POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VARUJMO SEBE ,i Celje - skladišče D-Per 70/1984 111 1119840997,8/9 LETO XXXVIII. AVGUST, SEPTEMBER 1984 ŠT. 8-9 GLASILO SOZD H M E Z A D, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC * KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE ★ KMETIJSTVO ILIR-SKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje * KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * ČEBELARSKA ZADRUGA Petrovče * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * CELJSKA MESNA INDUSTRIJA ★ CELJSKE MLEKARNE Celje ★ HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ NOTRANJA TRGOVINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ INTERNA BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec m SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD HMEZAD IN MERX BOSTA SODELOVALA Delovne organizacije Hmezada bodo do konca meseca septembra podpisale samoupravni sporazum o ustanovitvi planske in poslovne skupnosti SOZD Merxa in Hmezada. Po podpisu le-tega bosta SOZD skupaj razvijali kmetijsko proizvodnjo, sodelovali v živilsko pridelovalni industriji, trgovini in gostinstvu, SOZD bosta tudi bolj enotno nastopali na tujih tržiščih, sodelovali na finančnem področju in združevala denar za izvedbo nekaterih pomembnejših investicijskih projektov. Tako so razpravljali na seji delavskega sveta Hmezada, ki je bila v prvi polovici julija, ko so obravnavali predlog tega sporazuma. (Nadaljevanje na 2. strani) Kmetijstvo Žalec Dokončali farmi za pitance in krave molznice V delovni organizaciji Kmetij- Letno namolzejo 5 milijonov 800 stvo Žalec predstavlja proizvodnja Us°č litrov mleka. Količine mleka hmelja 70 odstotkov dohodka. Po se bodo povečale, ko bodo dokon-predvidevanjih naj bi ga letos pri- čali farmo za 210 molznic na Zalo-delali okoli 1800 ton. Tako so naj- Z mlekom bodo. oskrbovali večji proizvajalci hmelja v Sloveni- novo mlekarno v Arji vasi. Julija so ji, po kvabteti hmelja pa so tudi dokončali že farmo za 800 pitancev med boljšimi v jugoslovanskem in v Zepini. svetovnem merilu. Kljub zastareli tehnologiji naraš- Manjši del dohodka predstavlja ča proizvodnja v Tovarni krmil, proizvodnja pšenice. Lani so z njo Predvidevajo, da bodo do konca posejali 212 hektarjev in letošnja leta pripravili 34000 ton krmil. Za-letina naj bi dala 930 ton pšenice, starelo tehnologijo bodo nujno mo-Odkupna cena za to kulturo je v rab zamenjati z modernejšo, saj bi primerjavi s koruzo izredno nizka, potem lahko sestavine za krmila, ki saj bo le od 20 do 22 dinarjev. V lih sedaj še uvažajo, zamenjali z ve-takšnih pogojih je nemogoče priča- kko cenejšimi domačimi. Zaradi kovati uspešne zamenjave. manjše cene krmil bi se pocenilo V tej delovni organizaciji pride- pitanje na farmah. Ribjo moko, sojo lujejo še koruzo za silažo, ki jo po- in drug® uvozne sestavine bi lahko trebujejo predvsem za krmo živine zamenjali z odpadki predelovalne na farmah Podlog in Zalog. Na le- industrije in tehnološkimi maščo-teh imajo 1110 krav molznic. Za bami. reprodukcijo na farmah gojijo 690 Rezultati poslovanja v Kmetij-telic v vzrejnem centru Zovnek. stvu Žalec so še vedno zadovoljivi V mlekarstvu dosegajo zelo do- predvsem zaradi dobrih letin hme- bre rezultate in s 5500 litrov mleka i)a- Večje probleme imajo v gove-letno po kravi so med boljšimi v re- doreji predvsem zaradi visokih cen publiki. krmil m. n. Obiranje hmelja je resno in strokovno opravilo. Zato mu posvetimo vso skrb. Iz vsebine: 4. stran - KZ Radlje ob Dravi 6. stran - V Prebold bomo še prišli 7. stran - Pšenica za jesensko žetev 8. stran — Savinjski plemenski žrebec in njegovo potomstvo 12. stran - Kmetje - preberite! 14. stran - Kakšen bo dopust naših delavcev? 22. DAN HMELJARJEV 4. VIII. ob 20. uri - Družabni večer slovenskih hmeljarjev v Žalcu BRASLOVČE 10. VIII. - Sestanek hmeljarskih tehnologov Slovenije 11. VDI. - Športna srečanja. Zvečer bo veselica 12. VOL - Ob 15. uri tradicionalni hmeljarski program HMEZAD IN MERX BOSTA SODELOVALA (Nadaljevanje s 1. strani) Poleg tega naj bi Hmezad in Merx sodelovala še v konzorciju, ki ga bodo ustanovili za turistično ureditev ribniškega Pohorja. Gostinska in turistična dejavnost se bosta s tem v obeh SOZD bolj povezali. Na tem delu Pohorja bi naj razvijali predvsem kmečki in zimski turizem. Poleg tega so delegati sprejeli še informacijo o oblikovanju deviznega sistema v Hmezadu za letos. Poudarili so, da bodo imele članice skupni in enotni devizni račun. Medsebojno bodo zagotavljale devizno likvidnost Hmezada in šele po zagotovitvi sredstev za skupne potrebe bodo lahko samostojno razpolagale z deviznimi prilivi. Hmezadove članice imajo na voljo 45,9 odstotka deviznega priliva. Od tega kmetijske delovne organizacije obvezno združujejo 28 odstotkov prilivov, za uvoz sestavin za umetna gnojila in zaščitna sredstva. Združujejo še 15 odstotkov prilivov pri izvozu živine in živinorejskih produktov. Delegati delavskega sveta so potrdili plan naložb v Hmezadu za letos. Od teh je še nekaj nedokončanih iz preteklega leta in je njihova vrednost 960 milijonov dinarjev. Nove naložbe bodo znašale 457 mi- lijonov dinarjev. Poleg tega so delegati sklenili, da bomo v Hmezadu nabavili novo računalniško opremo, za katero bodo članice prispevale 40 milijonov dinarjev, 50 milijonov pa skupne službe Hmezada. Na seji so poudarili, da bodo v bodoče imele prednost le naložbe, ki bodo imele ustrezne finančne vire. V nadaljevanju seje so delegati razpravljali še o delu zemljiškega oddelka v Hmezadu. V temeljnih organizacijah je več kot 100 hektarjev zemljišča v zakupu. Večina pogodb za nakup bo poteklo v naslednjih petih letih. Predlagali so, da bi pogodbe podaljšali v čim večjem številu. Opozorili so, da zakup ni potekal povsem v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Le-ta predvideva najkrajši rok zakupa 10 let, pogodbe pa so sklepali tudi za krajša obdobja. Dodatne površine potrebujejo za redno zamenjavo nerešenih zemljiških zadev. Opozorili so, da vse preveč kmetijskih površin uničuje urbanizacija, saj se pozida v žalski občini kar 22 hektarjev površin letno. Zemljiški oddelek sodeluje pri urejanju kmetijskih površin, pri melioracijah in komasacijah. Letos bodo končali komasacijo ob potoku Konjščica na površini 585 hektarjev. Pri komasacijah se srečujejo s kopico problemov in več pozornosti bi jim morali nameniti upravniki temeljnih zadružnih enot v delovni organizaciji Kmetijstvo. Marjana Natek SKUPNA SEJA SEKRETARJEV OOZK IN KOORDINACIJSKEGA SOZD HMEZAD 21. junija smo obravnavali predvsem gospodarsko problematiko SOZD za prvo tromesečje 1984. Pri obravnavanju gospodarjenja smo predvsem ugotovili, da fizična proizvodnja raste v skladu s planom, ODBORA SINDIKATA da pa je problematika na finančnem področju precej težavnejša. Skupna seja je tudi obravnavala izvajanje sanacije v Hmezad DO Kmetijski kombinat Šmarje in v Hmezad DO Celjske mlekarne. I v. RAZŠIRJENA SEJA SVETA DIREKTORJEV Sedmega julija je bila razširjena seja sveta direktorjev v novi mlekarni v Arji vasi. Po predstavitvi in delovanju nove mlekarne, je svet direktorjev razpravljal o nalogah s področja stabilizacije. Te naloge se morajo izražati predvsem v povečanju proizvodnje za domači trg, povečanju izvoza, razvijanju novih programov, namenjanju sredstev v skupna sovlaganja, skrbi za obratna sredstva in razvijanju medsebojne solidarnosti. Na razširjeni seji so direktorji razpravljali še o planu investicijskih naložb za leto 1984 ter razpravljali o poročilu dela koordinacijskih služb SOZD v prvi polovici letošnjega leta. Ob zaključku so obravnavali informacijo o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje Hmezad-Merx ter si ogledali novo Mlekarno. V. I. SEJA ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD Delegati so obravnavali predvsem gospodarjanje v prvem tromesečju letos. Predvsem je bilo ugotovljeno, da nam produktivnost pada, ekonomičnost pa se nam tudi manjša. Razprava se je odvijala tudi okrog problematike vzreje perutnine. Delegati so nadalje obravnavali še poročilo o izvajanju sanacije v Hmezad DO Kmetijski kombinat Šmarje in v DO Celjske mlekarne. Na kraju so delegati še obravnavali poročilo o vključevanju SOZD Hmezad v dežele v razvoju. V. 1 Odbor za investicije 26. junija se je sestal odbor za investicije in razvoj. Delegati so na seji odbora obravnavali in sprejeli plan investicijskih naložb v družbenem sektorju za leto 1984. Nadalje so obravnavali še Poročilo o problematiki kmetijskih zemljišč, kjer je še veliko nereše- nih spisov okrog urejanja zemljišč in kjer še vedno izgubljamo zemljišča za pozidavo, ki jih oddajamo po ceni za kmetijska zemljišča z izračunom ekonomskega nadomestila za trajno izgubo, kar pa pomeni krčenje fonda zemljišč v družbenem sektorju. V. I. PRIZNANJA OBČINE ŽALEC ZA LETO 1984 Na slavnostni seji zborov Skupščine občine Žalec ob praznovanju praznika občine Žalec 7. julija, ki [e bila 8. julija na Polzeli, sta med drugimi prejela priznanje občine Žalec za leto 1984 Bobovnik Krist-jan-Mišo in Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec. KRISTJAN BOBOVNIK-Mišo, zlati grb občine Žalec Utemeljitev: Kristjan BOBOVNIK-Mišo, rojen 24. 12. 1922, ekonomist, je individualni poslovodni organ v DO Hmezad Export-import Žalec od leta 1952. V vseh teh letih si je prizadeval in vlagal svoje znanje in sposobnosti v razvoj delovne organizacije kot tudi celotnega Hmezada. Posebne zasluge ima na področju kmetijstva zlasti pri prodaji hmelja na domačem in tujem tržišču. Tovariš Bobovnik je kot strokovnjak s področja zunanje trgovine vključen v razne skupnosti in organizacije (je član EGS v komisiji za hmelj, član poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije) in sodeluje na sestankih Internacionalnega hmeljskega biroja. Je član Zveze komunistov, aktiven je tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, posebno na področju telesne kulture. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC, srebrni grb občine Žalec Utemeljitev: Hranilno kreditna dejavnost v občini Žalec sega v leto 1895, ko se je ustanovila Savinjska posojilnica v Žalcu. Z ustanovitvijo posojilnice se je gojenje hmelja v Savinjski dolini razmahnilo ter postalo osnova za njen gospodarski razvoj. Za delovanje hranilnice je še posebej pomembno, da je poslovala v slovenskem jeziku kot napredna slovenska ustanova. Ko so se v začetku leta 1900 porajale pobude za izgradnjo skladišča za hmelj, je prav hranilnica odigrala pomembno vlogo, saj je k izgradnji prispevala več kot tretjino deleža. V prvih letih po vojni se njeno poslovanje ni bistveno razširilo. Po letu 1949 se je hranilnica preoblikovala v Narodno banko v Žalcu. Po letu 1950 so se pričeli v okviru Kmetijske zadruge ustanavljati hranilno kreditni odseki, ki so pričeli nadaljevati tradicijo zadružnega hranilništva, ki je bilo v prvih letih usmerjeno predvsem na zbiranje vlog. Sedaj deluje na območju petih občin (Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Ilirska Bistrica), k članku so pristopile tudi druge organizacije. Organiziranost je takšna, da ustreza zahtevam razvoja kmetijstva, principi poslovanja pa so takšni, kot jih uvaja sodobno bančništvo. Hranilno kreditna služba je na področju varčevanja uspela, da najpomembnejše kmetijske pridelke kmetov (hmelj, mleko, goveda, piščanci) in odkup lesa izplačuje preko hranilnih vlog. Izplačevanje osebnih dohodkov delavcev SOZD je v celoti vključeno v ta sistem, kar predstavlja stanovsko pripadnost, ki naj bi zagotavljala čimvečji obseg lastnega financiranja naložb v razvoj in tekoče poslovanje. Med obiskom v žalski občini si je predsednik Republiške konference SZDL Franc Šetinc ogledal tudi novo mlekarno v Arji vasi in njen začetek proizvodnje. O mlekarni in delu SOZD Hmezad se je izrazil pohvalno. Export-import Uspešno delo inženiringa Lani so v delovni organizaciji Hmezad Export-import ustanovili poslovno enoto inženiring, ki posluje v Ljubljani. Izdelujejo projekte za industrijo mleka, piva, sokov, mineralne vode in olj. Poleg tega organizirajo nabavo opreme, montaže, pripravljajo za obratovanje in šolanje strokovnjake za tovrstvo industrijo. Po dobrem letu poslovanja je inženiring glede nato, daje imel v začetku poslovanja le osem zaposlenih, dosegel dobre rezultate poslovanja, saj so imeli 7 milijonov 437 tisoč dinarjev dohodka in 4 milijone 223 tisoč dinarjev ostanka čistega dohodka. Letos pa bodo z desetimi zaposlenimi ustvarili 160 milijonov din prihodka in več kot 16 milijonov dinarjev čistega dohodka. Poleg osnovne dejavnosti ima poslovna enota Export-importa še zastopstvo tujih podjetij. Sodelujejo s podjetjem Ex-Cell-o Corporation, s katerim pripravljajo proizvodnjo domače embalaže po sistemu Pure pack. V sodelovanju s finsko firmo MKT organizirajo kooperacijsko proizvodnjo sirarske opreme, kjer sodeljujejo z Alchro-mom iz Ruš in v proizvodnji sušilnih linij, kjer sodeljujejo z delovno organizacijo Nicro iz Zagreba. Z Alfa-Lavalom so podpisali dogovor za servisiranje, skupno nastopanje ha jugoslovanskem tržiš- ču in po dogovoru tudi na tržiščih manj razvitih dežel. Exportov inženiring je nosilec domače proizvodnje iz njihovega programa. V obdobju enega leta so v njihovem inženiringu razvili proizvodnjo pnevmatsko vodenih ventilov, uvajanje računalniške tehnike v procesno industriji); regulacijo in registracijo pri termičnih procesih, proizvodnjo merilcev in signaliza-torjev nivoja. Do sedaj je inženiring pripravil program za računalniško krmiljenje procesov za jogurtovo linijo v Ljubljanskih mlekarnah. V delovni organizaciji Ledo Zagreb so izdelali avtomatizacijo procesov za pripravo sladoleda in: CIP. Poleg tega so delali še v Puljanki v Puli, v sirarni Stična za Ljubljanske mlekarne, Helios v Domžalah, ABC Pomurka in Mlekarno Madari v ZIK Skopsko pole. Inženiring dela še v Mlekarni Celje, kjer vodijo montažo in pripravljajo za pogon novo mlekarno v Arji vasi. Do koncaleta bodo preselili opremo iz stare mlekarne v novo mlekarno v Arji vasi. V Mlekarni Maribor bodo v celoti rekonstruirali stari objekt in zgradili novo sirarno. Vse uspešneje delajo za tuje partnerje. Tako v Gvajani pripravljajo projekt in izvedbo za pasterizacijo mleka M. B. SPREMEMBA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO Delavski sveti temeljnih organizacij so posredovali v javno razpravo dopolnitev 10. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Hmezad Notranja trgovina Žalec. Sprememba se nanaša na razširitev poslovnega predmeta za prevoz potnikov v cestnem prometu. Dopolnitev je potrebna zaradi tega, ker bo v TOZD Transport nabavljen minibus za potrebe delovne organizacije in tudi SOZD. Predlog je v javni razpravi. Datum referenduma za sprejem bodo delavski sveti sprejeli na sejah konec julija. IMENOVANJA V SOZD FRANC URANJEK, roj. 1936. leta, kmetijski tehnik je bil ponovno imenovan za upravnika TZO Trnava, KZ Savinjska dolina Žalec. MARIJA AZAROV, roj. 1937. leta, dipl. ing. agronomije, doslej vodja finančnega sektorja v DO JATA Ljubljana, je bila imenovana za vršilca dolžnosti na to dolžnost za dobo šestih mesecev. ENVER BASIC, roj. 1946. leta, višji upravni delavec, doslej vodja računovodskega sektorja v DO Jata Ljubljana, je bil imenovan za vršilca dolžnosti na to dolžnost za dobo šestih mesecev. STANKO LESKOVAR, roj. 1956. leta, ing. agronomije, dosedaj vodja pospeševalno tehnološkega oddelka v KZ Slovenska Bistrica, je bil imenovan za vršilca dolžnosti vodje TZO Oplotnica. IVAN RAK, roj. 1949. leta, ing. agronomije, doslej tehnolog v KZ Slovenska Bistrica, je bil imenovan za vodjo pospeševalno tehnološkega oddelka v KZ Slovenska Bistrica. 27. JULIJ V ŽALCU Občinski svet ZSS v Žalcu in Skupščina kluba samoupravljalcev sta priredila v Žalcu 26. 