan turnir izreden utpeh tega skrom-nego kolektiva. Torej le igrajo dobro koSarko v naši občinil In kar je najbolj razveseljivo — mla-dina. Vendar — podobne uspehe so tiako mladinci Slovana kat Zelene jome beleziii že lani, prttdlani . . .
že nešteto na vseh ravneh; boje so z razpravami že tako daleč, da se bodo v kratkem domenili, kdaj se bo-do dobili na sestanek, no katerem se bodo res zmenili. (Trla baba lan -   original   izvaja   Korni   grupa).
Ker za smučarje ni bilo nobenega »dam-, tudi ni bilo »daj« in občin-ska zveia za telesno kulturo je skle-nila, da se smučarski klub Golovec ukine. Pač pa bo GbZTK organiziro-la vsako leto najmanj 2 tekmovanj! za najmlajše, vsako soboto pa bosta iz Polja in Most odpeljala 2 avto-buso mladino pod vodstvom vaditeljev na smučanje na Gorenjsko (na Ijub-Ijanski sneg ni računati). Verjetno bo   to   boljša   oblika,   če   za    klub    ni
vajajo uspešno propagando za svoj klub in za množičnost. Menda se zopet postavljajo na noge igralci namiznega tenisa v Zalogu. Le Dol-sko, pa bo zopet kompletna zasedba, kot   pred    leti.
Najbolj skromni so BALINARJI. V celoti se vzdržujejo sami in nosijo vse stroške tekmovanj, čeprav so kandi-dati tudi za državne naslove. Delajo pridno, skrbijo tudi zo naraščaj. Kluboma v Polju in pri Kemični to-varni se je letos pridružil še en ko-lektiv: kegljaški klub Moste, ki delu-je na   Selu.
Za konec smo prihranili toliko ope-vanl in toliko obrekovani NOGOMET. Slavija se kar dobro tolče v I. slo-venski ligi, Slovan pa je v podzvezni ligi tik pod vrhom, o z malo izgledi, da bi dosegel prvo mesto in skok v višji razred. Najbolj po nas prl no-gometu veseli to (saj športni uspehi nas ne morejo kaj prida), da so se tudi nogometaši uravnotežili v la športni daj-dam. Oba kluba nadvje vestno skrbita za mladino, saj imata po več pionirskih in mladinikih eklp (po Z). Obljubljata tudi prodor v So-le. Ko bo ta obljuba izpolnjena, bomo lohko rekli (skorai pa ie lahko danes). da je tudi nogomet v naši občini na zdravih nogah in n« odvi-sen od stare prakse nakupov) no, to že   nekaj  časa   ni   več  res).
Tale pregled športa v občini za leto 1970 je seveda namenjen brat-cem. Občinski odborniki in tisti, ki odločajo o sredstvih, pa so se že prepričoli. da je »daj« (torej to, kar za vložena sredstvo pokažejo športni aktivi naše občine) večji od družbenega -dam«. V telesno kulturo bo torej treba vložiti več sredstev -ne toliko za tekmovanja, kot pred-vsem za materialno osnovo: za telo-vadnice v vseh krajevnih skupnostih, za umetno drsališče, asfaltne površi-ne v Zalogu, teniška igrišča in zo vzdrževanje obstoječih športnih ob-jektov in naprav/. To je noia nonoiet na   želja.
Prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu
letu   1970   pa   so   bili   pionirji   drugi   v Sloveniji.
Koiatkarji Slovona se pri svojem stalnem padanju ne morejo In ne morejo ujeti na noge. Praktično so vsoko leto delali brez uprave, z le dvema trenerjema, ki predstavljata klub. Klub nima svoje ženske vrste in ne skrbi za noroščaji edinl omembe vredni so mladinci, ti pa so pravzaptrav reprezentanca Ljubljone. Mogoče jih bo letošnji skorajšnji iz-pad iz II. lige toliko šokiral, da bodo videli, da si morajo v Mostah ustva-riti    zadedje.
