!»iNI»I!>4I»I|II|»I|II|»I|I4!» I^IM^^MI^OlKKliOiOiOi^iliOOO MU IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8 ŠTEV. 6 JUNIJ 1940. LETO XIX. Zahvala Joža Vovk (Zborna deklamacija ob slovesu.) Prvi: Kakor dobri angel varuh ste nas spremljali zvesto, skozi naša mlada leta ste podali nam roiko. Drugi: ( vet najdražji so vam bila naša srca mlada vsa, vaša skrb nas je vodila v dni življenja mladega. Tretji: Gredo lepo zalivali — našo lepo ste mladost, s samim srcem ste jo greli za življenje, za radost. Prvi: O, kako ste v nas sejali s trudom prvo učenost, zlatih naukov ste nam dali za veselje in bridkost. Drugi: Z nami ste se veselili, i in u ste nas učili, z nami ste jokali, peli, z nami ste Boga molili. Tretji: Zdaj so nam pa govorili, da ne boste več pri nas, da nas boste zapustili, nam pa bo težko po vas. Vsi: Nam se bo po vas težilo, kot po dobri mamici, več ne bo zdaj, kot je bilo, ko pri nas ste bili vi. Bog naj bo plačnik za delo! Skozi mnogotero let sto skrbno nam zalivali nvladoletja beli cvet. Saj ne bomo se ločili, z vami src gre sto in sto, nauke, ki smo jih prejeli, sabo v svet ponesemo. Zakaj v Sloveniji število rojstev pada? Dr. I. Pire (Odlomek iz predavanja na 11. prosvetnem večeru.) S pojavom -padca rojstev v podeželju ,se odpira pred nami problem preprečevanja spočetja in porodov. V teku zadnjih let je padlo število rojstev tako, da je danes 4.500 manj rojstev kot jih j'e bilo pred petimi leti. Ker se število porok ni znižalo in tudi ne število zakonskih parov, lahko sklepamo, da -se teh 4.500 rojstev' umetno prepreči ali tako, da ne pride do spočetja sploh ali pa z umetnim splavom, ker se ni zgodilo, da bi žene naenkrat postale nerodovitne. Če vzamemo, da se je že pred 20 leti preprečilo na leto tudi toliko rojstev, bi torej danes znašalo število preprečenih rojstev najmanj 9.000. Žal se ne dajo zbrati zanesljivi podatki, koliko od tega števila odpade na splave. Ker pa ljudstvo na podeželju nima in ne pozna sigurnih sredstev in metod za preprečevanje spočetja, je verjetno, da bo večji del omenjenega števila odpadel na splave. Znanje splavlja-n j a obvladajo posebno mnoge žene, kti so že večkrat porodile in se o tem medsebojno rade pouče. Iz poročil pa vemo. da se ta posel mnogokje opravlja že kar obrtoma. Vendar pomeni splav težak in mnogokrat za nadaljnje zdravje žene usoden poseg, pa najsi ga izvrši laik ali strokovnjak. Pa tudi zagovarjanje splaivljanja iz socialnih ozirov nima pravega opravičila in svoje utemeljitve, saj tudi pred dvajsetimi lleiti ljudje niso živeli v izobilju in je bilo dosti siromakov, ki niso čutili potrebe po splavu, nasprotno revnejši v podeželju imajo še danes več otrok kot premožnejši. V resnici narekuje zakoncem seči po splavu egoizem, želja po udobnejšem živl jen j u. Res je, ljudstvo se skuša prilagoditi na današnji življenjski standard z ustavljanjem porodov. Vendar je ta težnja zajela tudi take sloje, katerim bi v prejšnjih časih ne prišlo na misel, pcslužiti se tovrstnih ukre- pov. Nevarnost je v tem. da je vzelo ljudstvo v svoje rdke regulacijo rojstev. Kaj vodi ljudstvo k prostovoljnemu omejevanju otrok? Nagibov k temu je več. Prvi je želja po udobnejšem lastnem življenju. Želji za čim popolnejše izkoriščanje vseh materialnih dobrin življenja ne odgovarjajo neugodja združena s porodom, skrbi in težave pri vzgoji otrok, pritrgova-nje pri lastni osebi zaradi povečanih izdatkov za otroke itd. Grobi mate-riallizem je zatrl v človeku priirodno željo po otrok i h iu ga je ponižal pod žival, ki s svojim živalskim nagonom rodi in se ohranja, t rancoski liigi-enik Rochaix karakteirizira ta pojav takole: » lo zlo stopa, v c predje pri vseh narodih, ki se jim boljša blagostanje in spremlja tako rekoč civilizacijo. I o je bolj moralni problem kakor higienski. Verska morala se je pokazala res najmočnejša za prevzem dolžnosti do družine in otroka. \ Kanadi se je obdržalo francosko pleme izredno rodovitno; francoski Kanadci so ohranili način patriarhalnega in strogo verskega življenja od svojih prednikov v 1". stoletju. Njihovo število se je dvignilo v enem stoletju od 700.000 na štiri milijone.« Drugi nagib k prostovoljnemu omejevanju rojstev vidimo pni premožnejšem delu prebivalstva, v kolikor pri njih ni od/ločilen prvi nagib. Znano je, da so premožnejši prvi začeli z omejevanjem rojstev, pri nas in drugod, in da redko najdemo premožnejše rodbine s številnimi otroci, kar nasprotuje zatrjevanju o omejevanju števila otrok zaradi siromaštva ali pomanjkanja. V resnici je to zatrjevanje samo času primerno markiranje pravega nagiba. Premožnejši sloji so — kakor znano — dobri ra-čunarji. Prevzeti od strasti kopičenja premoženja se boje številnih o-1 rok, kcv bi vsakemu od njih ne megli dati ali. zapustiti dovolj in bi se morali sramovati pred Svetom. Zato imajo rajši enega ali dva otroka, da jim ni treba preveč razkosa vati premoženja. Tretji nagib pa je dobil premoč v manj premožnih in siromašnih družinah. uradniških, malo obrtniških, delavskih in kmečkih. Javna tajnost je, da se žene v manj premožnejših in siromašnih uradniških, obrtniških in delav.sk h družinah otepajo otrok, kolikor se da in z vsemi sredstvi. Če jim to ne uspe in vendarle zanosijo, se čutijo silno (nesrečne, ker se boje nosečnosti, stroikov za porod in otroka, za njegovo opremo, za stanovanje. za svojo službo itd. \ takih primerih, ki so najštevilnejši, res odloča socialno stanje, pa ne toliko resnično pomanjkanje, nego bolj bojazen pred pomanjkanjem. Tudi pri kmečkih ženah postaja ta nagib vedno bolj pogost, vendar pa s to razliko, da prihaja šele pri če-trtem, petem ali nadaljnjem otroku, kar pač zavisi od veilikosti posest i in od razširjenja urbanistične miselnosti. Število porok ne vpliva bistveno na število rojstev. Na 1.000 prebivalcev je bilo porok v Sloveniji: v letu 1921. 