6. v počastitev dneva samoupravljalcev svečanost, na kateri so bile podeljene plakete, kot priznanja najbolj prizadevnim delavcem in organizacijam združenega dela na področju utrjevanja socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v vseh sredinah OZD, KS, društvih in organizacijah. Slavnosti so se udeležili poleg članov občinskega sveta in kluba samoupravljalcev še predstavniki družbenopolitične skupnosti _ in družbenopolitičnih organizacij Žalec. ... Poleg obuditve zgodovinskih dogodkov iz razvoja samoupravljanja pri nas je predsednik skupščine Kluba samouravljalcev Ivo Vod-lan, ki je bil slavnostni govornik, poudaril pomembnost poštenih samoupravnih odnosov danes, v teh težkih časih, ko se moramo boriti za vsak delček ogromnega kompleksa stabilizacije gospodarstva, ob tem pa tudi s krvjo priborjenega družbenega sistema. V počastitev žalskega občinskega praznika na Polzeli so Založani 7. VII. slovesno izročili namenu 1,3 km asfaltne ceste od transformatorja na Prelogah do Korbetja. Ob podelitvi priznanj so bile podane pomembnejše aktivnosti vsakega posameznika ter njihova vloga v razvoju družbe. Priznanje plakete dneva samoupravljalcev je sprejelo 16 delavcev. Med njimi tov. Marjan Drobne iz Hmezada in ena delovna organizacija. V imenu tistih, ki so sprejeli plakete, se je zahvalil Marijan Drobne, ki je poudaril, da so plakete priznanje ne samo posameznikom, ki so jih sprejeli, pač pa tudi tistim številnim sodelavcem, s katerimi skupaj so ustvarjali dosežke. Poudaril je tudi, da so ta prejeta priznanja obveza za nadaljnje aktivno delo, ki bo usmerjeno v uresničevanje in utrjevanje samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev pri izvajanju uravnovešenja našega gospodarstva Prireditev je popestril pevski zbor Lastovka s Polzele s kvalitetno interpretacijo več pesmi. Po zaključku prireditve so udeleženci v predprostoru dvorane še dolgo zapleteni v prijetne pogovore, ugotovili še marsikaj pomemb-negain koristnega za jutrišnje delo. Kmetijska zadruga Drava Radlje Največji dohodek od hmelja in gob Kmetijska zadruga Drava v Radljah ob Dravi ima rekordno število dejavnosti. V celotnem Hmezadu jih je petindvajset, v zadrugi Drava jih je pa kar šestnajst. Najpomembnejše izmed njih so piščanč-jereja, živinoreja, proizvodnja mleka, v zadnjem času pa vse uspešneje razvijajo proizvodnjo gob - šampinjonov. Gobe gojijo v temeljni organizaciji Kmetijstvom temeljni zadružni enoti Kmetovalec. Gobarstvo razvijajo šele dobri dve leti. Lani so imeli od njega okoli 30 milijonov celotnega prihodka. Lani so vzgojili okoli 100 ton šampinjonov, letos jih bodo 150, do konca prihodnjega leta pa naj bi proizvodnjo že podvojili. Toda le, če bodo lahko nabavili dovolj slame in konjskega gnoja. Pri slami se pojavljajo problemi skladiščenja in v bodoče bodo nabavili stroj za stiskanje slame. Ti dve surovini bo potrebno zagotoviti. Sicer pa so zahtevno vzgojo že osvojili in razpolagajo z ustrezno tehnologijo za proizvodnjo komposta, ki ga proizvajajo v temeljni organizaciji. Kmetijstvo. Kmetijska zadruga Drava Radlje ima 320 zaposlenih v naslednjih temeljnih organizacijah: Kmetijstvo Radlje ob Dravi, Kmetovalec Vuzenica, Malgos Vuzenica, Gostinstvo Podvelka, Prevoz Podvelka in skupne službe delovne organizacije. Delovna organizacija je članica Hmezada od leta 1979. Kompost za vzgojo proizvajajo v temeljni organizaciji Kmetijstvo. Letno ga proizvedejo okoli 1000 ton. Glede na vložen kompost se je že povečal pridelek gob. V začetku so potrebovali sedem kilogramov komposta za kilogram gob, sedaj so to zmanjšali že za dva kilograma, v prihodnje pa si bodo prizadevali, da bo razmerje 1:4. V kmetijski zadrugi menijo, da bi morali izboljšati sodelovanje v Hmezadu in se dolgoročno dogovarjati o dobavi slame, konjskega gnoja in ostalih sestavin za proizvodnjo gob. Možnosti za še večji razvoj vzgoje gob so zelo velike. Tržišče je to dobro sprejelo. Sicer pa 80 odstotkov vseh gob prodajo kamniški Eti, ki je tudi od začetka sovlagala v razvoj te dejavnosti. V prihodnjih letih naj bi gobe tudi izvažali. Za začetek jih bodo letos v Avstrijo izvozili 3 tone. V temeljni organizaciji Kmetijstvo pa imajo še 110 hektarjev površin zasajenih s hmeljem, ki je pomemben delež zaslužka. Pridelajo dokaj kvaliteten hmelj, podobno kot savinjskim hmeljarjem predstavljajo probleme slabo obiranje in sušenje. Gojijo še koruzo in pšenico. Imajo hlev za 60 pitancev in 50 molznic. IZGUBE V PERUTNINARSTVU POVZROČAJO VISOKE CENE KRMIL Zaradi visokih cen krmil so imeli lani pri proizvodnji brojlerjev 30 milijonov izgub. Vzrede 130.000 piščancev in proizvedejo letno 180 ton perutnine. V tej delovni organizaciji trdijo, da je koncept perutninarskega reprokroga v Hmezadu še vedno nejasen. V preteklih dveh letih so se pri tem povezovali z Jato iz Ljubljane, ki naj bi v celoti razvijala koncept perutninarskega reprokroga v Hmezadu. Do sedaj jim še Jata ni izdelala ekonomskega poslovanja valilnice. Bolj bi tudi morali sodelovati v okviru matičnih jat Sodelovanje se je prekinilo z bolezijo, zaradi katere je v Kmetijski zadrugi Drava poginilo od 6000 kar 40 odstotkov nesnic. Neuspešno so se dogovarjali o deležu krivde. Krmila tudi za perutninarstvo v tej organizaciji iz dneva v dan predstavljajo vedno večje probleme. Do sedaj so nabavo krmil, oziroma devize za piščančerejo pokrivali s prihodkom od hmelja. Ni videti izhoda da bi še naprej morali to proizvodnjo pokrivati z lastnimi deviznimi sredstvi. USPEŠEN RAZVOJ PRAŠIČEREJE V temeljni zadružni enoti Kmetovalec Vuzenica imajo okoli 450 kmetov kooperantov vključenih v tržno proizvodnjo. Letos bodo odkupili 30 milijonov litrov mleka 1000 pitanih govedi Uspešno razvijajo tudi piščančjerejo. Ugotavljajo, "da se je proizvodnja oziroma odkup od kmetov zmanjšal in odkupijo komaj toliko kot so pred štirimi leti Na tem področju je okoli tri četrtine višinskih kmetij in to zahteva veliko pospeševalnega dela. Zadnji dve leti uspešno razvijajo prašičerejo. S koroško kmetijsko zadrugo so naredili koncept razvoja, ki ga uspešno uresničujejo. Imajo 14 kooperantov, lahko bi jih imeli še več, saj se zanimanje zato proizvodnjo veča. V tej zadružni enoti imajo še proizvodnjo gob, ki ni tako uspešna kot v TOZD Kmetijstvo. Tukaj imajo zasebnika, ki proizvaja kompost za kooperante. Pri tem ni toliko discipline kot v družbenem sektorju. Lani so proizvedli le 36 ton, po planu bi jih morah okoli 80 ton. V bodoče bodo razvijali še kun-čerejo in sklepali bodo pogodbe za pridelavo krompirja. V temeljni organizaciji Malgos združujejo obrtništvo v radeljski občini. Do sedaj so razvijali le močnejše profile. V bodoče bodo pospeševali še vso ostalo obrtniško dejavnost. Zato bi v prihodnje nuj- no morah organizirati temeljno organizacijo kooperantov. Poleg o-brti imajo še poslovno enoto Žaga in gradbenega finalista. To pa predstavlja majhen delež dohodka Priprava komposta za proizvodnjo šampinjonov. SERVIS ZA VZDRŽEVANJE VOZIL V delovni organizaciji Kmetijska zadruga bodo v teh mesecih dokončali delavnico za vzdrževanje tovornih vozil. Dodatno pa bodo naredili še servis za vzdrževanje kmetijskih strojev. Glede na to, da je kmetijska mehanizacija iz dneva v dan dražja, je za to delovno organizacijo postalo zanimivo servisiranje kmetijskih strojev. Poleg tega v radeljski občini do sedaj še niso imeli takšne delavnice. KMEČKI TURIZEM NA RIBNIŠKEM POHORJU V temeljni organizaciji Gostinstvo Podvelka imajo sedem poslovnih enoL To so predvsem manjši lokali brez penzionskih uslug. V poslovanju tega tozda so se pojavile težave v poslovanju, saj so prvo tromesečje zaključili z izgubo. Zato so zanjo pripravili koncept razvoja. Najprej so povečali prodajo jrijač in zmanjšali pripravo hrane. Še letos bodo izvedli referendum o združitvi Gostinstva in temeljne zadružne enote Kmetovalec. Tako povezani bi potem razvijali kmečki turizem predvsem na Ribniškem Pohorju. Le-ta na tem delu ni več v povojnih, letos bodo imeli na razpolago že več kot 100 penzionskih ležišč. Kmečki turizem na tem področju bodo razvijali tudi na ta način, da bodo ustanovili konzorcij za razvoj te dejavnosti, gonilna sila pri tem razvoju naj bi bil SOZD Mera. M N. 35 peči za hmeljske sušilnice v PE Kovinar v Preboldu. Prvih 12 je narejenih. Delovna organizacija Gostinstvo-turizem Premalo denarja za hitrejši razvoj turizma Od priprave hrane, ki je bila v delovni organizaciji Gostinstvo-tu-rizem osnovna dejavnost, se vse bolj usmerjajo v razvoj turizma. Začetki razvoja turizma segajo v leto 1977, ko so zgradili hotel v Preboldu. Delovna organizacija je v zadnjem obdobju med pomembnejšimi v razvoju gostinstva in turizma v žalski občini. Takšne turistične sezone, kot jo poznajo naši znani turistični kraji, ki so že več let usmerjeni v to dejavnost v tej delovni organizaciji, še ne poznajo. S hotelom pa se, čeprav počasi, vključujejo v turistično ponudbo v Savinjski dolini. Prebold z okolico se tako razVija v turističen kraj. V počitniških mesecih bo hotel v Preboldu obiskalo okoli 550 gostov iz delovne organizacije Brodogra-dilište iz Splita. Prve goste so dobili že v drugi polovici junija, kar je izredno zgodaj. Sodelovanje s to delovno organizacijo bodo po vsej verjetnosti razvijali še naprej tako, da bodo imeli prihodnje leto zopet goste iz Splita. Zelo si želijo, da bi privabili še tuje goste. V teku so pogovori, da bi v hotelu prebivale najprej manjše skupine gostov. DOPOLNILI PROGRAM ZA PEN-ZIONSKE GOSTE Za penzionske goste so letos pripravili zanimive programe. Gostu v hotelu ne sme biti dolgčas, so si zapisali v program. V tem »zaposlujejo« goste štiri dni od osmih dni do- hitrejši razvoj turizma Do nedavnega agencij sploh niso zanimale tako majhne zmogljivosti. O razši--ritvi, oziroma o povečanju le-teh pa je skoraj nemogoče razmišljati, saj je v celjski regiji že veliko neizkoriščenih kapacitet Sodeljujejo z vsemi turističnimi agencijami in si prizadevajo, da bi postalo ime kraja in hotela znano. S svojimi storitvami bodo v prihodnje še bolj seznar nili z večjo propagando. Po lanski reorganizaciji je Gostinstvo-turizem enovita delovna organizacija. Razdeljena je na naslednje poslovne enote: Samopostrežna restavracija Celje, hotel v Preboldu, Slaščičarna Prebold, Bife bazen, Restavracija Slovcin Vransko, Bife bazen Vransko, Gostilna Ločica pri Vranskem, gostilna Hmeljar Žalec, Ribja restavracija, Bife kegljišče, Restavracija pri rimski nekropoli, Bife Petrol Šempeter, Gostilna Jezero Braslovče, Bife Fervega Pirešica. Pogrinjek v hotelu Prebold. pusta. Pripravljajo jim izlete v Avstrijo, obiskujejo industrijske prodajalne in organizirajo izlete v okolico Prebolda. Ostale zanimivosti v Savinjski dolini si gostje ogledajo sami. Letos prvič so jim na voljo kolesa za krajše izlete kot so ogled jame Pekel in rimske nekropole v Šempetru. V Gostinstvu-turizem se zavedajo, da je 50 postelj premalo za Koliko gostov bo preživelo dopust v Preboldu je odvisno v veliki meri tudi od smučarske sezone na Golteh. Zaradi nekaj slabih zim se povpraševanje po zimskih mesecih še ni povečalo. Tudi za domače goste skozi vse leto poteka program prireditev. V aprilu so imeli mesec foundijev, v maju mesec palačink, v septembru mesec gobovih jedi, martinovanje. V dopustniških mesecih pripravljajo samo preboldsko noč, predvsem zato, ker v tem času ni tolikšnega zanimanja za te prireditve. LETOS ŽE VELIKO NAREDILI Gostinstvo-turizem se otepa s finančnimi težavami in prvo tromesečje so zaključili z izgubo. Kljub temu si prizadevajo, da bi obnovili čim več lokalov, še posebej tiste, ki so nujno potrebni. Letos so obnovili kegljišče v Žalcu, lokal v Trnavi in bife Fervega na Pirešici. Potrebno bi bilo še veliko obnov, V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko primanjkuje denarja za vse potrebe, tudi v Gostinstvu-turizem primanjkuje denarja za hitrejši razvoj. Za sedaj še porabijo celotno amor- Na Vranskem bodo z gostiščem Slovan razvijali izključno izletniški turizem. Poleg restavracije je tukaj še bazen z ogrevanjem na sončno energijo in kamp, ki ga bodo v naslednjih letih pripravili za dopustovanje. V povezavi s turističnim društvom bodo gostom nudili aktiven dopust Kakšna bo usoda restavracije ob Braslovškem jezeru, še ne vedo natanko. Jezero je namenjeno za namakanje in kopanje ni dovoljeno. Prav tako je preveč oddaljeno od tranzitne ceste in zaradi vse dražjega bencina je obisk vse manjši, poleg tega so tukaj še trije lastniki. Lokal je od delovne organizacije, jezero od ribiške družine, za okolico naj bi skrbelo turistično društvo Braslovče. Toliko interesov je težko uskladiti. Poleg Gostišče Fervega na Mali Pirešici. tizacijo za odplačevanje anuitet za hotel v Preboldu. Glede na to, da v Hmezadu vsak potrebuje denar, je za gostinstvo namenjeno zelo malo denarja. V prihodnje upravičeno pričakujejo, da bo v Hmezadu več denarja tudi za to delovno organizacijo. Tudi od cen, ki so jih povišal}, si do konca leta ne obetajo večjega zaslužka Večji dohodek si obetajo le od prodaje pijač. PRIPRAVIJO 10.000 OBROKOV HRANE V delovni organizaciji Hmezad-gostinstvo-turizem dnevno pripravijo 10.000 obrokov hrane, kar predstavlja 70 odstotkov v celotnem prihodku. Malice kuhajo za Tekstilno tovarno Prebold, Keramično industrijo Liboje, Minervo, Cinkamo Celje, Emo, Zlatarno Celje, Strojno Žalec in skupne škužbe Hmezada Pri hrani je težko zaslužiti. KAKO NAPREJ? V koncept razvoja delovne organizacije so zapisali, da bodo v Žalcu razvijali prenzionski in izletniški turizem. V Preboldu bodo več pozornosti namenih le penzion-skemu turizmu, kjer naj bi se povečale nočitvene zmogljivosti Kdaj bodo to uresničili še ne vedo, ker je denar tisti, ki bo to omogočal. Po programu razvoja bodo v delovni organizaciji Gostinstvo-turizem do konca prihodnjega leta večini lokalov dali podobo Hmezadovega lokala. Pečat Hmezada naj bi kazal kvaliteto že pred vstopom v restavracijo, še bolj bi se to izkazalo v notranjosti. Kozarci, serviete, prti bodo imeli Hmezadov znak, enotno bodo oblečeni tudi gostinski delavci. tega še nihče nima denarja za nove naložbe. Veliko več možnosti za razvoj turizma vidijo ob novem ježem pod Žovnekom, kjer je mogoča rekreacija. Gostinstvo-turizem bo v bodoče obnavljalo le tiste lokale, kjer bodo potem tudi največ iztržili. Predvidoma bodo obnovili gostišče Hmeljar v Žalcu, ki naj bi dobilo novo podobo. V sprednjem delu naj bi bila pivnica, v drugem delu pa samopostrežna restavracija. Kolodvorsko restavracijo bodo prenovili in po obnovi bo to bife, kjer bodo nudili manjše prigrizke. Obe restavraciji naj bi obnovili do konca prihodnjega leta Marjana Natek Kako so se počutili naši gostje iz Splita? V Prebold bomo še prišli Kako so preživeli dopust v hotelu Prebold, kaj vse so videli in doživeli, kaj bi jim še morali ponuditi — smo spraševali goste iz delovne organizacije Brodogradilište iz Splita. O vtisih, ki jih imajo o našem hotelu, so povedali: MIRJANA MARETIC - Z možem in sinom smo bili tokrat prvič v Sloveniji. Prišli smo predvsem zato, ker nam del stroškov za letovanje plača delovna organizacija in ker smo mlada družina, moramo bolj paziti na vsak dinar. V Preboldu je bilo lepo, ogledali smo si še Celje in šli na prireditev Žalska noč. Zelo smo zadovoljni z uslugami v hotelu in nikoli nam ni bilo dolg čas, čeprav nam je večkrat nagajalo vreme. JOŽKO TODOR - Že četrto leto prihajam na dopust v vaš hotel. Žena in štirje otroci se tukaj zelo dobro počutijo. Otroci se lahko po mili volji igrajo in razgrajajo. Najrajši smo na bazenu, mladež se je kopala kljub slabemu vremenu. V teh dneh smo hodili na izlete in poznamo že lep kos Slovenije. Bili smo v jami Pekel, Logarski dolini, Bledu in Celju. Pohvaliti moram še prijazne delavce v hotelu. Želimo si, da bi prišli še prihodnje leto. IVO ILIČ - Prvič sem bil v Savinjski dolini, sicer pa Slovenijo že dobro poznam. Tukaj je izredno lepa narava, predvsem gozdovi, ki jih ni pri nas v Dalmaciji. Še nikoli prej nisem videl hmelja, tukaj sem ga videl veliko. Gostinske usluge lahko samo pohvalim, prav tako delavce v hotelu. Zelo sem zadovoljen, ker so nam v hotelu organizirali obisk industrijskih prodajaln. Poleg tega sem si ogledal še okolico Prebolda Prihodnje leto bom zopet prišel. MARIN DRAGANJA - Zadovljen sem z uslugami v hotelu. Med drugim smo v teh dneh obiskali Tekstilno tovarno Prebold. Nikoli prej še nisem bil v tovrstni tovarni in bil sem zelo presenečen, ko sem videl v