Največje veselje pa pripravlja športnim navijačem - lokolpatriotom naše občine HOKEJISTI SLAVIJE. Uspelo jim je zadržati se v I. zvezni ligi med 6 nojboljšimi jugoslovanski-mi klubi. In še več. V letošnjem tekmovanju $0 že premogali »nedo-segljivega« Medveščaka, kar je bila prvovrstna senzacija. Senzacija pa bo tudi, ko bodo med pristojnimi v občini     našti    toliko    razumevanja    za
Naii osnovnošolci nadoljujejo s tekmovanji v občinskem merilu. To-krat so se pomerili v namiznem te-nisu in košorki. V nomiznem tenisu so se najbolje odrezali tekmovalci osnovne šole Vide Pregarc. kar prov-zaprav ne preseneča, saj delujc v neposredni bližini te šole tako rekoč edlni namiznoteniški klub v naši ob-čini, DK Kojuh. V konkurenci posa-meznikov so se fantje omenjene sole uvrstili od 1. do 4. mesta, med de-kleti pa se je le tekmovalki osnovne šole Kette-Murn uspelo uvrstiti med prvo   trojico.    Ekipa   osnovne   šole   So-
Krotke ii športa
Rokometaši in rokometašice Slova-na so pričeli s pripravami na novo sezono. Kot že vsa leta doslej, se bodo v dvorani Tivoli udeležili od-prtega     zimskega     prvenstva     Sloveni-
ie-                       o
Nouo drsališče v Zalogu bo služi-lo svojemu namenu že v letošnji se-zoni. Letos sicer še ne bo umetnega ledu, že dograjena ploščad pa bo omogočala — seveda če bo vreme ugodno   —   pripravo   »naravnega«   ledu.
O
Košarkarske vrste zapušča še en strokovnjak: Jože Trotošek, trener mladinske vrste Zelena jama. Vzrok —   službene   obveznosti-
o
V počastitev dneva JLA je pripravil TVD Partizan Moste akademijo z nastopom vseh oddetkov, ki vadijo v društvu.
stro    se    ni    udeleiila    tekmovanja    iz
povsem    razumljivih   vzrokov   —   zol   še
vedno   nimajo   ustreznega    prostora   za vadbo.
Vrstni red: pionlrji - 1. Boris Ko-nonenko (VP), 2. Marko Mesojedc (VP), 3. Božo Košutnik (VP) ; pionir-ke - 1. Evo Tržan (VP), 2. Meta Cerne   (VP),   3.   Andreja   Kordin   (KM).
Med ekipami je zmagala osnovno šola Vide Pregarc, drugo mesto Je osvojila o. L. Kette-Murn, tretje o. š. Polje   in   četrto   o.   š.   Joie   Molkrič.
...in v košorki
Po I. kolu tekmovanja (II. kolo bo odigrano spomladi) vodi pri fantih osnovna šola Vide Pregarc, med de-kleti pa osnovna šola Jože Moškrič. Ponovno so prijetno presenetili fantje o. š. Polje z zmago nad favortzirono ekipo o. š. Kette-Murn. Za razliko od fontov so bile igre deklet vellko bolj izenačene. O vrstnem redu Je odločila razlika v koših, ker so vse tri ekipe (ekipi Polja in Sostrega se tekmouanja nista udeležili) dosegle po   eno   zmago.
Vrstni red: ptonirji — 1. o. s. Vide Pregarc 8 točk, 2. o. š. Jože Moškrič 6 točk, 3. o. 1. Polje 4 točke, 4. o. š. Kette-Murn 2 točki, 5. o. š. Sostro.
Pionirke - 1. o. š. Jože Moškrič, 2. o. i. Kette-Murn, 3. o. i. Vide Pre-garc.
S tekmovanji v gimnastiki in stre-Ijanju v decembru je jesenski det šolskih    športnih    tekmovanj    zakijučen.