10.5 v letu 1950. ".4 v i!etu 1922. 8.5 v letu 1951. 7.4 v letu 1925. 7.9 v letu 1952. 6.7 v letu 1924. 7.7 v letu 1955. 6.6 v letu 1925. 7.1 v letu 1954. 6.4 v letu 1926. 7.3 v lel u 1955. 6.8 v letu 1927. 7.5 v letu 1956. 7.1 v letu 1928. 7.5 v lel u 1957. 7.9 v letu 1929. 7.8 v letu 1958. 8.0 k alkor posnemamo iz zgornje tabli - v i na razmnoževanje in rodnost, ne vpliva več na povečanje število rojstev. potrjuje primerjava s številom porok v drugih državah, število porok na 1000 prebivalcev je znašalo: v Angliji Nemčiji Italiji švedski Franciji I. 1951. I. 1932. I. 1955. :. :4. I!. 1935. 15.6 15.5 15.8 16.8 17.1 16.0 15.7 19.5 22.4 19.5 15.4 12.8 15.8 14.7 13.2 14.0 13.5 14.0 15.5 16.4 15.6 15.1 15.1 14.2 13.6 ce, je na število porok vidno vplivala gospodarska stiska, kar je razvidno iz padca v letih od 1952. do 1955. Če bi bilo zmanjšano štev ilo porok v tem razdobju krivo velikemu padcu rojstev v letu 1955.. ko je padlo število rojstev kar za 2.000 hkrati, bi moralo tudi kasnejšemu pov ečan j u šte vila porok v letu 1958. in 1938. slediti povečano štcviCo rojstev, če ne še v letu 1938.. pa vsa j v letu 1959., kar pa se ni zgodilo. Da večje število porok v sedanjem času, ko prevladujejo negativni vpli- kljub dejstvu, da je v vseh zgoraj navedenih državah, z izjemo Italije, število porok dvakrat večje kakor v Sloveniji (kar ima svoj vzrok v kratkotrajnosti porok zaradi razpoirok in v pomnoženem številu ponovnih porok razpo ročen cev), je rodnost v omenjenih državah mnogo manjša kakor v Sloveniji in ima med omenjenimi državami največjo rodnost Italija, kjer je najnižje število porok. Ju-I i us \\ o t f pravi, da je danes že splošno ugotovljeno, da gresta števili rojstev in porok »vsako svojo pot«. S tem je zavrnjen izgovor, da pada število rojstev v Sloveniji, ker se zaradi gospodarske stiske in osiromaše-nja ljudstva ljudje ne morejo poročiti. Pešanje izpolnjevanja verskih dolžnosti je važen moment, ki smo ga že poudarili in dokazali njegovo moč v primeri z razmnoževanjem Francozov doma in v izšel jenstvu v Kanadi. Mnogi moderni pisci, ki se ukvarjajo s populacijo, gladko zanikujejo odvisnost števila rojstev od vernosti prebivalstva, drugi zopet to priznavajo, čeprav neradi. J ti I i tis Wolf je dokazal na podlagi obsežnega statističnega materiala, da je katoliška vera močnejši jez proti vdoru racionalistične kulture in modernih idej kakor protestaniizem. Popolna verska mlačnost katoličanov in brezverstvo v Franciji pa sta se izkazala brez moči. katoliška vera uči, da je rodovitnost božji blagoslov« in otroci »božji dar«, in katoliška cerkev stoji na stališču brezpogojnega obsojevanja preprečevanja rojstev. Posamezni kato- liški pisci (P. von Hammerstein, P. Krose) sodijo celo. da je nizko število zakonskih otrok znamenje »najhujše vrste korupcije in moralne gnilobe«, s čimeir mislijo preprečevanje rojstev. Pojasnilo za padec rodnosti v Sloveniji moramo med drugim iskati tudi v slabšem izpolnjevanju verskih dolžnosti. Katera koli korekcija dosedanjega stališča katoliške cerkve, popuščanje ali toleriranje s strani spovednikov, bi utegnilo imeti za nadaljnjo rast naroda hujše posledice. Nedvomno napredujoča emancipacija prebivalstva po mestih in industrij-slkih krajih od vpliva katoliške cerkve pomaga pospeševati uveljavljanje negativnih vplivov in nagibov k omejevanj u rojstev. Beg mladih ljudi z dežele v mesto pospešuje omenjene nagibe k prostovoljnemu omejevanju rojstev v toliko, da se v mestni gneči čuti odšelje-nec bolj emancipiiranega od oz i rov na svojo okolico in je zato bolj dostopen negativnim vplivom, neizpolnjevanju verslkih dolžnosti, antikoncep-tični propagandi in sredstvom. Življenje v mestu je vahljivejše, čeprav je borba za obstanek težja. Bojazen negotove bodočnosti in skrb za obstanek v mestu narelkujeta omejitev otrok. Industrializacija podeželja pomaga na podoben način uveljavljati nagibe k prostovoljnemu omejevanju rojstev. Kmečko delo izgublja na veljavi, vse hiti v tovarno po zaslužek. Razlika je, čili rolke priddlajo živež, ali pa denar za nakup živeža, živeža je navadno dovolj pri kmečkem delu. čeprav primanjlkuje denarja za druge nakupe, v tovarni pa mnogokrat manjka denarja celo za živež. Od žene do žene se širi tajna propaganda za preprečitev spočetja. Dajejo se priporočila in navodila, čeprav mnogokrat neuspešna, ali vendar žena vidi, da ni osamljena v svojem prizadevanju proti nosečnosti. Povsem pogrošno je, če se taki tajni propagandi