kakšnih pogojih delajo ženske. Pri vsem tem hrupu nimajo niti beneficirane delovne dobe. Bil sem v Celju, kjer sem si ogledal pokrajinski muzej. Zelo rad pa bi videl še celjski grad. Zame je bil dopust v Preboldu prijetna sprememba -predvsem zaradi gozdov in svežega zraka JASNA BUZOV - Z materjo sem prvič v Sloveniji V Preboldu je bilo zelo lepo. Ogledali smo si Celje in Keramično industrijo v Libojah, kjer sva si kupili keramiko za spomin. Mami je bilo všeč v Preboldu predvsem zato, ker si je dobro odpočila in ji ni bilo treba kuhati Meni je še posebej všeč okolica hotela in gozdovi v bližini Prebolda Upam, da bom naslednje leto zopet prišla. MIRJANA MACURA - Žal mi je, ker že odhajamo. V Preboldu bi ostala vsaj še nekaj dni. Nimam niti ene pripombe na gostinske usluge. Hrana je bila dobra, ljudje so prijazni. Hotel je lepo urejen, prav tako okolica Imeli smo nekoliko slabše vreme. Dobro sem se odpočila. Hodili smo na sprehode, med drugim smo bili v Matkah na poti proti Homu in na poti proti reški planini. Do vrha nismo prišli, ker moja hčerka ni vajena hoje. Tolika vzpodbudnih in pohvalnih besed Hmezadovi gostinci verjetno že dolgo niso slišali. Pohvale Splitčanov naj bi jim bile le vzpodbuda za še boljše delo v prihodnje, da bodo z njihovimi storitvami vsi zadovoljni. Marjana Natek STANOVANJSKA ZADRUGA V Hmezadu želimo na stanovanjskem področju korak naprej. Ustanoviti želimo stanovanjsko zadrugo, ki bi omogočila intenzivnejšo stanovanjsko gradnjo za delavce, kmete in obrtnike združene v Hmezadu. Odbor za stanovanjske zadeve SOZD je skupaj z odgovornimi delavci obravnaval pobudo o ustanovitvi stanovanjske zadruge Hmezad in jo sprejel. Stanovanjska zadruga je organizirana oblika družbeno usmerjene individualne stanovanjske gradnje, ki omogoča organizirano, hitrejšo in cenejšo stanovanjsko gradnjo. Preko stanovanjske zadruge je mogoče skupinsko urejati posamezne komplekse namenjene za stanovanjsko gradnjo, skupaj pridobivati ustrezna soglasja in dovoljenja, organizirati skupinsko nabavo gradbenega materiala in kompleksno izvajati zemljiška in gradbena dela. Člani zadruge so oproščeni prometnega davka, kar omogoča cenejšo gradnjo. V Hmezadu imamo organizacije, ki bi se s svojo dejavnostjo lahko vključevale v delovanje zadruge: Notranja trgovina - gradbeni material in storitve, Investicijski oddelek - gradbena dokumentacija in nadzor, Interna banka in HKS - stanovanjsko varčevanje in kreditiranje. V Hmezadu imamo na razpolago komplekse zemljišč, na katerih bi bila možna stanovanjska gradnja. Kdo lahko postane član stanovanjske zadruge? Član lahko postane vsak delavec, združeni kmet in obrtnik, ki podpiše pristopno izjavo o vključitvi v stanovanjsko zadrugo, ki v zadrugi združuje skupaj z drugimi svoje delo in zemljišča Za ustanovitev stanovanjske zadruge je potrebno, da na ustanovni skupščini najmanj 30 delavcev, kmetov in obrtnikov sprejme akt o ustanovitvi. Vsi, ki imate interes za stanovanjsko gradnjo in želite postati član stanovanjske zadruge, sporočite to pismeno referentu za stanovanjske zadeve Antonu Ajdiču na delovno skupnost Skupne službe SOZD Hmezad v Žalec. Slavko Košenina ZAKONI, UREDBE Od sprejetja ustave SFRJ do 31. decembra 1983 je bilo sprejetih 641 zakonov. Veljavne zvezne predpise (272 zveznih zakonov, 188 sprememb in dopolnitev, 224 uredb, 1.053 odlokov, 382 odločb, 1.201 pravilnik, 415 odredb, 82 navodil in 286 odločb) izvršuje 153.866 organizacij in skupnosti, 4.719 organov družbenopolitičnih skupnosti in 8.313 SIS, ostalih skupnosti in enot. Če dodamo k temu še predpise republik in pokrajin ter številne akte samoupravnega prava, je očitno, da je subjektom izvrševanja vseh teh predpisov zelo oteženo njihovo zakonito izvrševanje ... (Iz Poročila o izvrševanju zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov-pripravil ga je zvezni sekretariat za pravosodje in organizacijo zvezne uprave za Skupščino SFRJ). PRIPOROČENE SORTE PŠENICE ZA JESENSKO SETEV MAČVANKA 2 - rjava golica, intenzivna, srednje nizka, srednje rana, dobro odporna proti mrazu in pepelasti plesni, slabše proti listni rji. Sejemo 600 - 700 zrn/m2. Zrnje je v I. kvalitetnem razredu. Primerna za setev na boljših tleh. NOVOSADSKA RANA 2 - rjava golica, srednje intenzivna rana sorta srednje nizka, dobro odporna na poleganje. Sejemo 600 zrn/m2. Zrnje je II. kvalitete. Odpornost na zimo je boljša od Libelule. JUGOSLAVIJA - srednje rana, srednje intenzivna sorta z visoko slamo, ki ne prenese velikih odmerkov dušika, zrnje spada v I. kvalitetni razred. Sejemo 600 zm/m2. NIZIJA - resnica, nizka, rana sorta, I. kvalitetni razred, sejemo 600 zm/m2. DIKA - nizka, srednje rana sorta, II. kvalitetnega razreda, sejemo 600 zm/m2. BALKAN - srednje rana, intenzivna sorta, dobro odporna na mraz, poleganje, pepelasto plesen. Spada v I. do II. kvalitetni razred. Sejemo 600 zm/m2. Navedene sorte prenesejo intenzivno gnojenje z N ob upoštevanju vseh agrotehničnih ukrepov. OZIMNI JEČMEN: Večvrstnik: AGER (nizek, ran); VEGA (srednje visok, srednje ran, težko se odstranjujejo rese, daje dober pridelek); PARTIZAN (srednje visok, srednje ran). Strokovna služba Hmezad KZ Savinjska dolina ¡»B it I m ImBbBI M iillill' mH "J & 4 mm ■■■j ■B ■K* M "iy ■ ■'V.M' ■MMHn ' fcfcl ■ tyç JiLM H mmm SÊÈÉÈêÊbè iSlfllll ¡¡111 'iSS£-1 w■ 'silili b la- . sijfiSlif H S \ MM '1‘'' (Hilli BALKAN (NS - 26 30-1) Ozimna sorta pšenice »balkan« je križanec Inštituta za kmetijstvo in vrtnarstvo v Novem Sadu nastal iz sort »bačka« be-zostoja 1«, »moronovskaja 808«, »NS -433« in »skorospelke 35«. Sorta pšenice Jugoslavija. Mikroposkus v Jabijah. HMELJARJI! Obiranje in sušenje hmelja je nadvse resno opravilo. Pitanje piščancev prinaša izgubo Cene krme nezadržno rastejo predvsem zaradi nenormalno visokih cen koruze, pa tudi druge sestavine krmil se dražijo. Ob koncu lanskega leta je bila cena krmilom za 60 % nižja, kot je sedaj. V strukturi stroškov vzreje predstavlja krma že 70 %. Če upoštevamo vse stroške, ki nastajajo pri pitanju piščancev (to so: dan star piščanec, krma, prevozi, delo in stroški rejca, delo in stroški organizatorja, delo in stroški klanja in prodaje), že vse od začetka leta beležimo izgubo. Zadnja podražitev mesa ni nadomestila razlike med stroški in prihodki. V prvih treh mesecih leta je znašala zguba malo manj kot 7 din na kg žive teže, do podražitve mesa v juniju 27 din, trenutno znaša 7,40 din. V prihodnjih treh mesecih pričakujemo okoli 12 din izgube in če bodo cene krmil rastle enako hitro kot doslej, bo proti koncu leta okoli 25 din izgube po kg žive teže. Položaj bi nekoliko omilila še ena podražitev mesa piščancev, vprašanje pa je, ali bo trg oz. žepi kupcev to prenesli. Ni si težko izračunati, da bo skupna izguba, ki nastaja pri vzreji brojlerjev, ob koncu leta velikanska, saj priredimo letno okoli 10.600 ton žive teže piščancev. Na prvi pogled bi bila najbolj enostavna rešitev, če bi ukinili proizvodnjo. Za seboj bi to potegnilo niz drugih, težkih problemov, predvsem zaposlitev ljudi in izkoriščenost objektov in opreme. Zato iščejo odgovorni delavci rešitve. Ena od njih je uvedba nove, cenejše recepture, ki naj zagotovi enake proizvodne rezultate. Edina učinkovita rešitev je normalna cena koruze in s tem posredno primerna cena krmil. R. V. Ljubljanska banka sporoča: obrestne mere za devizne hranilne vloge niso spremenjene 7,5 % za vloge na vpogled 9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev MOJ VRT AVGUST - SEPTEMBER V avgustu še vedno redno do-gnojujemo vse kapusnice in posajeno salatno zelenjavo. Kitajski kapus obvezno preredčimo, ko imajo rastlinice razvit prvi pravi list na razdaljo 15x20 cm. Za dober pridelek korenčka, ki ga skladiščimo za zimo, posevek preredčimo na razdaljo dveh prstov med rastlinicami. Delo bo lažje, če pred redčenjem gredice dobro zalijemo. Presajeno endivijo redno zalivajmo in okopavajmo. V tem mesecu pospravljamo čebulo, šalotko, česen. Zeleni deli morajo porumeneti (naravno), šele takrat se lotimo spravila. Prezgodaj pobrane čebule rade gnijejo. Spravilo opravimo zjutraj ah pozno zvečer v suhem vremenu. Na tako izpraznjene gredice v drugi polovici avgusta ali začetku septembra sejemo motovilec, špinačo in zimsko solato (Rjavka, Nansen). Če hočemo zgodaj spomladi radič, lahko v tem terminu posejemo Treviš-ki ah Veronski radič, ki si do zime nabere dovolj hranilnih snovi, da prezimi na prostem in odžene takoj, ko sneg skopni Na zelo toplih osojnih legah lahko sejete na prosto tudi čebulček Srebrnjak. Paradižniku še vedno redno odstranjujemo zalistnike in se po 6-7 nivoju plodov odločimo za odstranitev glavnega vrha in s tem omogočimo hitrejše dozorevanje zadnjih plodov v jeseni. Bolje je, da pridelamo manj debeljših in okusnih plodov, ko da se veselimo veliko nastavkov, ki do jeseni ne bodo mogli dozoreti. Za velike gomolje zelene je potrebno obilno gnojenje avgusta Stročji fižol redno pravočasno obiramo. Do konca septembra še do-gnojujemo glavnatemu radiču in radiču, ki ga bomo šilih pozimi. Če hočete pozimi imeti dovolj zelenega peteršilja, ga že konec septembra presaditve v zabojčke, ki jih pustite do mraza na prosterm. M. K. 11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5 % za vloger vezane nad 36 mesecev Obresti od sredstev na deviznih hranilnih knjižicah in deviznih računih jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne bivajo v tujini, se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ št. 70/83) od 1. januarja 1984 izplačujejo v dinarjih. SAVINJSKI PLEMENSKI ŽREBEC IN NJEGOVO POTOMSTVO Plemenski žrebec Štefana Gol-hleba iz Gotovelj je v lanski pleme-nilni sezoni imel 16 pripuščenih kobil. Pri tem je od začetka marca do sredine julija imel 50 uspešnih skokov. Pripust je bil strokovno voden s strani strokovne službe KZ Savinjska dolina. Kobile smo pripuščali v času gonjenja vsake dva dni po 3-4 krat Po zadnjem skoku je moral lastnik kobilo 16. dan pri- peljati na preizkušnjo oz. kontrolo uspešnosti obrejitve. Ponovnih skokov nismo registrirali. Zanimiva je dinamika pripusta po mesecih. V marcu 4 kobile, aprila 3, maja 7, junija 5 in julija 1. Opazna je pravilna težnja rejcev, da se odločajo za pripust kobil v najugodnejšem času in to v mesecih aprilu, maju in juniju, ko sta gonjenje in odstotek obrejitev najboljša Kobile so imele pred pripustom zvezane zadnje noge in ravno tako povite repe, da ni prišlo do poškodb žreb-čeve žile. Po skoku je žrebčar obvezno razkužil žilo z vodno raztopino hipermengana. V žalski občini imajo še okrog 60 kobil in od teh jih je bilo 13 pripuščenih, ostale so bile iz celjske in trboveljske občine. (3 kobile). Letošnje leto smo si ogledali podmladek savinjskih kobil in opazili izredno kvaliteto le-tega. Zanimivo Strokovno svetovanje je, da imamo 67 % plodnost kobil (navadno je v kmečki reji od 45 % -50 96), To govori v prid plemenjaka, natančnosti, rejca in dobrega svetovanja strokovne službe KZ. Živorojenih je bilo 11 žrebet in sicer 8 žrebičk in 2 žrebička, Večinoma so prevzeli kobiljo barvo dlake (rjavo), le eden po žrebcu, ki je vran. V glavnem so ostale breje vse tiste kobile, ki so bile pripuščene 3 krat ali večkrat, medtem ko je procent brejosti pri pripuščenih 2 krat ah celo samo 1 krat zelo slab. Konje-rejci se bodo morah navaditi voditi kobile k žrebcu dolgo in tolikokrat, dokler ga bodo pripravljene sprejeti, vendar ne več kot 4-5 krat Tiste, ki ga sprejmejo večkrat, lahko, da imajo bolezenske spremembe na jajčnikih ah pa imajo dolgo gonjenje ali so pripuščene prezgodaj (februar, marec). Vsekakor mora takšne kobile pregledati področni veterinar. Tako so prvi rezultati pred nami in želimo si, da ta vrsta živinoreje v naši dolini ne bi doživela podobne usode kot pred dobrim desetletjem. Na koncu še krajša informacija Vsi, ki se še ogrevajo za nakup žrebičk, se lahko osebno ah telefo-nično zglasijo v KZ Savinjska dolina Žalec pri Dušanu Vedeniku ah Jožu Šabjanu. Dušan Vedenik HMELJ POROČILO 9. JULIJA Hmelj bo kmalu nehal rasti, doba košatenja se je pričela, bliža se cvetenje, zato v naslednjih dneh do 20. juhja potrosite zadnji ob- rok dušika za savinjski golding in auroro, za atlas pa še kasneje (do 5. 8.) Skupne količine dušika naj bodo od 180-200 kg/ha, za atlas 230-240 kg/ha. Ker so v nekaterih primerih bila potrebna že prej dodatna gnojenja, so lahko skupne količine višje za 30-40 kg/ha. Osipanje ne pride več v poštev, grebeni naj ostanejo nedotak- njeni. Zapleveljenost v vrsti rešujemo s herbicidi (deherban + reg- Ion 2 + 2 kg/ha). V vrsti phtvo kultiviramo 2-5 cm, ah branamo. Pri- čnimo s setvijo podorin. OBVESTILO HMEZAD - Žalec, DO Kmetijstvo je izdelalo predlog cenika del odnosno osebnega dohodka za delavce v času spravila pridelka, ki izgleda: Ročno obiranje 44,00 din/škaf Rezanje trt na njivi 110,00 din/uro Trganje in poravnavanje 121,00 „ Pobiranje panog 100,00 „ Obešanje trt v obiralni stroj 121,00 „ Predobiranje 94,00 „ Ravnanje trt pred glav. obiralci 90,00 „ Odpenjanje trt 100,00 „ Prebiranje dolgih panog 111,00 „ Prebiranje neobranih (druga valjina) 90,00 „ Avtomatski obiralec 90,00 „ Prebiranje na izstopnem traku 90,00 „ Rezanje trt s trtoreznico 111,00 „ Prevoz hmelja in odpadkov 100,00 „ Glavni sušači 3-9 komor 121,00 „ Ostali delavci pri sušenju in basanju 105,00 „ Kuharice 121,00 „ Najeti traktoristi 130,00 „ Mehaniki 190,00 ,. Obračun hrane 140,00 din/dnevno Cenik je izdelan za stroje BRUFF, služi pa lahko tudi ostalim za primerjavo. Primerljiva ni le postavka »mehaniki«. Potni stroški se plačajo samo v eno smer. INSTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC CENIK DEL PRI OBIRALNIH STROJIH IZVEN STROJNIH SKUPNOSTI WOLF 220 na uro 2.496,00 din WOLF 280 2.880,00 din ALLAYS 2.496,00 din BRUFF BJ 250 - " - 2.880,00 din BRUFF BB - " - 5.376,00 din Strokovna služba Hmezad KZ Savinjska dolina Ena od potomk plemenskega žrebca iz Levca KZ ILIRSKA BISTRICA UREJANJE PAŠNIKA ZA OVČEREJO V mesecu juniju, juliju in avgustu poteka v Ilirski Bistrici mladinska delovna akcija pri čiščenju in urejanju 150 ha velikega pašnika v Podgradu za ovčerejo. Na delu je nad 150 brigadirjev, ki čistijo zaraslo grmičevje in postavljajo oporo za ograjo pašnika, ki bo eden največjih v Sloveniji za razvoj ovčereje. Glavni nosilec aktivnosti je KZ Ilirska Bistrica, sodelujejo pa tudi strokovne službe iz SOZD. O tem pašniku bomo še pisali. I. Glušič RAZSTAVA ŽIVINE V SLOVENSKI BISTRICI Hmezad KZ »Slovenska Bistrica« je v juniju organizirala izredno skrbno pripravljeno razstavo živine. Namen razstave je bil prikaz regijskih dosežkov na tem področju v zadnjem obdobju. Pokazalo se je, da so z načrtnim delom selekdjsko-po-speševalne službe in napori rejcev dosegli vidne rezultate. Doseženi rezultati v kmetijski proizvodnji v KZ so pri povečanju fizičnega obsega proizvodnje zelo ugodni, kar je odraz tudi pospešenega razvoja živinoreje. Na razstavi smo udeleženci lahko videli zelo lepo sivo rjavo govedo, konje haflingerje in lipicance, čredo ovac, kunce, kokoši, itd... Izredno lepa je tudi bila razstava kmečkih pogrinkov, serviranih ob različnih kmečkih opravilih, ki je bila razstavljena v prostorih doma kulture. Na koncu uradnega dela razstave so bila podeljena priznanja in nagrade kmetom kooperantom za proizvodno sodelovanje s kmetijsko zadrugo in dosežene rezultate za posamezne proizvodne dejavnosti, katerih namen je prav gotovo vspod-buditi interese za nadaljni razvoj kmetijstva na tem območju, nagrajencem pa izkazati priznanje. Organizatorju razstave KZ Slovenska Bistrica in vsem tistim, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi razstave, moramo dati posebno priznanje, saj je bila razstava skrbno pripravljena in je zahtevala veliko vloženega truda. Pogled na razstavišče v Slovenski Bistrici. Ocenjevalni krog. Menimo, da bi takšne razstave KZ Slovenska Bistrica še enkrat morale organizirati tudi druge DO iskrene čestitke z željo, da bi takš- v sestavi SOZD. nih razstav videli še veliko. mag. Ivan Glušič Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica, tov. Anton Klokočovnik podeljuje zvonec najboljši telici Santi 1981 rejca Antona Ačka iz Laporja. OGLED FARME PRAŠIČEV V KRAJU LAGE V OKOLICI HANNOVRA Ob obisku kmetijskega sejma DLG v Frankfurtu smo si s predstavnikom firme Kora g. Korseltom dne 5. junija ogledali farmo prašičev. Farma redi 250 kvalitetnih plemenskih svinj in 16 odličnih plemenskih merjascev. Po programu vzreja hibridne plemenske svinjke do teže 90 kg. Te svinjke prodaja rejcem za proizvodnjo pujskov za pitanje. Kastrate in izločene ženske tekače prodaja pri teži 22 kg za pitanje. Ta farma ima za trg hibridne plemenske svinjke in kastrate tekače. Dnevni stalež prašičev je okrog 2000 živali Farma spada med večje, ker predpisi v ZR Nemčiji dovoljujejo farme do 300 plemenskih svinj. Če je taka farma usmerjena v pitanje, proizvede na leto ca. 5000 prašičev pitancev. Obiskana farma je v družinski lasti. Stanovanjska hiša je v neposredni bližini obeh hlevov. Strokovno in organizacijsko vodi farmo sin. Za ostala dela imajo najeto delovno silo. Farma je brez kmetijskih površin, zato vso krmo kupujejo. Kljub temu dobro gospodarijo. Tako so v lanskem letu vzeli v najem v oddaljenosti par kilometrov še eno farmo s 150 plemenskimi svinjami za proizvodnjo tekačev za pitanje. Plemenske svinje so nameščene v enem objektu, ki je razdeljen v oddelke za posamezne kategorije živali. Tako nudijo optimalne pogoje. Glede na proizvodni ciklus premeščajo živali iz enega v drugi prostor. V prasiščih nastiljajo s slamo, svinje so vkleščene. Prostor, kjer ležijo pujski, je oddeljen, pokrit v višini 60 cm, da se za pujske z žarnico ustvari optimalno temperaturo v prvih dveh tednih 30 'C. V ostalem delu prasilišča je temperatura 18 ‘C, ki je optimalna za doječe svinje. V drugem objektu vzrejajo odbrane plemenske hibridne svinjke od 22 do 90 kg. V tem objektu ima vsak boks prosti izhod, da živali blatijo in mokrijo izven objekta. Prostor za blatenje in mokrenje je pokrit z nadstrešnico. Oba objekta sta preprosto grajena z učinkovito ventilacijo. Klima v obeh hlevih je bila dobra. Plemenski merjasci so nameščeni posamezno v lesenih utah s tekališčem. Taka namestitev jim omogoča gibanje, plemensko kondicijo in odpornost Vse Živah, razen pujskov in merjascev, krmijo s tekočo krmo. Tekoče krmljenje doječih svinj še ni vpeljano v široko prakso. Na tej farmi ga preizkušajo. Trdijo, da nimajo težav. Za pripravo tekoče krme imajo posebno opremljeni prostor. V tem prostoru posamezno krmo odtehtajo, zmešajo z vodo, da postane primemo tekoča, nato jo s črpalko po ceveh porazdelijo v korita po boksih. Najvažnejša zahteva: vsaka žival mora dobiti ustrezajočo količino krme. Če se zmeša preveč krme, ostane in se skisa, če pa premalo, živali niso nakrmljene in so nemirne. Pri tem načinu krmljenja je manjši raztros krme kot pri suhem. Krmili so storžno koruzno silažo, dopolnjeno s primernim superkoncentratom in rudninsko vitaminsko mešanico. Potrebno količino koruznih storžev nabavijo v jeseni ob spravilu koruze od kmetij, ki se ukvarjajo s poljedelsko proizvodnjo. Koruzne storže zmeljejo s posebnim drobilcem in silirajo v koritastih silosih. Koruzni drobno zmlet storž se odlično silira in je prav dobra krma za prašiče. Tako silažo lahko hranimo celo leto tudi v ko-ritastem silosu. Moramo imeti dovolj velik odvzem, kar ga ta farma z 2000 živalmi ima. Koritašti silos so izbrali, da maso ob siliranju tlačijo s traktorjem in odvzemajo silažo s prednjo žlico priključeno na traktor, in istočasno transportirajo v bazen za pripravo tekoče krme. Na farmi imajo največ gnojevke, trdega gnoja je manj. Nimajo lastne zemlje, zato gnojevko odvažajo kmetije usmerjene v poljedelsko proizvodnjo. Tako vso gnojevko koristno uporabijo na kmetijskih površinah. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, dosegajo sledeče proizvodne rezultate: - 22 rojenih pujskov letno na svinjo, - 20 odstavljenih pujskov letno na svinjo, - 2,2 gnezda letno na svinjo. To so zelo dobri rezultati. Največ pozornosti posvečajo reprodukciji, mesnatosti in krmi. Zato je izbira časa pripusta ob gonjenju izredno važna Vsako svinjo pripustijo dvakrat, nekatere celo trikrat ob bukanju. Mesnatost sproti spremljajo in jo izboljšujejo. Krmo redno kontrolirajo in jo točno odmerjajo posamezni kategoriji. S prašiči hibridi dosežejo boljše proizvodne lastnosti, zato so znanstvene institucije vzgojile različne hibride. Tudi v Sloveniji imamo lastnega prašiča hibrida, s katerim dosegamo dobre proizvodne rezultate. Firma Kora zastopa Prokolite Hybrid prašiče. Pri tem hibridu so udeležene znane mesnate pasme jorkshire, pietrain, belgijski landrasse, nemški landrasse in du-roc. Po proizvodnih rezultatih ta hibrid spada v sam vrh. Pri spitanih prašičih dosegajo 80 % E in I. klase. V klavnici smo si ogledali polovice skupine zaklanih prašičev Prokolite. Po mesnatosti so zelo odstopali od ostalih zaklanih prašičev. Imeli so mnogo tanjšo hrbtno slanino, večje šunke, nemastna rebra in mnogo boljši odnos meso: mast Bile so izredno mesnate polovice. (Nadaljevanje na 15. strani) OBISK KMETIJSKEGA SEJMA DLG V FRANKFURTU DLG (Deutsche Landwirtschafts Gesellschaft) spada med največje kmetijske sejme v Evropi. Organizirajo ga vsaki dve leti, izmenično v Münchnu, Frankfurtu in Hannovru. Na njem je razstavljena - Kmetijska mehanizacija s priključki od najmanjše do največje. Prevladovala je velika mehanizacija za velike komplekse. - Oprema za kmetijske objekte, hleve in predelovalno industrijo. - Semena najdonosnejših sort poljščin. Kvaliteti semena, obdelavi in tehnologiji posvečajo največjo skrb. - Umetna gnojila, posamezna, kompletna in specialna. - Sredstva za varstvo rastlin, velik izbor, z navodili za uporabo. - Krmila za vse vrste živali, posamezne surovine, rudninsko vitaminske mešanice z navedbo potreb za posamezne kategorije živali po amino kislinah, vitaminih, rudninah in energiji. - Živina, govedo, prašiči, konji, ovce, koze, zajci s prikazanimi rejskimi cilji, hibridnimi programi in doseženimi proizvodnimi rezultati. S primerjavo proizvodnih rezultatov je vsakdo ugotovil, kako se jim približuje in če sledi tendencam razvoja. Z dnevnimi revijami živali in obrazložitvami predstavijo fenotip ter dopolnjujejo proizvodne rezultate in programe. - Delo pospeševalne službe z brošurami, nasveti, z diskusijo s strokovnjaki o posameznih organizacijskih in tehnoloških problemih. Novitete sejma, potrjene od no-vitetne komisije so bile posebej prikazane in demonstrirane s strokovno obrazložitvijo. Tako si jih lahko strokovnjaki in bodoči porabniki temeljito ogledajo in pretehtajo izboljšave. Pri spravilu krme so bile novosti pri nastavitvi višine rezi pri košnji, pri vključitvi in izključitvi ter hitri demontaži gnetilnika Pri silažnih kombajnih za koruzo vgrajujejo dodatni gnetilni valj, ki zmečka voščeno zrela zrna, da jih živina bolje prebavi. Izboljšan je sistem razdelitve gnojevke iz cisterne z več šobami in s centralnim razdelilnikom. Izboljšava pri rezalniku za odvzem silaže iz koritaste-ga silosa z vertikalnim in horizontalnim nožem. Pri strojni molži izboljšan pulzator in kontrola vakuuma v sesnih tulcih. Pri osnovni obdelavi zemljišča so bile novosti pri plužni deski za pluge, ki delajo v težkih zemljiščih (obračalo) in posebej pritrjen kljun lemeža. Precej poudarka je bilo na kardansko gnanem orodju - to so rotirajoče brane in kultivatorji z nihalnimi nogačami. Večina orodij je močnejših, primerni so za obdelavo večjih površin, omogočeno je agre-gatiranje. Povsem nova pa je bila izvedba brane z verigami in križci za fino pripravo zemljišča. Pri pred- setvenikih gre za manjše izboljšave, predvsem v smeri ohranjanja strukture zemlje. V tem sklopu smo videli tudi za nas pomemben stroj za drobljenje kamenja v več izvedbah. Večje površine razstavnega prostora so pokrivali traktorji vseh svetovno znanih tovarn. Na samih traktorjih so bile novosti v glavnem v izboljšanem delovanju tritočkovnega in krmilnega sistema ter komforta traktorista. Mišljene so zvočno izolirane kabine s pnevmatskimi sedeži. Vse kabine se dajo zelo lahko demontirati. Naslednji večji sklop so pokrivale sejalnice od izboljšanih mehanskih, pnevmatskih z nadtlakom in podtlakom do zadnjih novosti, t.j. računalniško vodenih. Večina sejalnic ima zanimivo oblikovana, obvezno z gumo oblečena gonilna kolesa Vse so zelo enostavno nastavljive in se tudi zlahka preverjajo. Po tem koliko poudarka je bilo dano osnovni obdelavi, setvi in izboru semen, manj pa samem spravilu, lahko vidimo, kje v svetu najmočneje delajo na razvoju. Paviljon s semeni je bil zelo obiskan, saj si lahko na majhnem prostoru uspel izvedeti vse o novih kultivarjih posameznih poljščin in njim najprimernejšo agrotehniko. Za nas je bilo novo oskorjenje (in-krustacija) večine semen. Do sedaj smo poznali le pilirano ali piletizi-rano seme. Inkrustacijo so najprej izvedli pri oljni repici, saj se le-to seme v plastičnih deponatorjih izredno rado naelektri in sprime v skupke. Zato ga pomočijo predhodno v posebno lepilo s hranilno osnovjo, ki vsako seme obda in omogoči natančno setev. Podobno že delajo tudi s koruzo, pšenico, grahom in ostalimi križnicami. Strojev za varstvo rastlin od t i. štreiherjev do molekulatorjev in kemomotik je bila izbira. Nova je bila precej enostavna menjava posameznih šob s tako imenovanim revolver - sistemom. Za te jet šobe so prikazovali tudi elektronsko napravico za izmerjanje izmeta Izbira predvsem plastičnih, nekaj manj keramičnih šob je bila izredno velika Videli smo tudi nekaj samohodnih pršilnikov in nekaj tudi elektronsko uravnavanih. Gnojenje in aplikacija gnojil je dajala zelo močan poudarek apnu in njegovemu trošenju, ter kaliju. Prikazane so bile posamezne komponente osnovnih gnojil, kjer si proizvajalec lahko sam po potrebi pripravi primerno kombinacijo. Žal namakanju ni bilo posvečeno precej pozornosti, prikazani so bili nam že znani sistemi. Ker smo predvsem hmelj ariji iskali specialno hmeljarsko mehanizacijo, smo si ogledali razstavo Clemensa Njegova novost je dvojni čistilec sadike pred odbiro poganjkov, tako da ni treba delati dvojni hod v vsaki vrsti. Poleg tega smo iskali tudi merilec za hitro do- ločanje vlage v hmelju na sušilnici. Žal ga nismo uspeh najti, je pa precej razvitih naprav za hitro določanje vlage v žitih s predhodnim mletjem ah brez, s potrebnimi korekturnimi tabelami. Posebnost so bih stroji namenjeni za vsejevanje trav v že obstoječi travnik, ki pridejo precej v poštev pri zasejanih in starih iztrošenih travnikih. Ker nam čiščenje nabre-žin odvodnih drenažnih jarkov dela precej težav, bi bilo zelo ugodno nabaviti bočni ah zadenjski priključek, ki zeleno maso nabrežin zmulči. Pri strojih za spravilo od kombajna za grah do silažnega, koruznega in pšeničnega kombajna kakšnih bistvenih novosti ni bilo opaziti. Zanimivost so bih tudi kultivatorji za koruzo, ki hkrati treti-rajo ozek pas v okohci koruze s pesticidom (vrstno varstvo koruze) in imajo še deponatorje za dognojevanje. Na poti domov smo si ogledali kmetijo z napravo za pridobivanje biophna v vasi Eberle. Kmetija ima 40 ha obdelovalne zemlje in pita v turnusu 800 prašičev. Zraven hleva ima zgrajeno pilotsko napravo od firme Lipp, za pridobivanje bioplina iz gnojevke od prašičev. Gnojevko dnevno do- dajajo v degester v katerem poteka mikrobni razkroj organskih odpadkov v odsotnosti kisika pri stalni temperaturi 35 do 36 °C. Gnojevka ostane v degesterju 25 do 28 dni Pri tem razkroju nastaja biophn, ki ga zbirajo v posebni dovolj veliki posodi Z pridobljenim biophnom, potom gorilca ogrevajo vodo, s katero grejejo degester na stalno temperaturo 35 do 36 °C. Preostalo toplo vodo rabijo v gospodinjstvu in za ogrevanje stanovanja na kmetiji. Preostali biophn (redijo 800 prašičev) pretvorijo potom agregata v električno energijo za potrebe kmetije, vendar ta v konicah ne zadostuje. Razkroj organske snovi poteka v zaprti posodi (degesterju), zato močno omeji neprijeten vonj, ki spremlja nekatere vrste reje živali. Razkroj organske snovi stabilizira prevrelo blato in povečuje njegovo primernost za gnojenje. Zaenkrat so naprave za pridobivanje biophna drage, zato se še niso razširile v široko prakso. Kljub temu jih je vsako leto več. Intenzivno se dela na pocenitvi pridobivanja biophna Udeleženci strokovnega izpopolnjevanja smo dobili pregled nad doseženimi rezultati in tendenco razvoja v kmetijstvu. Nekatere tehnološke izboljšave bomo prikrojili našim pogojem in prenesli v proizvodnjo. Jože Šalamun, dipL inž. agr. Martina Krajnc, dipl. inž. agr. NOVI PAŠNI SKUPNOSTI ZA VZREJO TELIC Kmetijska zadruga Savinjska dolina ima od letos naprej dve novi pašni skupnosti za vzrejo telic in za plemenske tehce. 20 telic za vzrejo se pase v Šmiklavžu nad Taborom, kjer so ogradili opuščen travnik na Škrabarjevi planini Ker na tem področju primanjkuje vode, kooperanta Marjan Natek in Marjan Žilnik dovažata vodo kar v preurejeni cisterni. S posnetkom vseh telic na paši zaradi vročine ni bilo nič. Tale se je le opogumila delno tudi zaradi žeje, ki jo je nagnala k napajališču. Vse ostale telice so v bližnji send. Druga pašna skupnost je pri kooperantu Jožetu Brišniku v Prekopi. Ta pase 14 tehc za plemensko vzgojo. Paša je najcenejši in najbolj zdrav način vzreje govedi. Na ta način bi bih izkoriščeni vse bolj opuščeni travniki. m. n. Pomen katastrof na dihala in sluh (nadaljevanje) Doc. dr. sci. Janez Kraševec Najprej nekaj besed o kemičnih nevarnostih. Brez dvoma je najpogostejša kemična nesreča zastrupitev. Poznamo akutne, enkratne, prehodne zastrupitve, ah pa kronične, trajne pri stalno ponavljajoči izpostavljenosti kemičnim strupom. Mednje sodijo razni aldehidi, alkoholi, estri in ketoni pa tudi bolj specifični strupi Med omenjenimi navaja strokovna literatura: Živčne strupe z alkilfosfati tipa E 605; kožne strupe v obliki žveplenih spojin, nadalje strupe, ki delujejo na pljuča z lastnostmi draženja kot fosgen, klor, nitrozni plini in strupi škodljivi za kri ter nazadnje krvne strupe kot ogljikov monoksid in svinčev acetat Tovrstni kemični strupi povzročijo motnje v nasičenosti krvi s kisikom in sprožijo nastajanje methemoglobina. Z ozirom, da je centralni živčni sistem in še posebej slušni (kohlearni) in ravnotežni (vestibulami) aparat občutljiv za pomanjkanje kisika, kaj hitro privede do resnih in trajnih okvar. Že samo moten pretok pri normalni sestavi krvi in dobri nasičenosti s kisikom, npr. spon-diloza vratne hrbtenice, tromboza malih vratnih žil itd., lahko privede do podobnih okvar. Posledica je seveda prehodna ali trajna oslabelost sluha in ravnotežja. V tem primeru je tudi zdravljenje popolnoma drugačno kot pri zastrupitvah. Katere zaščitne mere in zdravljenje pridejo v poštev? Ne gre le za okvare nekaterih organov ali sistemov, temveč kar za življenje. Razne nesreče, površnost, neznanje, nerazumevanje za disciplino nikoli ne počivajo in marsikatera tovarna ali obrat lahko povzročijo nesrečo, obsegajočo večji ali manjši okoliš, večje ali manjše število ljudi (izpusti plinov, zastrupitve rek, izliv topil, nafte itd.). Zato ni odveč nekaj besed, ki naj bodo splošno veljavne. Tako priporočajo ob sumu na peroralno zastrupitev s hrano in pijačo vzeti čim več tekočin in z draženjem zadnje stene žrela Sprožiti bruhanje. Pri strupenih plinih ter inhalacijskih zastrupitvah je važna hitra odstranitev prizadetega iz strupenega ozračja v okolje z boljšim zrakom. Pri kožnih oziroma kontaktnih strupih je najprej potrebno kontaminirano obleko odstraniti, kožo sprati vsaj s tekočo vodo. Potrebna je tudi medicinska pomoč, dajanje protistrupov, podpora srčne funkcije in dihanja, odstranitev izbruhkov iz ust ter izločkov iz dihalnih poti itd. Med kemičnimi zastrupitvami obravnavamo štiri večje skupine: živčne strupe, kožne strupe, strupe, ki prizadenejo diha-njé in pljuča ter krvne strupe. Živčni strupi Znano je, da pride pri zastrupitvah Z estri fosforne kisline do interakcije z encimom holinesterazo in motenj v motoričnih ploščicah mišičnih vlaken. Značilni znaki teh zastrupitev so: poja-čano izločanje sluzi in sline, pena v ustih, znojenje, solzenje, zožitev zenic, kašelj, bruhanje in upočasnjen ritem