pridruži javna, polofici-elna, z razlaganjem Knaus - Oginove metode po društvih. Knaus Ogino spa- da le v roke zdravnika in niti ne v roke spovednika, kaj šele pred javni forum, pa bodisi v obliki javnih predavanj za žene ali pa v obliki propagandnih brošur. V največji meri pa pospešuje hotno omejevanje rojstev olajšana možnost preprečenja spočetja in prekinitve nosečnosti. Tehnika preprečenja spočetja je popularizirana in zakonci poznajo in uporabljajo številna preventivna sredstva, kakor naravna (dojenje, popolna vzdržnost ali vzdržnost ob določenih dneh in interruiptio) tako tudi kemična. I.e od spretnosti in popolnejšega obvladanja tehnike je odvisno, da so ta uporabljena sredstva bolj ali manj uspešna. Kadar preventivna sredstva odpovedo iu se pojavi nosečnost, preostane kot zadnje najzanesljivejše sredstvo prekinitev nosečnosti ali splav. Število splavov se veča od leta do leta. ker je tehnika splavljanja zelo razvita in tudi v rokah laika skoraj že popolnoma varna. >Krvavitve«, povzročene pri nosečih po laikov i roki, se končajo navadno srečno in brez komipll.ilkaeij, če pridejo pravočasno v roke veščega zdravnika. Znanje splavljanja obvladajo posebno mnoge žene, ki so že večkrat rodile in se o tem medsebojno pouče. Iz poročil jav nih zdrav nikov vemo, da se ta posel opravlja mnogdkje že obrtoma. Tudi o zdravnikih prodro večkrat v javnost glasovi, da delajo nedovoljene splave in da so preširokogrudni v postavljanju indikacij za umetni splav. Ljudska govorica ve o zdravnikih in zdravnicah povedati, da za primeren honorar izvrše umetni splav, vendar moramo tako pripovedovanje in šepetanje soditi za obrekovanje in ga zavrniti, ker si ni mogoče misliti, da bi sllovenslki zdravnik (razen nekaj slučajnih nečastnih izjem) zgolj iz materialnih razlogov tako brezvestno grešila nad lastnim narodom. Dolžnost slovenskega zdravniškega stanu je, da sam izloči iz svoje srede take slučajne pojave in tako opere s svojega telesa madež, češ zdravniki ste ikrivi padanja rojstev. Mnogo je takih pri- merov. (Iu zdravniki lo dokončajo od laika začeti (nasilni splav, kar jo njihova ddlžnoisl. Prav sodim, če ugotovim, da jo od zdravnikov nedoivolje-no začetih in dovršenih splavov relativno tako ma jhno število, da pri padcu rojstev ne pridejo občutneje v postov. Zdravniška intervencija reši 'ženo. ki bi v nasprotnem primeru brez dvoma našla drugo pot ali sredstva, da se znebi nosečnosti. Dokaza za to trditev sicer ni, vendar (bi mogli iin-direktno slkletpati na pravilnost zgornje trditve z ugotovitvijo visokega števila splavov,* ki so začeli od laika in pridejo v roko zdravnika. Po mnenju nemških zdravnikov je na polovica do dveh tretjim splavov nasilno povzročenih, dočiun se ceni pri Slovencih z ozironi na 15 letni material v ljubljanski bolnici število nasilno povzročenih splavov na štiri petine vseh splavov in dr. Al. Zalokar pravi, da se v zadnjih lotih razmere slabšajo, tako da bo odsitotek, ki pada na spontane splave, vedno manjši. Do enakih zaključkov kakor Zalokar jo prišel Hirsch, o čemer piše Gaupp: Po Hirschu je prišlo v Berlinu že pred petimi leti na 100 rojstev 87 splavov, od katerih so štiri petine nasilni splavi. Letno se računa na pol mili jona umetnih splavov v Nemčiji.« Dr. Zalokar sodi z ozironi na bolniški material, da imamo v Sloveniji minimalno 24. maksimalno pa 40 splavov na 100 porodov. V letu 1954. je bilo v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 506 splavov, (ločim jih je billo v letu 1920. samo 155. Upoštevati seveda moramo, da pridejo v bolnico le težji primeri splavov, da se lažji, ki jih je mnogo več, zdravijo pri praktičnih zdravnikih ali brez zdravnika. Nešteto splavov pa se konča, kar žene odkrito priznavajo, posebno starejšo, gladko in brez kakršnih koli komplikacij. Tudi iz tega razloga smo upravičeni trditi, tla delelž nasilnih splavov na padcu rojstev ne gre v toliki meri na .račun zdravnikov. kakor se splošno sodi. no število rojstev. Ljudstvo je izgubilo spoštovanje tistih postav, ki so varovali to narodno svetinjo. In zdaj, ko je v neki mori prepuščeno spočetje volji poedinca, se je luvima utrgala in die vemo povedati, kje se bo ustavila. V nevarnosti smo, če ne bomo ničesar ukrenili, da bo iz nami tako kot s Francozi, ki si ne morejo več pomagati iu izumirajo, v žlic: močnemu priseljevanju. Nemčija iin Italija sita se opomogli z energičnimi sredstvi brez oklevanja. Preizkušeno sredstvo sta druži,nski davek in družinska podpora, ki jo bo moralla uzakoniti samostojna Slovenija takoj, ko stopi v živl jenje. Lažejo tisti, iki trdijo, da je Slovenija proobl judena; z načrtnim gospodarstvom moramo znati zaposliti nove moči, ki prihajajo na delovni trg; slovenska zemlja še marsikje čalka pluga in nvotike, resnične agrarne reforme, melioracije itd. Letni prirast od 8.000 ljudi je za našo bodočnost nezadosten in moramo 'brezpogojno najti pomoč, da našo življenjsko silo poči voj i.mo. Psalm I. Pregelj »Nič ni bol j svetega, kakor žena. ki je rodila!« »Nič večjega ni, kalkor je njena ljubezen.« »Po materah šele smo si brat je.« »Videl sem mater dojiti tuje dete!« »\ idoli sem in sem jokal.