srca. Potrebna je pravočasna zdravniška pomoč. Zaradi pomanjkanja kisika pri takih zastrupitvah pride do okvar živčnih celic z usodnimi posledicami tudi na notranjem ušesu. In kdaj pride praktično do takih zastrupitev? Ob uporabi pesticidov, insekticidov v gospodinjstvu in poljedelstvu, pri snoveh, ki vsebujejo estre fosforne kisline. Pri letalskem razprševanju le-teh nad večjimi zemeljskimi površinami je lahko zastrupitev množična. Prav tako pride do kemičnih živčnih zastrupitev pri predelavi raznih umetnih snovi in smol Strupene snovi vdihamo ali pa jih vnašamo s hrano in pijačo. Tudi ob takšni obliki zastrupitve je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Še posebej pa velja poudariti pravilno predpisano osebno zaščito pri vsakem takem delu, vsaka malomarnost se bridko maščuje. Kožni strupi Med kožne strupe uvrščamo žveplove in dušikove spojine, ki sprožijo reakcijo s protein-nukleinskimi kislinami, zato lahko pričakujemo tudi kasnejše posledice. Žveplovi strupi imajo značilen vonj po gorčici oziroma česnu in so jih uporabljali kot vojne strupe. Pri škropljenju polj, sadovnjakov, vrtov pa pride tak strup neposredno na kožo in obleko, skozi katero hitro prodira Do zastrupitev dihal pride le ob industrijskih nesrečah, izpustih strupenih snovi ah eksplozijah rezervoarjev. Ob tem gre tudi za okvaro življenjskih procesov v živčnih celicah. Nastopi tudi pomanjkanje kisika v celicah notranjega ušesa in slušnega živca, kar ima za posledico Oglušelost Nasploh velja, da so zastrupitve s kožnimi strupi s smrtnim izzidom redke, saj človek kaj hitro reagira z obrambnimi refleksi na žgoče, dražeče vdihavanje okolišnjega zraka. Tudi pri kožnih strupih je prva preventiva, če že ne kurativa, odstranitev iz zastrupljenega okolja, odstranitev strupenih snovi s kože in kar najhitrejša odstranitev s strupenimi snovmi prepojene obleke in obutve s telesa. Nujno je takojšnje izpiranje prizadete kože pod tekočo vodo. Medikamentozno pomoč prepustimo zdravniku. Kožni simptomi pri zastrupitvi se izražajo s področno rdečino, pekočim draženjem in pri močnejšem delovanju z mehurji V takem primeru jih obravnavamo podobno kot opekline. Saj tudi gre za kemične opekline. Kasnejša reakcija zastrupitve nastane po nekaj dneh ali tednih kot neopredeljena vročica, apatija, glavobol, utrujenost, občutek bruhanja in seveda motnje slušnega in ravnotežnega aparata Možne so tudi kasnejše motnje centralnega živčnega sistema, saj se strupi resorbirajo skozi kožo in sluznico. Strupi, ki delujejo na dihala Tudi zastrupitve z raznimi dražečimi plini kot so klor, fosgen, nitrozni plini, fluoridi, žveplov dioksid in različne kisline niso izvzete kot množična nevarnost in možnost katastrofe okolja. To velja pri raznih poškodbah skladišč kemičnih snovi, eksplozijah, požarih kemičnih obratov, ob potresu, v vojni ali p a celo nepazljivosti oseb jal Pri tem pride do inhalacijskih zastrupitev, ki pod določenimi pogoji privedejo celo do akutnega pljučnega edema in zadušitve. Vzporedno nastanejo poškodbe sluznice zgornjih dihalnih poti od nosu, žrela pa do toksičnega edema glasilk in grla. Spremljajoči znak takih oteklin je dušenje. Tovrstne nesreče so opisane celo pri igri z bakljami, bengaličnim ognjem, kjer je prišlo do zastrupitev zaradi sproščanja cinkovih in klorovih spo- jin. Tudi ob takih zastrupitvah so opazili pogoste okvare slušnega organa, verjetno zaradi toksičnosti po eni, ali pa pomanjkanja kisika po drugi strani. Kakšni so ukrepi? Indicirana je takojšnja zdravniška pomoč z aplikacijami zdravil in inhalacij. Tak pljučni edem lahko nastane tudi dan, dva po zastrupitvi Veliko bolj strupeni kot dosedanji dražljivci in dihalni strupi so na novo nastajajoči plini, ki se sproščajo pri nar ravnih ali pa pogojenih katastrofah, pri izgorevanju umetnih snovi, sintetike, polivinilkloridnih spojin, katranov in anilinskih barvil. Sprostijo se spojine, ki pospešujejo tvorbo methemoglobina v krvi Tako imamo pri strupih, ki delujejo na dihala tudi učinke na kri in celično dihanje. Ti so včasih bolj izraženi na dihalih, drugič v celičnih procesih. Vsekakor je na mestu zdravniška pomoč in dajanje protistrupov oz. snovi, ki to okvaro v krvi preprečijo ož. zavrejo/ Krvni strupi Tovrstne zastrupitve zvečina predstavljajo zastrupitve s svinčenimi solmi. Prav svinčev acetat in druge kemične spojine predstavljajo pomembno sestavino v proizvodnji umetnih snovi. Ob eksplozijah in požarih moramo računati na sproščanje svinčenih kislinskih par in soli. Te izhlapevajo po navedbah strokovnjakov že pri 24 do 25 stopinj C. Seveda ne smemo podcenjevati možnosti sproščanja drugih, za kri toksičnih spojin, kot npr. arzenvodik, fluoridi. Tovrstne zastrupitve krvi se kažejo v zaviranju ali ustavitvi celičnega biološker ga dihanja. Nastopi tudi negativno delovanje na metabolizem in proces vezave železa. Vse to privede do pomanjkanja kisika v kohlearnem delu slušnega aparata in naglušnosti. Prizadete so tudi celice drugih možganskih jeder in centralnega živčnega sistema ter srčne mišice. Pride celo do ohromitev posameznih živcev in mišičnih skupin. Potrebna je skrajna pazljivost in preventivni ukrepi, zdravljenje pa pravočasno in hitro. Druga množična zastrupitev je jedrska nevarnost. V sodobnem svetu, v napetosti med velesilami, oboroževalni tekmi z nevtronskimi bombami, ob nesrečah letal nosilcev jedrskih nabojev vseskozi preži nevarnost jedrskega sevanja. Tudi katrastrofe jedrskih central niso neznanka. V mirnodobskem okolju je sprostitev jedrske energije bolj ali manj le v obliki sevanja kot posledica možnih, pa nedovoljenih konstrukcijskih napak ali pa neupoštevanja vseh varnostnih ukrepov. So tudi drugi nepredvideni dogodki. Najmanjše tudi dovoljene doze sevanja so prisotne že v naši vsakdanji tehnični in industrijski praksi, da o zdravstvu in znanosti ne govorimo. Običajno je to delo z radioaktivnimi izotoki za diagnostične in terapevtske namene. Termonukleama eksplozija v obliki atomske ali nevtronske bombe pri reaktorskih nesrečah ne pride v poštev, ker manjka kritična masa Pride lahko le do nevarnih sevanj. Na osnovi raziskav ameriške komisije za atomsko energijo je bilo ugotovljeno, da je možnost za 100 ali 1000 Smrtnih primerov pri neki kemični nesreči (eksploziji rezervoarjev klora) okoli 1000 krat večja kot možnost smrtnih žrtev zaradi radioaktivnosti pri jedrskem sevanju. Jedrski reaktor torej v nobenem primeru ne moremo primerjati z eksplozijo jedrske bombe, kjer srečamo združene kar tri dejavnike: sevanje, vročinski val in rušilno moč. O otorinolaringoloških obolenjih v mirnem času in ob možni reaktorski nesreči, oziroma vsakodnevni uporabi izotopov nepos- redno ne moremo govoriti. Tovrstne izkušnje niso znane. Samo sevanje nima neposrednega vpliva vsaj v primeru omejenih vplivov na slušni aparat Gre lahko za opekline zunanjih delov. Izkušnje pri obsevanju rakavih bolnikov, kjer so obsevalne doze visoke, pokažejo tu in tam poškodbe kože, včasih pa izsušitve dihalne sluznice. Opazili so precej patoloških oblik prirojenih napak na otrocih predhodno obsevanih žena Hi-rošime in Nagasakija Imeli so razvojne napake v rasti posameznih tkiv, okončin, pa tudi razvojne napake notranjega ušesa (polžka) in s tem povezane okvare sluha Zato pri tovrstni nesreči, kjer ni pričakovati vidnih znamenj zunanjih okvar, opeklin in ran, ne moremo neposredno otorinolaringološko ukrepati. Potrebno je celovito zdravljenje sindroma sevanja, opeklin, sprememb na krvi, kromosomskih okvar in hormonskih sprememb. Skušal sem podati nekaj bolj ali manj znanih splošnih izhodišč in stališč kot otorinolaringolog na podlagi razne strokovne literature in lastnih izkušenj pri raznih akutnih in kroničnih zastrupitvah, ki jih srečujemo v ordinaciji. Zato tudi besede o možnosti ukrepanja ob tem. Manjše nesreče in katastrofe so mogoče vsak dan zaradi neprevidnosti, površnosti, neznanja in neupoštevanja predpisane zaščite ali pa višjih siL Tudi o tem, kako hitro in učinkovito preprečiti žrtve in posledice, nikoli ne vemo do-voljl Pri Medobčinski zbornici Celje deluje Regionalna komisija za oceno investicij. Ta teden je končala delo do jeseni. Kljub temu, dase sredstva za investicije zmanjšujejo, so bili odobreni številni projekti. Med zadnjimi za Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice - obnova 8 ha nasadov jablan ter za nakup kmetijske mehanizacije; KK Šentjur za kmetijsko mehanizacijo, Hmezadu za obnovo hmeljišč in projekt izgradnje vzrejnega centra Zovnek. Zanimivo je, da kmetijske OZD investirajo pretežno s posojili, medtem ko druge OZD (Muflon, Kovinotehna), zagotavljajo 100 % lastna sredstva -0- Območje Kvarnerja in Reke vedno bolj postaja Hmezadovo tržišče za mleko in mlečne izdelke. Reka si je zagotovila trajno oskrbo z vlaganjem 50 milijonov dinarjev za prirejo mleka Predvidevamo, da bomo v tem mesecu dosegli enak dogovor s Kvamer-Expresom za 40 milijonov din. -0- Na skupnem sestanku predstavnikov SOZD Hmezad in Tima Maribor so ugotovili, da je boljše sodelovanje kot pa »poslovno izigravanje«. Medsebojni odnosi so v glavnem jasni, določena usklajevanja so potrebna na odkupnem območju mleka med CM in MM! Tima prejme letno od Hmezada okrog 6,5 milijona litrov mleka, 1200 do 1500 govejih pitancev, 600 ton pšenice in 250-300 ton grozdja. Kmetje - preberite! V prejšnji številki Hmeljarja ste bili seznanjeni s predlogom določenih sprememb in dopolnitev predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov. Možnost izbire zavarovalnih osnov bo v prehodnem obdobju do leta 1988 začasno omejena. Tako se bodo zavarovanci iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v letu 1984 lahko zavarovali največ po 6. zavarovalnem razredu tj. v višini 25 % najvišje pokojninske osnove. Vsako naslednje leto bo omejitev z naslednjo višjo zavarovalno osnovo, leta 1988 pa se bodo omenjeni zavarovanci že lahko odločali za osnovo, določeno v višini najvišje pokojninske osnove. Izjema od te načelne določbe velja le za bivše zavarovance iz 7. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kmete-koo-perante, ki so bili prostovoljno zavarovani na podlagi pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov. Zanje omejitev izbire zavarovalnih osnov ne velja, če so bili na tej podlagi zavarovani pred 1. 7. 1984. Bivši zavarovanci t.i. »prostovoljnega kooperantskega zavarovanja« imajo torej možnost izbire katerekoli izmed desetih zavarovalnih osnov. Zavarovanci, ki so se pred uveljavitvijo omejitve izbire zavarovalnih osnov že zavarovali po višji od najvišje možne osnove, se v letu 1984 avtomatično razvrstijo v 6. zavarovalni razred. Te zavarovance bodo pristojne občinske uprave za družbene prihodke po uradni dolžnosti uvrstile v najvišji možni 6. zavarovalni razred, s tem, da ob razpisu naslednjih akontacij temu ustrezno zmanjšajo obremenitve obračunanih prispevkov, morebitna preplačila pa se prenesejo v naslednje leto, v kolikor zavarovanec izrecno ne zahteva vračila. O tem je treba od odmeri prispevka za leto 1984 obvestiti tako zavarovanca kot tudi pristojno občinsko zdravstveno skupnost. Seveda je možno, da se zavarovanec nebo strinjal s takim »preza-varovanjem«. Lahko si izbere tudi nižji zavarovalni razred. V tem primeru mora postopati, kot da gre za spremembo zavarovanja in mora svojo odločitev sporočiti pristojni občinski zdravstveni skupnosti s spremembo prijave v zavarovanje: za združenega kmeta velja isti postopek, vendar preko organizacije združenih kmetov, ki ga je že prvič prijavila v zavarovanje. Ponovno je dana tudi možnost izbire zavarovanja na podlagi 153. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Bivši zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov, ki so bili do 31.12.1983 izpolnili starost 60 let, se lahko ponovno opredelijo za nadaljevanje starostnega zavarovanja kmetov ah pa se zavarujejo po 10. oziroma 11. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavarovanec 10. ah 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki žeh spremeniti svojo odločitev tako, da v letu 1984 nadaljuje s starostnim zavarovanjem kmetov, mora pri pristojni zdravstveni skupnosti vložiti odjavo pokojninskega in invalidskega zavarovanja z istim dnem, s katerim je bila vložena prijava v zavarovanje. V teh primerih gre za napačno prijavo, ko kmet lahko s ponovno odločitvijo nadaljuje s starostnim zavarovanjem kmetov. Prijava v pokojninsko in invalidsko zavarovanje se uniči Vsem spremembam zavarovanj bo potrebno prilagoditi ustrezne obremenitve z morebitnimi poračunu pri obračunanih in že plačanih prispevkih, pri čemer seveda ostajajo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov v letu 1984 nespremenjene, torej tiste, ki so bile sprejete po dokončni uskladitvi z gibanjem osebnih dohodkov v letu 1983. Opozoriti velja na ponovno odprtje roka za izbiro zavarovalnih osnov oz. za izbiro zavarovanja Zavarovanci se lahko do 30. 9. 1984 odločijo za spremembo zavarovalne osnove ah zavarovanja. Posredno velja ta rok seveda tudi za organizacije združenih kmetov. Za zavarovance iz 10. in 11. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je pristojna tista prijavno-odjavna služba, na območju katere je sedež občinske uprave za družbene prihodke, pristojne za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov. Na ta način je pristojnost izenačena za družbene in druge kmete. S sprejetjem sklepa o načinu odmere in pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov za čas od 1. 7. 1983 do 31. 12. 1983, katerim ta prispevek še ni bil odmerjen, je določena izvedba pokojninskega in invalidskega zavarovanja tistih združenih kmetov, ki so 1. 7. 1983 imeli ah do konca leta pridobili lastnost združenega kmeta, pa v tem času niso bili niti zavarovanci starostnega zavarovanja kmetov niti pokojninskega in invalidskega zavarovanja V teh primerih se odmeri prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od osnove, ki si jo je združeni kmet izbral za leto 1984, če si v roku 30 dni po uveljavitvi omenjenega sklepa ne izbere eno izmed osnov, določenih v sklepu o izvajanju PIZ kmetov. Opozoriti veljaše na sklep o premoženjskih pogojih, pri katerih se šteje, da je kmet-zavarovanec socialno ogrožen. Gre za kmete, ki nadaljujejo z zavarovanjem po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki ohranja določene pravice iz tega zavarovanja, vključno s pravico do zmanjšanja ah oprostitve plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Vojko Bizjak OB ZAGONU NOVE MLEKARNE V strokovnem pogovoru ob filtrih niso izostale tudi pohvale in številna vprašanja. Naprava za proizvodnjo fermentiranih izdelkov. Še zadnje čiščenje stroja za polnjenje lončkov in že gre zares. nuja prijeten razgled na Radlje in na Pohorje, ki zeleni onkraj Dravske doline. Ravnjakovi so bili med prvimi kooperanti zadruge, ki so začeli gojiti šampinjone. Zato sem najprej vprašala po gospodarju, zadolženemu za gobe na kmetiji. V velikem prostoru, celici kot imenujejo, za vzgojo gob, je tlačil kompost za šampinjone. Prostore ogrevajo in Vinku so se na obrazu in rokah svetlikale rosne kaplje. »Gobe gojimo bolj zaradi postranskega zaslužka. Poleg živinoreje nam je ostajalo še toliko časa, da smo se odločili. Ni nam žal. Toda gobarstvo je neprimerno veliko bolj zahtevno kot reja goveda in piščancev. Delo je zahtevno in pri vsaki najmanjši napaki je pridelek manjši«, je pripovedoval Vinko. »Lahko delaš še tako natančno, pa nikoli ne veš ali bo pridelek slab ali dober.