« »A klel sem skrb očetov. Kje je« »Ljubezen mater jo presegla pravico moža.« »Zakaj jo imenujemo slabo? Iker je ženska?« »Zakaj jo ponižujejo?« »Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater.« Društvena knjižnica Štirideset let babica. Lisbeth Bur-ger. Prevedel Jože Lovec. Založila Mohorjeva družba v Celju. 1940. Stane 80 din. Ko je nadškof Jeglič izdal svojo knjigo za zakonce, je bilo zlasti po Ljubljani mnogo farizejskega pohujšanja in namiga vanju, in to celo več med tako imenovanimi naprednimi krogi kot med katoliškimi: slednjemu dejstvu je. mislim, vzrok Škofova avtoriteta. Potem so se časi nekoliko olbrnili. Začeli srno dobivati — pač (K) naši navadi — že zastardle prevode iraznih popolnih zakonov in spolnih vprašam j. med narod pa so bile v.ržene vse mogoče brošure o najrazličnejših rojstva uravnavajoči!) metodah. Dolbro. da ljudje vsega tega niso preveč brali, ker od vseh teh knjig se je važnemu poslanstvu še najbolj približala Brecljeva knjiga: Ob viru življenja. Kako potrebna pa je nam literatura o spolnih in družinskih vprašanjih, dokazuje knjiga gospe Grafenauer jeve, ki je kmalu doživdla drugo izdajo. Kakor se druge knjige znanstveno lotevajo teh vprašanj, talko nam ta knjiga kaže, kakšna so ta vprašanja — posrečeno ali ponesrečeno rešena — v vsakdanjem nazornem življenju. Knjiga ni ne znanstvena, kar niti noče bili, ne umetniško dognana; to so le naravna, prijetno kramljajoča, s srcem opisana opazovanja štiridesetih lelt babiške prakse. Ker življenje v toliko letih — babici je če-sto dano pogledati tja, kamor drugi ljudje ne morejo prodreti — mnogo-kaj prinese, je v tej knjigi nakazan marsikateri problem, ki kar kliče po močnem oblikovalcu. Troje ljudi je postavila pisateljica poleg sebe: duhovnika in dva zdravnika, da s tem še močneje opozori na razliko med katoliškim in materialističnim gledanjem na otrokovo spočetje, rojstvo in njegovo pravico do življenja. Eni strani je otrok že takoj ob spočetju le objekt zaslužka, plod, zajet le iz telesa, iiz duše pa nič; drugi pa je otrok dar božji in že ob spočetju včlovečena duša. Družinske drame in tragedije, ki rasito iz materialističnih pojmovanj in iz greha, je ta babica prikazala v tako napetih zgodbah, da morejo človeka pretresti bol j kot vsaka pridiga. Ubijanje spočetih otrok in razdirauje družin in sikrunjenje svetišč ljubezni. to herodovstvo nas je odtujilo naravi. da smo začeli propadati. Jalova je naša doba — jalovi udobnosti se jo vdalo človeštvo. Pisateljica Key je v začetku tega stoletja napisala kn jigo: Stoletje otroka. Zmotila se je. Da bo res postalo stoletje otroka, naj pomore tudi ta knjiga, ki jo je napisala stara babica. »občinska mati imenovana. Zato naj gre iz rok v roke, da bi se zopet zbudila tista naravna, z božjim pridihom povišana ljubezen do otrok, da ne bi bilo več krst kot pa zibelk. Vsaka društvena knjižnica naj jo uvrsti v svojo zbirko. Knjiga bo veliko pripomogla k zdrav ju družin iu naroda rasti. Henry Bordeaux: Strah pred življenjem. Prevedel Anton An žic. Založila Mohorjeva družba. Celje I9~9. Dvoje družin: Dulaureos in Guibert. Pri prvi je mož trgovski slabič, gospa pa plemkinja. ki daje vedno čutiti svojo aristokratsko vzvišenost. Gospa Guibert pa je vdova — senco njenega moža zdravnika, neumornega in idealnega delavca je čutiti z vsake strani — mati, verna iz vse dušo, ki črpa iz molitve svojo moč, da lahko prenese vso življenjsko nesreče in da se žrtvuje za vse. Otroci pa so njenega in očetovega kova. Nujno je, da trčita dva tako nasprotna tipa skupaj in da so žrtve na obeh straneh — na eni v potrdilu njihovega junaštva in življenjske moči, na drugi znamenje slabosti in strahu pred življenjem, ki je začetek konca. Bordeaux nam vse to pripoveduje v preprosti zgodbi: Marcel Guibert se je vrnil stavljen z Madagaskarja k svoji materi in sestri Pa\ I i iin se po dolgem času zopet srečal z znanko iz otroških let, lepo Ali-ce Dulaureins. Oba se vzljubita. Toda gospa Dulaureins brani hčerki poroko iz slepe ljubezni, da se ne bi z njo ločila; Alice pa nima moči, da bi se uprla materi, ki jo izroči nekemu plemiču. Marceli odide z odpravo v Saharo, kjer pade. Mati Gu.ibert in Pavla z močno voljo prenašata to bolest. Alice pa šele sedaj zasluti moč odpovedi, a je je življenja strah, da bi si upalla uveljaviti svojo voljo in to. kar ji v notranjosti govori. Mati Guibert pa kot krščanska Nioba pre-naša junaško tudi zadnjo žrtev, ko si' loči od svoje zadnje opore, hčerke Pavle, ki srečno poročena odide v lonkin. kjer sla že dolgo njena brata. \ to zgodbo, ki jo pisatelj v prvenn delu pripoveduje nekam zadržano in jo šele v drugem delu požene včasih do brezobzirnih ostrin, pa je vnesel še mnogo oseb od vseh strani in vseh mišljenj. Tako ta zgodba ni le podoba boja dveh družin, ampak dveh plasti, ki se borita za premoč, iin dveh etičnih nazorov: uživanja i,11 žrtve. Ob strani je nanizal glavne duhovne obraze vse Francije, rekel bi skoraj še širšega prostora, če ne bi bilo vedno tako močno poudarjeno s slavnim izročilom zv eiza.no francosko domoljubje. — Tudi ta knjiga spada v vsako društveno knjižnico in bo dober svetovalec tistim, ki žele srečen zakonski stani. Prevozna \ češkem narodnem življenju je najznačilnejši pojav poslednjih dveh leit ogromno zanimanje za literaturo; pni vseh vrstah naroda se obuja globoka ljubezen do lepe in vredne knjige, in narod, iskajoč utehe, se je v prvi vrsti Obrnil na čitanje starih čeških klasikov. Osrednja knjižnica v Pragi, ki s svojimi sedaj že 50 predmestnimi podružnicami in s skupnim številom skoraj .milijon zvezkov, predstavlja že sama po sebi neizčrpen zaklad narodnega bogastva, je prišla na novo zamisel, kako bi pri preprostem delovnem ljudstvu še bolj podvignila ljubezen do v rednotnih knjižnih tvorb. Dejstvo, da je zlasti dellavstvo že preveč segalo po vsakovrstnih man j vrednih detektivskih romanih in nepotrebnih pustolovskih knjigah in brošurah, je tozadevne činitelje privedlo k boju proti temu zlu, ki zavaja narod na stranpota. Potrebno je bilo tudi na neoipažen ali učinkovit način oddaljili od nevrednega čtiva in ga privesti v krog ljubiteljev pravega leposlovja. Za dosego tega plemenitega smotra je uprava osrednje knjižnice kupila vellik avtomobil, v katerem se nahaja popolnoma urejena knjižnica, praktično nameščena na j >ol i ca h ob knjižnica stenah avtomobila, Ito knjižnico oskrbujeta dve osebi. Avtomobil vozi po točnem voznem redu, ki se vsak teden ponavlja, v ona praška okoliška naselja, kjer ni v bližini nobene knjižnice, niti prosvetnega društva in kjer živi predvsem tovarniško delavstvo — v duševnem pogledu samo sebi prepuščeno — in ki nima možnosti redno prihajali v najbližje knjižnice in izbirati knjige. Dnevno obišče avtomobil dvoje liasel.j, njegova knjižnica ima 1300 izbranih knjig, med njimi je na prvem mestu izbrano češko leposlovje, dalje vrednotni potopisi in poučna literatura sploh. Sama izbira knjig je bila izredno težavna naloga, saj v oddaljenih naseljih velemesta stanujejo ljudje različnih poklicev in vsakovrstnega zanimanja. In vendar se je upravi te knjižnice po dolgem iin napornem psihološkem in socialnem študiju prebivalstva, ki ima v posameznih okrajih tako različne potrebe, posrečilo sestavili zbirko knjig, ki ustreza vsem zahtevam. Še več, po dosedan jih kratkih skušnjah se je pokazalo, da je na ita način izbrana knjižnica omenjenemu prebivalstvu neizmerno koristna. Prebivalstvo je namreč s (prihodom knjižnice — v začetku iz ra- dovednosti, pozneje pa iz notranje potrebe — primorano segati po teh knjigah. Že sani začetek izposojeva-nja knjig je pokazal velik uspeh, na mesec se na vseli, do sedaj že 12 postajah, izposodi okrog 4000 knjig, kar je letno skoraj 50.000 zvezkov, število, ki ga redko kdaj doseže tudi večje podeželsko mesto. Knjižnica pa ima na vseli svojih postajah že veliko število svojih stalnih bralcev in njih število neprestano narašča. Že zdaj je razvidno, da je prevozna knjižnica v kratki dobi lepo izpolnila svojo nalogo, tako da si uprava osrednje knjižnice v Pragi namerava omisliti še nekaj podobnih avtomobilov in povečati število svojih postaj. Mohorjeva družba je izdala kot I 14. zvezek Mohorjeve knjižnice zanimivo in svojevrstno publikacijo, ki bo gotovo zanimala ne samo vse častilce Marije, ne samo va- ruhov naših cerkva in njenih cerkvenih por I olb. temveč tudi vse. ki se zanimajo za umetnost, za slovensko umetnost in posebej za Marijin lilk na slovenskih tleh. Univ. prof. dr. Fr. Štele je namreč za to publikacijo v obliki drugih zvezkov Mohorjeve družbe zbral 64 starejših Slovenskih upodobljeni Marije in dogodkov, zvezanih z njo ter jih z lepim uvodom in s posebno oznako oprem i 1 i n rcprodukcije razvrstil v hip Marijin ciklus, edinstven pri nas. knjižica je \ svoji zbirki najlepših slovenskih Marij lep donesek k marijanski literaturi ter predstavlja iiiajniško publikacijo za vsakega častilca Marije, ki bo tako imeli v svoji knjižnici celo vrsto najlepših Marij, delo slovenskih umetnikov ali pa umetnikov, ki so delovali in ustvarjali pri nas. Že kot talka zbirka zasluži največjo popularnost. ki jo bo gotovo tudi dosegla, saj je slovenski narod znan ki.: zvest častilec Marijin. Kino \ naši državi imamo skupa j 452 kinematografov, in sicer 597 zvočnih in 55 nemih. Vsi ti kinematografi imajo skupaj 130.326 sedežev. \ Belgrad u je 27 kinematografov, v Zeniti 11 u 5. v Pančevu 3. Po banovinah so razdeljeni kinematografi: donavska 121. savska SO. dravska 05. nioravslka 28. v ardarsika 25. d t i tiska 21, primorska K), vribaska 14. zetsika 12. V Ljubljani imamo 8 zvočnih kinematografov s 3.981 sedeži, Zagreb pa 18 zvočnih kinematografov z 10.565 sedeži. Potujočih kinematografov je v Jugoslaviji 27, visi nemi. V preteklem letu je bilo v naši državi registriranih iu cenzuriranih 819 filmov v skupini dolžini 776.995 metrov. Domačih filmov je bilo 50 v skupni dolžini 11.115 metrov, in sicer I zabavni film. 35 kulturnih in 16 reklamnih filmov. Tujih filmov je bilo 769 v skupini dolžini 765.882 metrov, in sicer 271 zabavnih programskih. 70 kratkih zabavnih. 49 kulturnih. 199 žurmalov. 174 predobjav in 6 reklamnih. Vse te filme je registrirala drž. filmska centrala v Belgradu do 8. decembra 1939. Cenzurirali sta te filime komisiji za cenzuro kinematografskih filmov v Belgradu in Zagrebu. Od skupnega števila je bilo prepovedanih 6 filmov v skupni dolžini 6.284 metrov, in sicer 2 ameriška. 