« V enem ciklusu vzgojijo približno 3500 kilogramov gob. Največ dela imajo pri pobiranju. Takratne smejo misliti na to, kateri dan v tednu je napisan na koledarju. »V eni uri poberem osem kilogramov gob, preden jih je toliko, je treba pošteno delati, je pripovedoval Vin-, ko. Bodoči gospodar kmetije Tone ni preveč navdušen. Tone pravi, da so gobe čisto v redu stvar, niso pa za mladega človeka. Šteje 24 letin prav prileže se kakšna prosta nedelja, ki je samo njegova. »Denar ni vse, če si potem suženj svojega dela«, modruje Tone. Število sogovornikov se je kmalu povečalo. Mama Antonija je prinesla liter domačega tepkovca. Pogovor Obrestuje se gosta Zvonko Dobnikovo sem obiskala sredi največjih priprav za že tradicionalno prireditev Žalska noč. Za kratek čas se je pomudila pri dekletih za točilno mizo. Nato je zopet hitela v svoj delovni prostor v Gostišču Hmeljar, kjer je Zvonka poslovodkinja. Telefon je neprestano brnel. Čeprav jo je vsak nekaj spraševal in zahteval, je ostala prijazna in dobre volje. Med vsemi temi opravili sva se še pogovarjali o Zvonkinem delu, življenjski poti in poklicu gostinca, kateremu se je zapisala pred dobrimi dvajsetimi leti. Zvonka se je izučila trgovskega poklica. Svoj sedanji poklic je najprej opravljala v Letušu. V zasebnem lokalu je nabirala prve izkušnje gostinskega delavca. »Lastnik lokala je rekel, da ga bo odprl samo, če bom prišla delat Nikoli nisem razmišljala, da bi ostala v gostinstvu. Prve mesece so se ini tresle noge tako sem se bala ljudi, ki so prihajali v lokal. Mislila sem si, ostala bom kakšno leto, potem se bom zaposlila v kakšni trgovini.« To se nikoli ni zgodilo. Leta so tekla Zvonka se je navadila ljudi. Po dvajsetih letih je postala delavka, kakršno bi si marsikdo želel. \mopERmm Obiskali smo Ravnjakove na Suhem Vrhu Ne bom suženj svojega dela pozornost do veka Govori odkrito in daje vtis, kot da se že dolgo poznava. »Našla sem pravi odnos do ljudi. Dobro se počutim v tem poklicu. Vzljubila sem ga šele takrat, ko Zvonka Dobnik: »Svoj poklic sem vzljubila šele takrat, ko sem videla, da so gostje zadovoljni.« Čeprav je formalno poslovodja v gostišču Hmeljar v Žalcu, rada priskoči na pomoč sodelavkam za točilno mizo. »Nikoli se ne držim svojega dela poslovodkinje kot pijanec plota« se smeji. »Če le imam čas, smuknem iz pisarne med ljudi«. Nikoli ji ne bi mogla pripisati, da je razmišljala in bi rada delala kaj drugega. Rada se smeji, vedno dobre volje. S svojim nastopom skriva težave, ki pač pestijo vsakega člo- sem videla, da so gostje zadovoljni. V Letušu smo se gostom še posebej posvečali.« »Veste, ko smo postregli kavo, smo podstavek za skodelico aranžirali tudi s kakšnim cvetom. Spomnim se, da je prišel k nam sanitarni inšpektor. Postregla sem ga kot vsakega drugega gosta. Dolgo je sedel pri mizi Mislila sem, da ima probleme, zato sem ga ves čas opazovala Ko je odšel je napisal na list: Pozornost, ki nima primerjave. Sonce je mežikalo izza oblakov, ko sem se peljala proti Suhemu Vrhu nad Radljami ob Dravi. Cesta se je položno toda vztrajno vzpenjala. Tabla z napisom Pri Pavliju me opozori, da sem že blizu kmetije Vinka Ravnjaka, kooperanta Kmetijske zadruge Drava v Radljah. Na dvorišču stoji nov hlev, poleg več kot 200 let stara kmečka hiša. Ob njej raste nova in modema. Z dvorišča Ravnjakove kmetije se po- Ravnjakovi: oče Vinko, stara mama Cecilija, gospodinja Antonija, Marjana, Tone in Andreja. ob pijači je še lažje tekel. Devetletna Andreja in starejša Marjana, ki je letos končala srednjo tekstilno šolo v Mariboru, sta bili tudi doma in pomagali pri delu. Bernarda pa študira v Ljubljani na Biotehnični fakulteti, končuje drugi letnik z zelo dobrimi ocenami, so ponosno povedali. Prijetna družina ima še staro mamo Cecilijo, ali bico kot ji pravijo po koroško. Stara mama ima že sedemdeset let, toda še vedno ni popolnoma opustila dela. Še vedno skuha in tudi pospravi, če je potrebno. Na kmetiji se povsod vidi, da so Ravnjakovi pridnih rok. V hlevu imajo 20 glav govedi, od tega 9 krav, ,ostalo pa so pitanci. Letno prodajo okoli 20 tisoč litrov mleka. Imajo tudi gozd in letno posekajo okoli 10 kubičnih metrov. Zaslužek z lesom je bolj slab, ker gozd leži na takšnem področju, da je spravilo zelo drago. »Komaj plačamo stroške prevoza in spravila. Skoraj nič nam ne ostane«, je rekel oče Vinko. Ravnjakovi že komaj čakajo, da se bodo preselili v novo hišo. Staro leseno hišo je že krepko načel zob časa. Nova hiša bo kmalu dobila drugo ploščo. Lahko bi jo že zdavnaj imeli, če bi bilo z materialom manj problemov. »Cementa ni v nobeni trgovini, če ne bo šlo drugače, ga bomo kupili v bližnji Avstriji«, so rekli. Najprej so morali urediti hlev, saj je zaslužek v hlevu in ne v hiši. Kmet mora imeti najprej proizvodnjo, šele nato primerne prostore za bivanje. Za hlev so dobili kreditein so ga lahko prej dokončali. Marjana Natek Kdo in kaj je, sem izvedela šele pri drugem obisku«, se smeji. Delo kakršnega je opravljala in tudi sedanje vodenje ni lahko. Različni ljudje prihajajo v gostišče, veseli, žalostni, tudi opiti. »Za vsakega moraš imeti pravo besedo,« se zresni moja sogovornica. »Človeka, ki pride, moraš opazovati od vrat, ko pride in do odhoda Najbolj sem vesela, ko pride k nam veliko gostov in so zadovoljni z našim delom. V zadnjem času je nekoliko manj obiska. »Zvonka si to razlaga z vse plitkejšim žepom ljudi«. Če gostov ni, se vprašaš zakaj jih ni, kaj je bilo narobe, mogoče premalo prijazni natakarji« Zvonka se je jezila, ko sva se pogovarjali o poklicu natakarja, kuharja. Nekateri še vedno mislijo, da je za naš poklic prav vsak dober. »To ni res«, pribije in mršči obrvi. »Morali bi biti predvsem takšni, ki imajo svoj poklic radi, in prav tako sposobni morajo biti. Odnos do tega se, čeprav počasi, le spreminja na bolje« Poslavljala sem se že, ko je Zvonka še vlekla spomine na svetlo. »Veste, ko sem bila mlada sem veliko igrala in pela v pevskem zboru. Najbolj se spominjam igre Janko in Metka, ko sem igrala čarovnico. Zaigrala sem tako hudobno, da so otroci vzklikali od veselja, ko sem zgorela v peči«, hudomušno pripoveduje. M DOM V CRIKVENICI PRENOVLJEN Že v lanskem letu smo v domu in okrog njega v Crikvenici pričeli z nujnimi vzdrževalnimi in preure-ditvenimi deli vključno z zamenjavo opreme sob. Pred pričetkom letošnje poletne sezone smo dela tudi uspešno zaključili. Tako imamo sedaj v Crikvenici lep, prijazen in skupen počitniški dom, ki lahko sprejme v devetih sobah 26 odraslih oseb in še 4 v vrtni hišici. Poleg teh ležišč smo letos najeli še dodatnih 11 v neposredni bližini doma. V pomožnih prostorih je med drugim še prostor za pet ležišč, katera zasedajo delavci, ki skrbijo za dobro počutje letovalcev. V jedilnici je 52 sedežev, pod nadstreškom pred jedilnico še dvanajst in na ploščadi pred jedilnico 16. Nekaj stolov in miz je letos razpostavljenih tudi v parku, kjer smo postavili v veselje otrok in tudi starejših rusko kegljišče. S tem smo zapolnili razpoložljiv prostor v parku, ki je žal premajhen, da bi v njem namestili naprave za še drugo športno-rekreacijsko dejavnost Z nabavo in montažo šanka smo rešili do letos pereč problem hlajenja in točenja osvežilnih pijač. Pred letošnjo poletno sezono nam je uspelo tudi urediti plažo in sicer tako, da smo divje skalnat svet na delu obale, ki je v podaljšku delavcev? Vse plitkejši žepi nam ne o-betajo več takšnega dopusta, kot bi si ga želeli in zaslužili. Zanimalo nas je, kaj bodo naši delavci počeli med dopustom, bodo šli na morje, v planine, na potovanje ali bodo proste dni enostavno preživeli doma, nekateri celo delovno. Takole so povedali: Tilčka Semprimožnik, materialni knjigovodja, Minerva: Pred leti smo hodili vsakokrat v drug kraj, letos pa bomo petič do- naše stavbne parcele zravnali in do tedaj ca 20 m2 dodali ca. 50 m2 zravnanih tal. Tako imajo tudi naši delavci več prostora ob obali, tudi naši pravim zato, ker obala ni le naša, je vseh nas, dnevno pa tistega, ki pride nanjo prej. V domu kuhamo in gostom postrežemo hrano z domačim priokusom, ki morda komu ni všeč, večina gostov je z njo zadovoljna. Pretežna večina gostov je zadovoljna tudi z namestitvijo in s postrežbo tako, da lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da vsa prizadevanja za združevanje sredstev za prenovo doma v Crikvenici niso bila zaman in je, verjemite, tudi združeni dinar pametno naložen v investicijo, ki neposredno sicer ne vrača cvenka, posredno pa vrača na daljši rok skozi boljše rezultate dela vseh, ki so v domu prebili kratek teden dni. Le tedenska je izmena predvsem zato, da bi se v domu lahko v predvidenih 11 izmenah zvrstilo čim več naših delavcev z družinami, saj v okviru SOZD trenutno premoremo le ta dom, ki gostu lahko nudi komplet penzionsko storitev. BOMO LE PRI TEM OSTALI TUDI V BODOČE?! Prosta ležišča so še v času od 3. do 10. 9. 1984. Anton Ajdič pustovali v Hmezadovem počitni-šem domu v Crikvenici. Plaža je blizu in hrana je dobra. Del dopusta bom izkoristila za obiranje višenj na Mirosanu. Pri tem bom zaslužila, kaj si bom kupila za ta denar pa še ne vem. Alenka Muhovič, Strojna: Izkoristila sem že skoraj ves letošnji dopust Z družino sem bila v Hmezadovem počitniškem domu v Crikvenici. Odpočila sem si, toda ostala bi še nekaj dni. Ni mi bilo treba kuhati in bila sem brez skrbi za vse, ker je oskrba v domu dobra Otroka sta bila pridna in sedaj, ko smo doma, pravita, da se bosta vrnila kar v Crikvenico. Prihodnje leto bom šla ponovno v Hmezadov dom. Jože Čebular, prodajalec. Notranja trgovina: Čeprav je počitniški dom v Crikvenici nekoliko dražji, smo se odločili, dabomo letovali v njem. Do sedaj smo vsako leto hodili v prikolico in gremo prvič v počitniški dom. Na morje bomo šli predvsem zaradi otrok. Velik del dopusta sem že izkoristil, nekaj pa ga bom potreboval še pri gradnji gasilskega doma v Ložnici. Za to bo tudi potrebno narediti kakšno prostovoljno uro. Najrajši bi preživel dopust v planinah. Franc Topolovec, Kmetijstvo Petrovče: Začeli smo z gradnjo hiše in tako letos ne bomo šli nikamor. Dopust bom izkoristil za delo pri novo- gradnji in prizadeval si bom, da bom takrat čim več naredil, ker so današnji dan zidarski pomočniki tako dragi. Ne veseli me, da bi šel na morje. Pred leti smo hodili predvsem zaradi otrok. Matilda Breznik, razvažalka hrane, Kmetijstvo Petrovče: Z družino bom šla na morje pred obiranjem hmelja. Šli bomo s šotorom in še ne vem kje se bomo ustavili. Postavili ga bomo tam, kjer bomo našli najboljši prostor. Dopust v šotoru je veliko cenejši, sicer pa tudi nikoli ne bi šla v hotel, ker bi bilo preveč dolgočasno. Kakšen bo dopust naših Rafko Turnšek, varilec, Minerva Na morju nisem bil že dvajset let Najprej nisem mogel zaradi otrok, letos pa smo začeli z gradnjo hiše in tako ne bo nič z dopustom na morju. Doma imam majhno kmetijo in ni časa, da bi si privoščil takšen dopust kot večina delavcev. Imam toliko zemlje, da je veliko dela in ne moremo zakleniti vrat in odpotovati na morje. Marjan Žefran, čuvaj. Export-import: Z ženo pričakujeva veseli dogodek in tako bom dopust izkoristil takrat, ko bo prišla iz porodnišnice. Takrat ji bom pomagal. Za naslednje leto upam, dabomo šli na morje ali pa na Dolenjsko, kjer imam starše. Imajo kmetijo in veseli bi bili, če bi naredil kakšno delo namesto njih. Marjana Natek OGLAS Prodam dobro ohranjene dvojne dimne cevi za 16 m2 hmelj sko sušilnico. Franc Mahor Parižlje 26 Braslovče IZ STARIH HMELJARJEV Pozdravljeni! Sem gospodinja in kmetica zli ari orne zemlje. Nikoli nisem bila v službi, imam pa veselje do živine in žemlje. Redim dva prašička. Ker imam premalo zemlje, še moram dokupiti krmila. Stara sem 58 let in kaj takega kot v braslovški zadrugi še nisem doživela. 27. VI. sem šla v trgovino v Braslovče in srečam sedemdesetletno ženico, ki je peljala voziček. Prosila me je, naj ji pomagam. V vreči je imela pesne rezance. »Le stopite v TZO, pa vreče vzemite s seboj, saj jih boste dobili«, mi je rekla ob slovesu. V kmetijski preskrbi so me zelo osorno zavrnili: Pridite jutri, ko bo šef tukaj! Naslednji dan me je šel odpravil: Pridite jutri. Prošnje in solze niso zalegle. 29. VI. šef ni imel besede za mene. Miha pa je rekel, da je že vse pometeno. Tržanov Miha, da je napravil razdelilnik. Vprašam: Zakaj je pesne rezance dobila stara ženica? Zakaj razsutih rezancev ali takih, ki jih po razdelilniku ne vzamejo vseh, ne dobimo tisti, ki redimo prašiče le za lastno preživljanje in tisti, ki prej pridejo? Ni več usmiljenja med ljudmi? Tovariški pozdrav Fani Pšaker Pismo je skrajšano - urednik Pojasnilo Pospeševalec za živinorejo pri TZO Braslovče Miha Tržan pojas-nuje: Kmetijska zadruga Savinjska dolina je imela za državne rezerve že od začetka leta 1984 skladiščene pesne rezance po skladiščih raznih TZO. Strokovne službe KZ so dosegle sprostitev teh rezerv zaradi pomanjkanja krme. Z dopisom 30. marca nam je direktor KZ Savinjska dolina tov. Vlado Kralj, kmet inž., sporočil, da morajo po sklepu zadružnega sveta KZ dobiti pesne rezance le kooperanti, ki oddajajo mleko in meso. Zato je bil izdelan ključ razdelitve, ki smo ga morali točno upoštevati. Tako smo naredili tudi mi. Pri manipulaciji se je res nekaj vreč raztrgalo. Te pesne rezance smo pometli na kup in jih ob zaključku tudi prodali. Ko je Fani Pšakerjeva na dvorišču TZO želela imeti od mene pesne rezance, jih nismo imeli več. Dopisujte v HMELJARJA Naš obisk Plitvičkih jezer Nekaj ur je premalo za ogled te čudovite stvaritve matere narave, ki ima toliko različnih zornih kotov in toliko obrazov. Vožnja sama je že bila utrujajoča, vseeno pa temu, ki zna opazovati in občudovati tudi preproste stvari, kot je bajta, oblika kamna, kmetica, ki prodaja sir ob cesti, trop ovac na paši, temu ni dolgčas. Tudi v avtobusu je občasno kar živahno, saj se gremo srečolov, pa čas kar hitreje mineva. In »tura« je vredna potrpljenja, saj se že skoraj z mesta, kjer smo vstopili nudi »pogled za bogove«, kot bi lahko rekle. Z višine gledamo »Veliki slap« in jezera ter slapove, sliši se že pesem narave, sicer šibko šumljanje, ki postaja z vsakim korakom navzdol vse močnejše. Ob slapu nastane obvezen »gasilski posnetek« in tu doživiš še en pojav: zastonj kopanje, kot sem to sam imenoval, saj vodna megla prši po vsej kotanji. In nato navzgor mimo jezer, kaskad, slapov občudujemo zelenkasto modro in kristalno čisto vodo, občudujemo trdoživost narave. Opazujemo drevesce, ki bije boj za obstanek v razpoki v steni, v rogozovini oprezamo za racami, v vodi sledimo ribam. Včasih sučemo glave kot roboti, ki so prišli malo iz reda. In če je slap neverjeten v dolžini padca, saj je stena, preko katere pada, visoka skoraj 80 m, je jezero, ki nas je čakalo kot zadnja točka kratkega in hitrega ogleda, skoraj strah vzbujajoče 82 ha površine in 46 m globine. Po vožnji z »elektrolad-jico« smo se žal vse prenaglo morali vrniti proti domu. Na sporedu srho imeli še ogled čateške vrtnarije. In čeprav sem tudi sam sprva menil: no ja, če bi hotel videti vrtnarijo, bi šel v Medlog in bi mi bila ena pot prihranjena, sem po končanem ogledu le spremenil mnenje. Človek se vedno kaj nauči in spozna kaj novega. Utrujeni od dolge vožnje, od vtisov, deloma je svoje dodal še težak zrak v rastlinjakih z eksotičnim cvetjem, smo bili z »moralo« bolj kot ne na tleh. Šele po večerji so se duhovi ne-kolikanj razživeli in kar malo težko je bilo »dvigniti sidra« in iti domov. A po drugi strani je morda vseeno dobro, da je vse tako kratko, saj človek potem živi za take dni, ki mu pestrijo življenje. Davorin Zupanc VRTNARSTVO Premalo cenjeni uredniki Zaradi .izjemno zapletenega in težavnega položaja urednikov podjetniških in občinskih glasil je toliko bolj pomembno, kakšni so ti ljudje in kako so usposobljeni. Po podatkih raziskave republiškega sindikata jih ima v uredništvih glasil v združenem delu 50 odstotkov srednjo, 25 odstotkov višjo in 20 odstotkov visoko izobrazbo. Odstotek diplomiranih kadrov ni visok, pa vendar ne dosti nižji kot v osrednjih novinarskih hišah. Marsikje je urednik z visoko strokovno izobrazbo manj cenjen kot tajnik DPO, ki zbira in razpošilja zapisnike. (Teleks 19. VII., Vy) Iz časov ročnega obiranja hmelja je ostalo veliko zapisov, med drugim tudi prispevek v Hmeljarju iz leta 1953, Nekaj senčnih strani iz časov obiranja hmelja Karel Kač je takole zapisal: »Želeli bi kritično spregovoriti o zadnjih pripravah pred letošnjim obiranjem. V najboljši veri smo bili, da bodo cene za obiranje hmelja, ki so bile predlagane, ustrezale. Hmeljarjem smo svetovali, da bi obiralce nagradili za lepo obiranje hmelja 2 do tri dinarje po škafu. Ker pa je primanjkovalo obiralcev, smo sklenili, naj jim plačajo za obiranje 30 dinarjev, brez hrane pa 40 dinarjev. Hmeljarji, ki so imeli že dovolj delovne sile, s tem niso bili zadovoljni, vrsta hmeljarjev pa je v času največjega obiranja še vedno tekala za delovno silo. Potem, ko ni bilo več upanja, so odšli naši ljudje, da bi pripeljali vsaj nekaj o-biralcev. Okrog 300 jih je res prišlo. S hmeljarji smo se dogovorili, da jim bodo poravnali polovično pot, ker smo jih le tako pripravili, da so prišli na delo. Pri plačilu se je začelo zatikati. Posestnik iz Vrbja je bil zelo zaskrbljen nad nepredvidenim izdatkom, začel je tarnati, da stroškov ne bo mogel plačati. Hodil je okrog obiralcev kot mačka okrog vrele kaše. Zelo slab vtis, ki ga je mož napravil, je bil vzrok, da so ga ob- iralci čez dva dni skoraj popolnoma pustili na cedilu. Takšnih primerov je bilo še več. Dobro situiran posestnik iz Podloga je okrog 30 obiralcev, potem ko so mu 14 dni obirali hmelj in za slovo še osmukali in postavili hmeljevke, odslovil samo s čistim izplačilom za obiranje hmelja. Da bi preveč ne godrnjali, jim je velikodušno primaknil nagrado od 100 do 300 dinarjev za obiralca, čeprav je imel samo prvovrstno blago. Hmeljarji so iz preprostega razloga, da bi dobili obiralce na čim cenejši način, le-te pustili čakati na vabilo. Potem pa, ko jim je že voda tekla v grlo, so na najbolj nelojalen način z raznimi laskavimi obljubami prevzemali obiralce v Celju, nekateri so se celo potrudili in jim šli nasproti tudi tja do Gro-belnega Z odnosom so obiralce spravili v obupen položaj, pri tem so videli samo zaslužkarstvo. Mislimo, da je takšno početje vredno ostre graje in je prav malo podobno odnosu, kakršnega pripisujemo poštenemu savinjskemu hmeljarju. Takšne in podobne senčne strani ne dajejo zagotovila, da bomo v prihodnje dobili dovolj delovne sile. Sklenili smo, da bomo prihodnjič takšne pojave obravnavali s polnimi imeni v našem listu. Naj vedo hmeljarji kdo ruši njihov ugled.