2 francoska in 2 nemška filma. Domače filme so izdelali: jugoslovanski prosv. film, Belgrad II kulturnih filmov, Zora film Zagreb. 5 kulturnih in 1 zabavni film. Mar Belgrad II reklamnih, Svetlotom tilin Zagreb 2 kultur->1 a in 1 reklamni film. J'.igo ton Fra-11 j o l.edič, Zagreb 7 kulturnih filmov, Prosvetna zveza v Ljubljani 1 kulturni film. razne druge tvrdke 3 kulturne in 5 reklamne filme, skupaj 50 filmov v skupni dolžini 11.115 metrov. Tuje filme so dobavljali: Združene države ameriške (21 podjetij) 487 filmov v dolžini 440.955 metrov. Francija (51 podjetij) 99 filmov v dolžini 147.196 metrov. Češko-nioravski pro-loktorat 12 filmov v dolžini 22.000 111, Angleška (15 podjetij) 24 filmov v dolžini 22.612 metrov. Italija (4 pod- jetja) 10 filmov v dolžini 17.440 ni. Madžarska (4 podjetja) 15 filmov v dolžini 14.910 metrov. Poljska (4 podjetja) 4 filme v dolžini i 10.212 metrov, švedska — zabavni film v dolžini 1630 met rov. 700 milijonov ljudi v kinu Iz Berlina poročajo: Če bodo ljudje še dalj e tako obiskovali kino kakor v prvi polovici tega leta, tedaj bo naraslo število vseh ljudi, ki so obiskali kino, na velikansko število 700 milijonov oseb. Ko so uvedli zvočni film, se je v začetku število obiskovalcev kina zelo skrčilo in šele pred štirimi leti je spet naraslo. Odtlej pa se to .število zmeraj bolj veča. Leta 1937-58 so v Nemčiji našteli 400 milijonov obiskovalcev kina. Nato pa se je to število vsako leto povečalo za 100 milijonov ljudi, tako da je zdaj v Nemčiji 700 milijonov ljudi, ki v kinu iščejo razvedrila in zabave. To se pravi, da gre skoraj vsakdo, ki ima več ko 10 lat, vsak mesec po enkrat v kino. S tem je skoraj doseženo število ameriških obiskovalcev kinematografov. Pred tremi leti je bilo v Nemčiji vsega skupaj 300 milijonov obiskovalcev kinematografov, letos pa jih je 500 milijonov. S tem je filmska proizvodnja za nemški film tudi denarno zadosti podprta. Društveni obzornik Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Lep dan je inidla pred kratkim naša fara. Domovinski farni dan« -nio imeli, ki je bil posvečen ljubezni do države in domovine. Bil je nekak šol ski dan za ljudsko državljansko vzgojo. V treh smereh srno ga razvili. Najprej kot tečaj Slovenske straže pod okriljem Prosvetnega društva. Po obeh službah božjih ista govorila bogoslovni profesor dr. J. Jeraj in vad-iiiški učitelj Franc Kotnik, eden o narodu, drugi o državi. Od duše do duše so šle besede. Živo smo začutili, kaj je naš slovenski milijonček, kaj nam je naša država. Solze radost n iče naših mož in zame oči naše mladine so pričale, da so besede šle v srce. Središče dneva je bila popoldanska uprizoritev češke narodne drame »\ tenioti«. Njena narodna in versko vzgojna vsebina je res pretresli ji va. ^ njej jo ipokazana strašna usoda propadlega Skrbi nškovega doma, ipo-tepuškega Škralblja in tragika Bert'e, kar je vse delo pogubnega tujca Ma-yerja. Javno pohvalo zaslužijo požrtvovalni igralci in režiserka gospodična učiteljica Šušterjeva, ki so žrtvovali mnogo moči. Najlepše plačilo jim naj bo zavest, da so veliko pripomogli k veličastnemu domovinskemu farnemu dnevu, fn tretje: ob tej priliki smo sklenili, da bomo v čim več hiš spravili novo dr. Jerajevo knjigo »Slovenci in Jugoslavija«. To smo hoteli že prej. a smo morali čakali na drugo naklado. Priporočilo v cerkvi, ,nizka cena (2 din) in jh> vaseh organizirana prodaja je imela za uspeh, da na od približno 360 hiš, kolikor jih je v naši fari, to prepo-trebno knjižico o ljudski državljanski vzgoji ima že točno 250 družin. Na ta trojni način je torej obhajala svoj farni domovinski dan naša župnija, ki se je — razume se samo po selbi — na ta svoj praznik odela v čar in žar državnih trobojnic. Pobrežje-Maribor. Na praznik pre-svetega Rešnjega Tellesa 'popoldne je bil občini zbor našega Prosvetnega društva. Društvo je še mlado, pa zelo agilno. Kmalu po ustanovitvi si je zgradilo prav lep društveni donn, ki je poimenovan po nebeškem zaščitniku naše krščanske narodne prosvete, po božjem služabniku škofu Martinu Slomšku. Izvoljen je bil prejšnji odbor, ki deluje smotrno in požrtvovalno. Občnega zbora se je udeleži I tudi predsednik Prosvetne zveze g. prof. dr. Hohnjec, ki je dal v obilnem številu zbranim prijateljem naše prosvete, osobito mladini, času primerna in potrebna prosvetna navodila i ji svarila. Celovec. — Slovenske materinske proslave prepovedane. — Pokrajinski državni vodja je odredil prepoved materinskih proslav slovenskih kulturnih društev. I ako sta bili med drugim prepovedani materinski proslavi na Kostan j ali in v Bilcovsu. Občni zbori in ostale društvene prireditve so kot doslej dovoljene. Talko sta se vršila v nedeljo 2. junija občna izbora društev v Št. Tomažu pri Celovcu in v Št. Petru na Vašinjah. — V zadevi prepovedi materinskih proslav bo Slovenska prosvetna zveza pri pristojni oblasti posredovala in uspeh posredovanja javiHa. Marija Snežna. Po prizadevanju gospe podbanove Klare Majcnove, so se jiri mas ponovno vršila dvodnevna predavanja o vzgoji in negi otrolk, katerih so se naše žene in matere udeležile v najlepšem številu. Na koncu je bilo Obdarovanje mater z raznimi potrebščinami za majhne otroke. Vse matere so bile obilno obdarovane in so ise veselo vračale domov. V se te darove je oskrbelo Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani z veliko požrtvovalnostjo in mnogimi stroški na pobudo ge. Klare Majcnove. Kresnice. Na binkoštno nedeljo so člani našega Prosvetnega društva odigrali zadnjo igro v letošnji igralski sezoni »Rodoljub iz Amerike«. To je bila že četrta igra, ki smo jo videli letos na našem odru. Črna žena, Podrti križ, A njega ni. Rodoljub iz Amerike. Poleg tega ipa sta bili še dve lepo uspeli mladinski prireditvi: Bo-žičnica in koncert mladinskega pevskega zbora. Kdor je gledal vse te prireditve, mora priznati našim igralcem veliko delavnost in izredno požrtvovalnost. V mrzli zimi, ko je bilo snega do kolen, so hodili člani dve uri daleč peš k vajam, dostikrat v neza-kurjeno dvorano. Drugi so na lastne stroške prihajali k vajam iz Ljubljane, kjer so ali v službi ali v šoli. I o so bile žrtve in iz žrtev so se rodili uspehi, na Ikatere smo lahko ponosni. Vsega tega pa bi ne zmogli, da nismo imeli močne roke, ki nas je navduševala in nam dajala smernic. To je naš g. šolski upravitelj. S kakšno ljubeznijo se je posvetil režiji. V današnjih dneh. ko veljajo samo zakoni surove materije, se mora človek res čuditi, da se še dobijo tako požrtvovalni ljudje. K uspehom pa je pripomoglo tudi dejstvo, da so sodelovali skoraj vsi farani. Bilo ni nika-kih političnih nasprotstev in morda je to naš največji uspeh. Pokazali smo, kaj lahko naredi složna družina. Ti uspehi naj nam bodo zadoščenje za naše žrtve in pa kažipot za naprej. Bog daj. da bi v prihodnji igralski dobi vztrajali pri našem delu in se povzpeli še do lepših uspehov. Mozelj. Pred kratkim smo imeli prijazen obisk katoliških akademikov iz Ljubljane pod vodstvom profesorja. Najprej so šli v cerkev, kjer se je razvilo slovensko l judsko petje, da so kar šipe žvenketale. Kaj takega naša cerikev še ni doživela. Zbralo se je talko j precej slovenskega ljudstva, ki je goste spremilo v cerkev, nato pa v šolo. kjer je bilo nekaj nagovorov. Nato pa so šli dijaki in ljudstvo v Prosvetni dom. kjer so nastopili gostje z govori in prizori. Naš Prosvetni dom jim je zelo ugajal, prav tako obširna dvorana in lep oder. Od nas so šli v Spodnji log. I aiko je prav! Le še pridite in prinesite nam veselih slovenskih pesmi in bratskega navdušenj a. Jesenice. Pevski koncert, ki sta ga priredila pevski odsek Krekovega prosvetnega društva in cerkveni pev-ilki zbor na Jesenicah, je privabil precejšnje število ljubiteljev glasbe in petja, čeprav bi velika vnema, ki smo jo opazili pri zboru, zaslužila polno dvorano. Izvajanje zbora kot solistov nam je pokazalo, da so se temeljito pripravili. Ves mešani zbor je štel nclkaj čez 30 članov. Program mešanega, moškega in ženskega zbora ter solistov je štel 17 took. ki so podale prav pestro slilko. (Vmes Premrlova »V hiši nazareški«, zelo hvaležna koncertna skladba.) Tudi čisto preprostih narodnih ni manjkalo: Bareica«. Prav je to. Lepo zapeta nas je kar zibala po valovih. Dirigiranje umer- j eno, igranje diskretno. Dinamika dobra, tudi agogika je včasih kar dobro prišla do izraiza. Lep uspeh iiii naše zadovoljstvo naj bo pevstkeiiiu zboru za plačilo in spodbudo, da bodo temu koncert 11 slledili še drugi. Maribor. Ljudski oder je imel pretekli četrtek zvečer svoj redni letni občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno sledeče novo vodstvo: Predsednik dr. Josip Meško, podpredsednik Brunien Anton, artistični vodja Rup-n i k — znani prosvetni in odrski delavec med zagrebškimi Slovenci —, tajnik Vera Jeinčeva, biagajnik Polde \ostner, gospodar Vrečko in Simon-čič, vodja orkestra Drago Cračner. V razsodišču so prof. Kilasinc, ravnatelj Cirilov e tiskarne Franc I kraste 1 j in stolni ikaplan Kordež Zdravko. S tem vodstvom je Ljudski oder spet postavljen na trdna itila in upamo, da bodo uspehi iu ugled društva v prihodnji sezoni rasti i. Vsi, ki imajo veselje do odra, se iskreno vabijo, da pristopijo v vrste agilnih delavcev Ljudskega odra. Sveče. i.Na binikoštno nedeljo smo v naši farni cerkvi dbhajalli materinski dan. Skromno in lepo je bilo. Pri glavni sv. maši zjutraj so p reč. g. župnik v krepkih besedah govorili materam na srce. Prijetno srno bili izne-nadeni, ko so nato zadonele orgle, katere sta spremiljala naša mlada umetnika Foltcj in Hanzej z gosli. Ker so se pele znane Marijine pesmi, je za-šunielo po cerkvi in vsi smo krepko pomagali, da je donelo v mogočnem zboru. Popoldne smo se spet zlbrali v cerkv i. Otroci so defklamirab materam in epcit smo peli Mariji na čast. Za prekrasni dan smo vsem, ki so prispevali, iskreno hvaležni, posebno pa fantom in našim mamicam. Betnava. Katoliška akcija za dekleta v lavanlinski škofiji vabi vsa dekleta na lepo versko prireditev, na 111. dekliški dan, ki bo 29. iin 30. junija, na Betnavi pri Mariboru. Betnava se že pripravlja, da bo za ta veliki dekliški praznik sprejela čim lepše število deklet. Ddkleta, pridite! Strnile se bomo v močni