« OGLED FARME PRAŠIČEV V KRAJU LAGE V OKOLICI HANNOVRA (Nadaljevanje z 9. strani) s Če primerjamo obiskano farmo prašičev z našimi farmami v kooperaciji (ne z družbenimi) v Sloveniji ugotovimo: 1. Razmestitev oddelkov v proizvodnem objektu je enaka. 2. V prasiliščih uporabljajo slamo, za katero trdijo, da ugodno vpliva na vzrejo pujskov, čeprav zahteva več dela Kjer imamo slamo, bi jo morali vrniti v prasilišča, povečali bi število odstavljenih pujskov in pocenili prasilišča. 3. Ventilacijo imajo boljšo, našo bo potrebno izboljšati 4. Imajo kvalitetnejšo krmo. Odkar je omejen uvoz, pri nas primanjkuje nekaterih surovin. 5. Imajo boljši hibrid. Tudi v Sloveniji se že ustvarja novi, bolj mesnati hibrid. 6. Obiskana farma ima več kapitala, tako da osnovno močno krmo kupuje ob žetvi. Pri nas je kooperacijska farmska prašičjereja gospodarna, če glavne surovine za krmne mešanice nabavi ob žetvi ki so najcenejša 7. Na farmi je bilo opaziti več tehnoloških in organizacijskih izpopolnitev, ki jih bo naša tehnološka služba koristno uvedla v naše mini farme prašičev. Jože Šalamun, dipL ing. agr. V AVGUSTU IN SEPTEMBRU BODO PRAZNOVALI: 60 LET Gvidon KOK Strojna Žalec 50 LET Slavko MATKO Kmetijstvo Žalec Branko PLOHL Kmetijstvo Žalec Marica PREŠIČEK Kmetijski kombinat Šmarje Ivana DEKLEVA Kmetijstvo Ilirska Bistrica Vlado KOLOSOVSKI Vrtnarstvo Celje Ivan TOMAŽIČ Celjska mesna industrija Celje Franc ŠELEKAR Celjske mlekarne Celje Alojz STEINER Strojna Žalec Konrad KOS Strojna Žalec Dragica DOLAR Gostinstvo-turizem Žalec ČESTITAMO OBVESTILO VLAGATELJEM Vse naše varčevalce obveščamo, da so se ponovno s 1. julijem letos spremenile obrestne mere za hranilne vloge in kredite: - za nevezane vloge (nespremenjeno) - za vezane vloge nad 3 mesece (najmanjša vsota 20.000 din) 34 % - za vezane vloge nad 1 leto 39 % - za vezane vloge nad 2 leti 42 % Te obresti so enake obrestnim meram poslovnih bank. Priporočamo, da v čim večjem obsegu vežete vaša prosta sredstva, ker si jih boste tako znatno povečali. Sredstva lahko vežete pri vseh naših poslovnih enotah, kjer vas bodo o tem tudi podrobneje seznanili. Obrestne mere kreditov za melioracije in višinske kmetije so se znižale od 25 % na 18 %. Povečale so se obrestne mere za potrošniška posojila: do 1 leta 32 % ; - nad 1 leto B9 % kar je za 2 % oz. 3 % nižja obrestna mera od splošne obrestne mere. Hranilno-kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec Mali nogomet Celjske mlekarne so organizirale na igrišču srednje tehniške šole v Celju prvenstvo sozda Hmezad v malem nogometu. Igrišči sta bili primerni za igro, vreme precej toplo. Skoda je bilo, da se tega tekmovanja ni udeležilo več ekip. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim, s tem da šo za razvrstitev odločale točke in gol diferenca. Tekmovanje je bilo fer in v športnem duhu. Rezultati tekem: Mlekarna : Kmetijstvo Šmarje 2:0 Mlekarna : Notranja trgovina 2:1 Mlekarna : Kmetijstvo Žalec 3:0 Mlekarna : Skupne službe 5:0 Kmetijstvo Šmarje : Skupne službe 3:1 Skupne službe : Kmetijstvo Žalec 3:2 Kmetijstvo Žalec : Kmetijstvo Šmarje 2:3 Notranja trgovina : Kmetijstvo Žalec 2:2 Notranja trgovina : Kmetijstvo Šmarje 2:1 Skupne službe : Notranja trgovina 1:3 Lestvica odig. goli goli tek. dani prejeti neod. točke 1. Mlekarna Celje 4 12 l 0 8 2. Notranja trgovina Žalec 4 8 6 l 7 3. Kmetijstvo Šmarje 4 7 7 0 4 4. Skupne službe 4 5 13 0 2 5. Kmetijstvo Žalec 4 6 11 1 1 Šuster Darko ŠAH V soboto, 23. 6.1984 ob 9. uri je bilo v prostorih SOZD Hmezad Celjska mesna industrija Celje ekipno prvenstvo SOZD v šahu za moške v okviru športnih iger SOZD Hmezad Žalec. Med sabo so se pomerile le tri ekipe in se uvrstile takole: 1. KZ SAVINJSKA DOLINA 2. DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE 3. DO NOTRANJA TRGOVINA VELIK SRPAN Če ima Lovrenc (10. VIII.) grozd mehak, bo vina sodec kaj sladak. KIMOVEC Ako je na lija (1. IX.) jasno, gorko, bo štiri tedne vedro. Noben narod ne bo uspel tako dolgo, dokler ne bo spoznal, da je oranje njive prav tako častno delo kot kemika, strojnika, ali pesnika. Polovica človeštva se smeji na račun druge polovice. Pretiravanje je laž poštenih ljudi FOTOKRONIKA Magister Nikola Taborščak iz Zagrebškega mlekarskega inštituta, ki opravlja v novi mlekarni tehnološki nadzor, razlaga ob zagonu mlekarne predsedniku PO SOZD Hmezad tov. mgr. Vladu Gorišku delovanje le-te v podrobnosti. Napis Hmezad krasi od junija dalje tudi najvišjo stavbo v Žalcu — Hmezad Export-import Napisali, oziroma naslikali so ga vrli fantje Celjskega alpinističnega odseka, ki si tako služijo denar za naslednjo odpravo, ki bo po vsej verjetnosti, kot so zaupali, na naslednji osemtiso-čak Karakorum v Pakistanu. Na sliki: Smiljan Smodiš, Bojan Šrot in Slavko Cankar na delu. Vladimir Vanek, ki skrbi na inštitutu v Žatcu, CSSR, za foto in drugo dokumentacijo, ni samo avtor številnih mojstrskih fotografij s področja hmeljarstva, ampak tudi lepo riše in slika. (Foto Milan Vero-nek) Ali bo letos Jaka Iščiga tudi prodal hmelj na jug? Opora za jablane na šibkih podlagah na Mirosanu ZA SMEH PRI ZDRAVNIKU Je v vaši družini primer duševne bolezni? Da, mož si domišlja, da je gospodar pri hiši. Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec - Ureja uredniški odbor: predsednik Slavko Košenina; člani: Metka Vočko; Ivan Vodlan, Eva Orač, Martina Krajnc, dipl inž. kmet, Miljeva Kač, dipl inž. kmet — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet inž. - glavni in odgovorni urednik - Uredništvo ie v SOZD Hmezad v Žalcu. Ulica Žalskega tabora 1 - Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.200 izvodih - Mesečna naročnina 35 din - Tisk AERO Celje - TOZD Grafika Celje - skladišče D-Per Sedovšek Tone, kmet. ing. Hmeljna komisija opozarja Zelo hitro se približuje čas, ko bomo pričeli z obiranjem, sušenjem in basanjem hmelja letnika 1984. V Sloveniji je trenutno 2.497 ha hmeljišč, torej približno 40 ha več kot lani. Razmerje površin med kultivatorji je ostalo približno isto. Upoštevajoč površino in stanje nasadov lahiko letos pričakujemo povprečno letino. Kakšna bo kvaliteta hmelja ob prevzemu pa bo v veliki meni odvisno, kako se bomo potrudili ob spravilu pridelka. Kakovosten hmelj znamo pridelati, pri spravilu pa naredimo preveč napak, ki nam kvaliteto pokvarijo. Že nekaj let nazaj ugotavljamo, da kvaliteta slovenskega hmelja pada. Preveč zdrobljen hmelj in veliko preveč plev ter listja v njem občutno znižuje kvaliteto pridelka. Nekaj je k temu pripomogla tehnologija spravila. Veliko pa tudi nemarnost, ker nismo pri spravilu pridelka več tako natančni kot nekoč. Znano je, da je svetovno hmeljarstvo v resni krizi, ki bo ob normalnih hmeljskih letinah trajalo več let. Slovensko hmeljarstvo s količino pridelka na svetovno trgovino ne more vplivati, uspešno pa se lahko vključuje s kvalitetnim in aromatičnim hmeljem. Če hočemo obdržati kupce in da ne bo reklamacij pri prodaji, moramo pridelati kvaliteten in aromatičen hmelj, ki ga svetovni trg kljub obilici hmelja še vedno išče. Na podlagi večkratnih sklepov skupščine Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije in sklepov izvršnega odbora, ki zadolžujeta Hmeljno komisijo, da se odločno zavzame za izboljšanje in ohranitev slovesa slovenskega hmelja, je Hmeljna komisija na svojem sestanku, 18. junija 1984, sklenila naslednje: 1. Hmeljna komisija bo tudi letos v 'Sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo v času obiranja hmelja imenovala strokovne ekipe za nadzor spravila. Te ekipe bodo v sezoni obiranja obiskovale posamezna delovišča in na licu mesta ugotavljale kako spravilo poteka in opozarjala na napake. 2. Kot vsako leto bo vzorčenje hmelja opravila komisija pred pričetkom prevzema. Sestavila bo tipske vzorce, kot jih zahtevajo naše uzance z upoštevanjem zahtev držav evropske gospodarske skupnosti. 3. Prevzem hmelja mora potekati na podlagi postavljenih vzorcev. V kolikor pripeljani hmelj ne bo odgovarjal tipskim vzorcem in bo potrebno čiščenje, prebiranje, bodo stroški bremenili neposrednega pridelovalca. Vse prevzete bale so oštevilčene oziroma označene tako, da je mogoče tudi naknadno ugotoviti pridelovalca. Spoznati moramo, da pleve, listje, veje in razne primesi ne spadajo med kvaliteten hmelj. Le tako bomo slovenskemu hmelju povrnili nekdanji sloves in ga tudi ohranili. Gajšek Helena, dipl. oec. Uspešno spravilo pridelka V hmeljarski proizvodnji je obiranje dn sušenje hmelja tisto opravilo, ki zahteva dobro in temeljito pripravo dela. Za obiranje in sušenje hmelja je namreč potrebna dobra tretjina vseh delovnih ur v hmeljarstvu, ki pa morajo biti opravljene v izredno kratkem roku, če žalimo dobiti hmelj dobre kakovosti. Prav faza obiranja hmelja lahko postane nevarno ozko grlo v proizvodnji. Naloga nas vseh je, da s temeljito pripravo dela in uskladitvijo posameznih delovnih postopkov preprečimo pojav ozkih grl pri obiranju. Zaradi zastojev v eni fazi stoji ves delovni proces, kar povzroči, da stroji in naprave niso optimalno izkoriščene. Stroški obiranja se zaradi tega lahko neupravičeno povečajo, česar pa ne smemo dovoliti. Posebno moramo paziti na usklajevanje naslednjih delovnih faz: Nakladanje in dovoz rastlin mora biti z zmogljivostjo obi-ralnih strojev tako usklajeno, da obiralni stroji -kot naj dražji člen v verigi ne stojijo. Zmogljivost obiralnih strojev vključenih v delovni proces nam narekuje, koliko skupin odredimo za nakladanje. Število traktorjev in prikolic za prevoz pa je odvisno še od oddaljenosti hmeljišč in kakovosti cest, zato ni mogoče dati splošno veljavnih normativov. Pri prevozu moramo upoštevati še eveetuelne ovire na -poti, npr. križišča, železniške prehode itd. Ce se le da, se teh izognemo. Naslednje ozko grlo je lahko prevoz hmelja od obiralnih strojev do sušilnic. Največkrat je temu krivo pomanjkanje košev _ oz. vreč za hmelj. Težave pri prevozu hmelja od strojev do sušilnic povezuje ponekod še nefunkcionalna namestitev strojev in sušilnic. Največ težav povzroča neusklajenost med zmogljivostjo obi-ralnih strojev in sušilnic. Obran hmelj mora čimprej priti na sušilnico. Daljše čakanje na sušenje lahko občutno poslabša kakovost. Pravočasno moramo izdelati plan sušenja hmelja na osnovi zmogljivosti sušilnic in obiralnih strojev. Takšne plane moramo izdelati tudi kooperacijske enote na osnovi zbranih podatkov, kdo od kooperantov in koliko hmelja bo sušil na skupni sušilnici. Na podlagi takšnega plana pa lahko še pred začetkom obiranja odklonimo ozka grla, do katerih bi sicer prišlo. Pri neprekinjenem postopku od obiranja do basanja hmelja lahko pride do neusklajenosti pri ovlaževanju. Tudi zmogljivost ovlaževainih naprav mora biti usklajena z zmogljivostjo sušilnic in stiskalnic. Če so premajhne, se suh hmelj s sušilnic kopiči, kar je pri nezadostnem skladiščnem prostoru lahko vzrok za zastoj sušenja oz. celotne delovne verige obiranja. Strojne skupnosti za obiranje hmelja, v katerih je združenih manjše ali večje število hmeljarjev, zahtevajo posebno skrbno pripravo. Že vnaprej mora biti jasno po kakšnem vrstnem redu bodo posamezniki obirali. Pri tem je treba upoštevati površino hmeljišč^ in velikost sušilnic pri posameznih hmeljarjih. Tisti, ki sodelujejo v skupnosti z večjo površino, pridejo večkrat na vrsto, vendar vedno po vnaprej določenem vrstnem redu. če pride pri stroju do zastoja, ise ves vrstni red pomakne za čas prekinitve naprej. Tudi stroji v skupnosti delajo večinoma noč in dan, zato morajo biti hmeljarji pripravljeni na nočno obiranje. Že vnaprej mora biti jasno, kako se bodo ob koncu obiranja obračunali stroški, da bodo pravično porazdeljeni med člane skupnosti. Z natančnim dogovorom pred obiranjem bo le-to potekalo nemoteno. Med obiranjem pa se dogovorimo le še o spremembah, M so nastale zaradi nepredvidenih okvar, vremena, različnega dozorevanja hmelja itd. Pri vseh teh pripravah mora aktivno sodelovati strokovna -služba kooperacijske proizvodnje. Zavedati se moramo, da nam samo usklajenost med posameznimi fazami dela omogoči nemoten potek dela brez nepotrebnih zastojev. Vsak zastoj, pa čeprav samo za minuto nam takoj podraži proizvodnjo in razvrednoti učinkovitost minulega dela. ZUPANEC Janez, dipl. ing. kem. tehn. Navodila za sušenje in navlaževanje hmelja Parametri pri sušenju Vsi tehnološki parametri— temperatura sušilnega zraka, pretok zraka in debelina plasti hmelja so med seboj povezani. Idea-alno je, če jih med seboj tako uskladimo, da je zadrževalni čas na etažni sušilnici 6 ur -Mg to je čas, v katerem hmelj preide vse etaže do praznenja. Maksimalen zadrževalni čas, ki še zagotavlja zadovoljivo ohranitev kvatitete hmelja, je 8. ur. Da dosežemo navedene vrednosti, je potrebno pretok zraka, ki ga določa karakteristika ventilatorja, vgrajenega v zračnem ogrevalcu, uskladiti z debelino plasti hmelja in temperaturo sušilnega zraka. Drugi pogoj za ohranitev kvalitete hmelja je tudi ta, da se hmelj med sušenjem ne sme segreti na temperaturo nad 50° C, ker pri temperaturi nad 50° C znatno oksidirajo alfa kisline. Temperatura sušilnega zraka ne sme biti višja od 65° C. To temperaturo imajo lahko tisti, ki imajo zračne ogrevalce tipa Wolf z močnejšimi ventilatorji. Za zračne ogrevalce tipa Pekalo je primerno, da ima sušilni zrak temperaturo 60° C. Na gravitačnih sušilnicah je priporočljiva temperatura 50° C, kjer pa je tudi zadrževalni čas hmelja na sušilnici lahko daljši. Debelino plasti hmelja uravnavamo glede na zgoraj omenjeni zadrževalni čas hmelja v sušilnici 6 do 8 ur. Nasipanje je odvisno tudi od kultivarja. Pretok sušilnega zraka je odvisen od zmogljivosti vgrajenega ventilatorja. Pretok močno zmanjšamo, če nasipamo preveč hmelja, ker povečamo upor na etažah. Dodatno povečamo upor, če imamo prostor nad zeleno etažo preveč zaprt — odprtine bi morale imeti 60 odstotkov površine etaže. Če ne skrbimo, da je mreža na ventilatorju, kjer se nabirajo pleve, vedno čista, zmanjšamo sesalno površino ventilatorja in tudi na ta način zmanjšamo pretok zraka. Skušajmo nasipati čim bolj enakomerno, da ne bomo imeli težav s prevelikimi razlikami v posušenosti hmelja in se tako laže približali vsebnosti končne vlage v suhem hmelju od 7 do 9 %. Če hmelj mešamo na zeleni etaži, delajmo