volji, da bo vseka izmeti nas v teh težkih časih pogumno in zvesto izpolnila svoje dolžnosti 'do slovenskega rodu. — Na Petrovo zvečer, nas bo uvodna Marijan-ska prireditev, ki ji bodo sledile ve-černice in procesija z Najsvetejšim, pripravile na naš veliki praznik. \ nedeljo zjutraj nam bo previzvišeni g. škof dr. Ivan Tomažič opravil ob-hajilno sv. mašo. Nato se bo vršilo versko zborovanje s pozdravi in govori. Popoldne se bomo pa pri slavnostni akademiji vse posvetile Materi Mariji in položile v Njene roke Obljubo pripravljenosti. Tudi veselo se bomo razvedrile in pele bomo. Dekliški dan je dan resnega dela in dan veselja dekliških src. Vsa navodila so prejeli župni uradi, l)K in jedrne skupine KA. V župnijah, kjer bi drugače ne bilo mogoče, naj dekleta sama med seboj določijo župnijsko zastopnico, ki naj zbira prijave. Po navodila naj se obrnejo na Škofijsko vodstvo KA za dekleta, Maribor-Betnava. Povsod Boga po Mariji. Buenos Aires. Društveno življenje je pokazalo lepe uspehe. Novo ustanovljena »Slovenska krajina« ima že 132 članov. Na prvi veselici se je pokazalo. da imajo res dobro voljo za skupno dello. Zelo skrbno so ovenčali prostor s slovenskimi, jugoslovanskimi in argentinskimi zastavami in na-pleli veliiko rož. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo velika. Posebno lepo se je začelo društveno življenje v »Slovenskem domu«, ki je popdlnoma preniemjal vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen naš orga-nist Ciril Jelkše, ki uživa spoštovanje in zaupanje vseh. Zahteval je, da naj društvo začrta ravno pot in ne zavija vedno po oportunističnih ovinkih. Njegova misel je potegnila za seboj vse resne člane in je bil on izbran za novega predsednika. Že na veliko noč pri čajanki se je pokazalo, kako je dobilo društvo novega razmaha in pridobilo mladino za uspešno nadaljnje dello. Ne smemo pa prezreti tudi uspešnega čeprav skritega dela društva »Samopomoč Slovencev«, ki so ga že pred dvema letoma ustanovili Slovenci iz Jugoslavije. Sedaj razpolaga že z nekaj tisoči imetja iin bo v kratkem poskrbelo tudi za lastno središče. Oživele so spet slovenske šole kakor tudi srbohrvaško šolsko delo. Na Paternailu je toliko otrok, da nimajo več dovolj prostora. V Villa Devoto so tudi nekaj pokrenili in je šola spet v rokah SGPD, ki hodi zelo umerjeno pot in odklanja ekstremi-stičme levičarje, ki vedrijo in oblačijo v Ljudskem domu. Škofja Loka. Prosvetno društvo v Škof ji Loki je bilo v letošnji dobi izredno delavno in je priredilo tudi 16 izredno važnih in zanimivih prosvetnih večerov, ki so bili vedno zello dobro obiskani, s čimer so naši ljudje dokazali, da se zanimajo za vsa aktualna vprašanja. Dr. T. Deibeljak je predaval o svojih potovanjih posvetu, poročnik R upnik o plinskih napadih, V. Demšar je imel dvoje predavanj o Ameriki, dr. Ahčin o komunizmu, dr. Kuhar o zunanji politiki, dr. Eržen o kočevskem problemu, dr. Hu-bad o higieni žene in o vitaminih, dr. Bohinc o 'Zgodovinski in zemljepisni legi Slovenije, Janko Mllakar o Dolomitih, Vinko Zaletel o zanimivostih iz Makedonije itd. Zaključno predavanje pa je imel dr. Ivo Pire: Narodna rast — zdravje družin. Večino predavanj so spremljale skioptične slike. Št. Jurij pod Kumom. Letošnja nedelja dne 9. maja nam bo ostala v neizbrisnem spominu. V cerkvi smo praznovali svetovni kongregacijski dan in so ob tej priliki farani napolnili cerkev, tudi moških je bilo dosti. V dvorani pa sta nam Fantovski odsek in Dekliški krožek priredila prav lepo akademijo. Vse točke, bodisi telovadba, govor, skupinse in simbolične vaje ter igralni prizori so bili prav lepo izvedeni. Posebno pa je uga jala zadbljuba mladcev. Ldeležba je bila pa tolika, da je bila dvorana nabito polna. Občinstvo je bilo z akademijo prav zadovoljno. Mladini kličemo: vztrajaj na tej poli in se z veseljem oklepaj te lepe mladinske organizacije. Bog živi! Cerklje ob Krki. Prosvetno društvo. Fantovski odsek in Dekliški krožek so pri nas zelo delavni in na pravi poti. Dne 26. maja je Prosvetno društvo zaključilo sezono z lepo in globoko dramo »Bele vrtnice«. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno in želi. da se uprizoritev ponovi. Ker je bila 2. junija akademija FO in DK, ki je nad vse lepo uspela, se bo ponovila za-željena uprizoritev drame Bele vrtnice« v nedeljo 9. junija ob 15. v Prosvetnem domu. Vabljeni! Cerknica. Občni zbor Prosvetnega društva je bil ob zadovoljivem številu članstva v nedeljo 5. III. zvečer v mali dvorani Prosvetnega društva. Ko so odborniki podali svoja letna poročila, bolj ali manj obsežna, je bila dana prejšnjemu odboru z g. Skubicem na čelu razrešniea. Novi odbor sestavljajo: predsednik g. Lojze Grebene, podpredsednik g. kaplani Urbane, tajnik Lojze Škulj in blagajnik Ione Poni-kvar. Knjižničarka pa je M ima Ja-vomik. Seznam društev, ki so plačala članarino v mesecu maju 1940: Okrožje Kranj: Prosvetno društvo sv. Jožef. Tržič. Okrožje Krško: Prosvetno društvo Krško. Vsebina: Joža Vovk: Zahvala. — Dr. I. Pire: Zakaj v Sloveniji število rojstev pada? — I. Pregelj: Psalm. — Društvena knjižnica. — Prevozna knjižnica. — Mohorjeva družba. — Kino. — Društveni obzornik.