pazljivo, da ga čim manj drobimo. Parametri pri navlaževanju hmelja Pri navlaževanju hmelja ne sme biti relugativna vlaga na-vlaženega zraka nikdar višja od 80 odstotkov, ker nad to vrednostjo že lahko aktiviramo mikroorganizme. Pri tračnih navlaže-valcih je potrebno uskladiti debelino plasti in hitrost pomika traku, da zmanjšamo razlike v vsebnosti vlage v plasti. Potrebno je imeti preverjene higrometre za spremljanje relativne vlage. Veronek Milan, kmet. ing. Izognimo se napakam pri obiranju in spravimo tako kvaliteten pridelek kot je zrastel Iz leta v leto ugotavljamo, da znamo pridelati in tudi pridelamo zdrav in kvaliteten hmelj. Kako tudi ne, saj se vso vegetacijsko dobo trudimo in skrbimo, da pri pridelovanju ne naredimo kakšne večje napake in rastlini nudimo vse, da bi bila rast uspešna, pridelek pa bogat in kvaliteten. Toda ali kakovosten pridelek tudi pospravimo? V mnogih primerih pri spravilu, to je pri obiranju, sušenju in basanju delamo grobe napake, s katerimi zapravimo del pridelka in bistveno pokvarimo kvaliteto. Po navadi je hmelj zdrobljen, ima preveč raznovrstnih primesi, predvsem listja in pokvarjeno barvo. S skrbnejšim spravilom in nekoliko več truda v času obiranja lahko kvaliteto pridelanega hmelja ohranimo. Z obiranjem ne začenjajmo prezgodaj, ker to zmanjšuje pridelek v tem in še v naslednjem letu. Prezgodaj obran hmelj, ki je nedozorel, je tudi slabše kakovosti. Zaželjeno je, da hmelj oberemo, ko dozori, v čimkrajšem času. Prepozno obran, prezrel hmelj je prav tako slabše kakovosti in se bolj drobi, izgube pri obiranju so precej večje. Od naših sort najhitreje prezori savinjski golding, ki ga je zato potrebno obrati v čim krajšem času, delno tudi atlas in buket. Dozorevanje hmelja spremlja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec z analizami, na osnovi katerih prognozira začetek oziranja oziroma optimalno zrelost. Tehnološko dozorel hmelj vsebuje že manj kot 82 % vlage, ima maksimalno količino alfa kislin in je prijetne arome. Zaradi razlik in variabilnosti med hmeljišči pa je potrebno stopnjo zrelosti ugotavljati tudi izkustveno, da bi posamezna hmeljišča — lahko ozirali v najprimernejšem času. Najzaznavnejši znaki zrelosti so čvrstost storžkov, aroma in barva storžkov. Zreli storžki so pri otipu čvrsti in če jih stisnemo, zasumijo. So prijetne arome, imajo pa tudi že spremenjeno barvo, ki s dozorevanjem preide od intenzivno temno zelene na zlato rumenkasto, svetlejšo zeleno. Pri strojnem obiranju je priporočljivo odrezati rastlino čim višje. Če je pridelek razporejen nizko, tudi na spodnjih panogah, jih osmukamo. Ostanke odrezanih trt na njivi polagamo v smeri vrste in ne vozimo preko njih. Rastline režemo sproti, tak pred nakladanjem in jih nakladamo poravnano, na sprednjem delu pa križem, da je pozneje vlaganje v stroj tekoče in brez lomljenja panog. Važno je, da ne nakladamo preveč rastlin na eno vozilo. Ostanke hmelja v hmeljišču pobiramo sproti po tleh in z vrha žičnice in jih takoj odvažamo k stroju. Rastline oberemo čimprej, da ne ovenijo. Zastoji podnevi v toplem vremenu, ki so daljši od ene ure, že lahko povzročijo spremembo kvalitete. Vlaganje oziroma vpenjanje rastlin v obiralni stroj mora biti enakomerno. Na prijemalo obešamo — vpenjamo le po eno rastlino, razen če so bistveno manj košate kot obiramo, prvoletniki, slabi drugoletniki in podobno. Pri zelo bujnih rastlinah je priporočljivo posamezna prijemala vmes puščati prazna, da razbremenimo obiralnik, predvsem pa čistilnik. Če so rastline zelo bujne, obiralnik hmelj bolj slabo drobi, čistilnik pa ne zmore v zadostni meri ločiti listja od storžkov. Izgubljamo količino in kakovost. Zato tudi ni priporočljivo obiralnih strojev naravnavati na zgornjo mejo zmogljivosti. Torej se izogibajmb tudi maksimalnih hitrosti dodajalnih verig, prog, kjer zato obstajajo možnosti. Obirajmo po pravilu, hiti počasi. Obiralni stroj je potrebno pogosto regulirati in prilagajati spremenjenim razmeram obiranja. Posebno pri lahkem drobnem in mokrem hmelju mora biti naravnavanje strojev pogostejše in bolj precizno kot sicer. Pri tem je potrebno posebno vestno spremljati delovanje zračnih (ventilatorskih) čistilnikov. PRILOGA 2 Obiralne stroje večinoma nastavljamo izkustveno, preverjamo pa lahko z meritvami in analizami nabranega hmelja. Obiralni bobni se naj vrtijo zmerno, tako da na obranih rastlinah ostaja še nekaj listja, lahko pa tudi storžkov, vendar ne več kot 20 storžkov na raslitno. Če ostaja povprečno več kot 20 storžkov na rastlini, povečamo vrtljaje obiralnih bobnov ali pa bobne bolj približamo, vendar samo, če je obiralnik brezhiben, da je čist, in če ne manjkajo obiralni prsti. Za dosego čistega obiranja je povečevanje vrtljajev ali približevanje obiralnih bobnov, ki niso čisti ali jim manjkajo obiralni prsti, zelo škodljivo za pridelek. Pomanjkljivi obiralniki hmelj veliko bolj drobijo in obirajo z znatno večjimi izgubami pridelka. Na obiralnikih je treba sproti odpravljati že manjše pomanjkljivosti. Če stroj pušča na obranih rastlinah »muhe«, to je, da ne obira s peclji in da peclji z delom vretenca in par lističi storžka ostajajo na rastlini, obiralnik pa je brezhiben, je znak, da se obiralni bobni vrtijo prepočasi. Zmogljivost čistilnikov obiralnega stroja je treba izkoristiti v celoti kot ventilatorskih, tako tudi prebiralnih trakov, da ne tečejo v prazno. Če to ni možno, je znak, da so tehnično pomanjkljivi. Napake je potrebno odpraviti, kajti zaostreni kriteriji vrednotenja a tudi boljšega nagrajevanja kvalitete, ne dovoljujejo več večje količine primesi in listja med hmeljem. Veliko nepravilnosti, ki kvarijo kvaliteto, pa napravijo na sušilnicah, pri sušenju, dovlaževanju in basanju hmelja. Te so pogosto številnejše, kot pri obiralnih strojih, pa tudi usodnejše. So posledica tehničnih in pogosto tudi tehnoloških pomanjkljivosti. Najpogostejše pomanjkljivosti sušilnic so premajhni zračniki za odvod vlažnega zraka, netesnost komor in uhajanje toplega zraka mimo plasti hmelja, netesnost suhe etaže oziroma izme-talne naprave, zvite lese in mešanje svežega hmelja z osušenim, neenakomerno zvračanje les, manjkajoči termometri, obratno-smerni tokovi toplega zraka in še nekatere konstrukcijske napake, ki se jim ne da izogniti. Od napak, ki se pojavljajo pri procesu sušenja hmelja, pa so najpogostejše in tudi najbolj škodljive, da sušilnice preveč nasipamo (predebele plasti in parjenje hmelja), neenakomerna debelina hmelja na zeleni nasipni etaži in razlike med etažami, neenakomerna zgoščenost plasti hmelja in- velika raznolikost pretokov sušilnega zraka, previsoke temperature z ozirom na zmanjšane (ovirane) pretoke sušilnega zraka, predolgo sušenje in izguba barve, neenakomernost sušenja, gnezda neposušenega hmelja in presuševanje, neprimerno in slabo ravnanje s suhim hmeljem (drobljenje), kot premikanje, tlačenje, pometanje še toplega ali celo vročega hmelja in podobno ter načinu dovlaže-vanja in basanja, preveč ali premalo posušen hmelj. Za odvolgnjenje hmelja oziroma dovlaževanje na tračnih do-vlaževalnih napravah je težiti za tem, da je hmelj sicer bolj, predvsem pa enakomerno posušen, nikakor pa presušen. Ugodneje je, da ga dovlažujemo v tanjših plasteh, da se izognemo večjim razlikam v vlagi po debelini plasti in drobljenju pri basanju. Na kratko: Torej je za spravilo in ohranitev takšnega pridelka, kot smo ga pridelali pomembno upoštevati pridobljena izkustva in strokovne napotke. Za začetek obiranja upoštevajmo strokovno napoved, ki jo z ozirom na variabilnost dopolnimo še z izkustvenim ugotavljanjem stopnje zrelosti in vrstnim redom — obiranja posameznih parcel. Savinjski golding oberimo, ko dozori, v čimkrajšem času. Rastline na njivi odrežimo neposredno pred nakladanjem, kar se da višje. Nakladajmo jih poravnano in ne preveč na eno vozilo. Naloženih rastlin ne tlačimo. Sproti pobirajmo ostanke po tleh in z vrha žičnice. Konce trt polagajmo pri rezanju v vrsto in ne vozimo po njih. Naložene rastline oberimo čimprej, Vlaganje oziroma vpenjanje rastlin v obiralni stroj naj bo enakomerno in le po eno rastlino ter primerno zmogljivosti obiralnega stroja. Pri zelo bujnih in košatih rastlinah puščamo posamezna prijemala prazna, da obiralnega stroja ne preobremenimo. Strojev ne naravnavamo na maksimalno zmogljivost, če to ni nujno potrebno. Obiralni bobni naj se vrtijo zmerno in s primemo hitrostjo, da na trtah ne ostaja preveč storžkov ali muh, a še nekaj listja. Pri vlaganju izrezujemo prazne konce vodil. Posebno pazimo na preobremenitev zračnih (ventilatorskih) čistilnikov, ki naj odstranijo, kar se da več listja. Obiralne stroje reguliramo pogosteje in jih prilagajamo razmeram obiranja (sorta, vreme, čas, zrelost ipd.). Pogosteje in bolj precizno naravnavamo stroje pri obiranju drobnega, lahkega in mokrega hmelja. Obrani hmelj spravimo čimprej na sušenje. Sušenje hmelja naj ne traja predolgo, če so sušilnice brezhibne in postopek pravilen, zato preverimo osnovno, sušilne komore, peči, dimnike in odprtine zračnikov, že pred sezono. Zatesnimo sušilne komore pri izmetalnih napravah, da si zagotovimo oziroma povečamo enakomernost sušenja in zmogljivost sušilnice. Poravnajmo lese, da zeleni hmelj ne uhaja med posušenega. Pri mrežastih navij alnih in izmetalnih napravah preverimo, če je dno za mrežo do stene zadaj (krajša stranica trikotnika) zaprto s pločevino, ki preprečuje pretok sušilnega zraka mimo hmelja. Sušilnice polnimo hitro in enakomerno (vse etaže). Količina nasutja oziroma debelina plasti zelenega hmelja naj bo ustrezna tipu oziroma zmogljivosti sušilnice, plast pa poravnana. Ne prekoračujmo dovoljenih temperatur, ki se naj ravnajo po tipu sušilnice in pretoku sušilnega zraka (višje sušilnice, več zraka, višje temperature). Če se hmelj predolgo zadržuje na sušenju, ne zvišujmo temperatur čez dovoljeno ampak zmanjšajmo količino nasipanja oziroma debelino plasti hmelja. Gnezda neposušenega hmelja preprečimo (če niso posledica tehničnih napak sušilnice) z enakomernim nasipanjem in natančnim poravnavanjem plasti zelenega hmelja na zgornji lesi (etaži),- z zmanjšanjem nasipanja oziroma debeline plasti hmelja na vseh etažah oziroma celokupnega nasutja, z večkratnim mešanjem hmelja na zgornji lesi, s spuščanjem že delno osušenega hmelja iz vrhnje na drugo leso in s skrbjo za enakomerno osuševanje oziroma enakomerne pretoke sušilnega zraka po vsej površini sušilnice. Lese polnimo ustrezno tipu sušilnice, po teži hmelja (težji hmelj, tanjša nasipna plast). Izguba barve se pojavlja pri predolgem sušenju, pri previsokih temperaturah in presiSSevanju, pri premajhnih pretokih zraka, pri slabem odzračevanju, pri debelih plasteh nasipanja sušilnice, posebno še, če je hmelj moker. Hmelj posušimo z ozirom na vsebnost vlage, ustrezno načinu dovlaževanja in basanja, vendar ne odstopajmo od dovoljenih mej,- Za prirodno odvolgnjenje in poznejše basanje je lahko hmelj manj posušen in z večjimi razlikami v vlagi, če je na razpolago dovolj skladiščnega prostora. Za sprotno dovlaževanje (tekoči trak) pa večja odstopanja od dovoljenega in večje razlike v vlagi niso dopustne. Pri prirodnem načinu odvolgnjenja in spravljanju suhega hmelja na kupe, je potrebno hmelj iz sušilnice, ki vsebuje več koit 15 % vlage, vrniti ponovno na sušenje. Pri sprotnem načinu dovlaževanja in basanja pa dosušujemo tudi hmelj, ki ima sicer manj vlage, a še v celoti sveža vretenca. Preprečujmo drobljenje hmelja pri manipulaciji in ne premikajmo toplega ali celo vročega hmelja. Dovlažujmo ohlajen hmelj. Dovlaževanje v tanjših plasteh je ugodnejše, ker poteka hitreje, bolj enakomerno in z manjšimi razlikami v vlagi. Bašemo le odvolgnjen oziroma dovolj navlažen hmelj. Bal ne stiskamo prekomerno, posebno če hmelj ni dovolj navlažen. Hmelj hranimo v suhih temnih prostorih, ločeno od virov škodljivih vonjav. Pogoji za spravilo tako kvalitetnega pridelka, kot zraste, v mnogih primerih res niso idealni, v mnogih celo zelo težavni. Iz izkušenj pa vidimo, da se z večjo prizadevnostjo in upoštevanjem nekaterih drobnih zakonitosti da tudi v težavnih razmerah pospraviti oziroma ohraniti najboljšo kvaliteto. Vrednotenje te bo po novih določilih prevzema hmelja finančno ugodnejše, pri tem pa ne bi smeli pozabljati na prizadevne posameznike. Navodila za odvijanje prometa s traktorji v času obiranja hmelja SPLOŠNO Prehodi na magistralnih in regionalnih cestah morajo biti zavarovani s čuvaji, ki voznike opozarja, kdaj lahko varno prečkajo cesto. Čuvaj mora biti polnoleten in poznati cestno-prometne predpise. Vozniku je čuvaj samo v pomoč, odgovornost za morebitno nesrečo ali prekršek nosi voznik sam. V času obiranja hmelja je hoja po magistralni cesti, žalski obvoznici in regionalnih cestah prepovedana. Za prečkanje teh cest se uporabljajo isti prehodi kot za traktorje in veljajo enaka navodila kot za promet s traktorji. Posebej vas opozarjamo, da se hodi v skupinah in se delavce nadzira. V času zmanjšane vidljivosti ali ponoči velja predpis, da nosijo pešci izven naselja svetleče predmete tki. »KRESNIČKE« s katerimi opozarjajo na svojo prisotnost na cesti. Spremljevalci, ki vodijo delavce na delo, morajo to upoštevati. OMEJITEV PROMETA S TRAKTORJI Prečkanje ceste je omejiti od prvega somraka do popolne zdanitve in se izogibati prometnih konic. Prepoved prevozov na magistralni in regionalnih cestah velja v času zapore tovornega prometa, in sicer ob petkih od 15. do 19. ure, ob sobotah od 5. do 11. ure in nedeljah od 15. do 20. ure. Poleg tega velja omejitev na relaciji Latkova vas—Doberte-ša vas, prečkanje obvoznice Žalec ter prevoz trt na relaciji Čeplje—Kaplja (Pihlbirt) do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Prepovedi ob petkih, sobotah in nedeljah (do ponedeljka do 7. ure) veljajo na M-10 na relaciji Zajasovnik—Žalec (v dnevnem času). Te omejitve ni na relaciji Žalec—Vojnik, razen posebej naštetih izjem. Ob petkih, sobotah in nedeljah se dovoli le prečkanje magistralne in regionalnih cest, prevozi niso dovoljeni. Za prevoze izven navedenih relacij ali v nujnih primerih se je posebej dogovoriti s pristojno postajo MILICE. ONESNAŽENO CESTO JE TAKOJ TEMELJITO OČISTITI! I. DOVOLJENI PREHODI PREKO MAGISTRALNE CESTE M-10 OD VRANSKEGA DO VOJNIKA 1: Prečkanje ceste pri pokopališču na Vranskem (drevored). 2. Prečkanje ceste v Brodek pri mostu — odcep stare ceste na Vransko. 3. Dovoljen prevoz hmeljnih trt s prikolicami na relaciji Vransko—Kapla (Pihlbirt) po M-10. 4. Prečkanje ceste v prekopi pri gasilskem domu. Nevaren prehod! Postaviti čuvaja, opozirni tabli in rumeni utripajoči luči. 5. Prečkanje ceste pri odcepu za Tabor (Pihlbirt) se vrši na preglednem delu ceste nad avtobusno postajo tako za traktorje kot tza pešce. Na dvorišču se posavi ograja in prepove vsak prehod. 6. Prehod Gomilsko—Grajska vas (gostilna Košenina). Postaviti omejitev hitrosti 60 km/h, opozorilni tabli in rumeni utripajoči luči. 7. Prehod preko mosta čez Boljsko (pri Žirovnik) in prevoz hmeljskih trt v Grajsko vas ter prevoz trt iz hmeljišč v Šentrupertu (Žerjavke) mimo črpalke PETROL do odcepa za obiralni stroj v Latkovi vasi (ca. 500 m). 8. Prečkanje ceste M-10 med Latkovo vasjo in odcepom za Logarsko dolino se dovoli za dovoz trt na obiralni stroj pri Plev-ček in križišču Jančič—Gmajner in ca. 100 m po asfaltu. Postaviti znake za omejitev hitrosti pri Žirovniku in pri Petrolu (križišče), konec omejitve hitrosti pa za križiščem proti odcepu za Latkovo vas (za hišo Lakot) in pri Košenina. Postaviti opozorilni tabli pri Žirovniku in Lakotu ter opremiti z utripajočimi rumenimi lučmi. Traktoristi, ki prevažajo trte po M-10 morajo voziti skrajno desno. O času prevoza obvestiti enoto Milice Vransko. 9. Prečkanje ceste M-10 v Šempetru pri zadružnem domu na lokalno cesto Podlog—Grušovlje za prevoz trt, zelenega hmelja in bal. Prečkanje v smeri zadružni dom—Podlog in obratno. Postaviti opozorilni tabli in rumeni utripajoči luči. 10. Prečkanje ceste pri »Rizmalu«. Čuvaj ni potreben, vendar morajo vozniki paziti na previdno prečkanje. 11. Prečkanje obvoznice pri Gotovljah (Jošt). Najnevarnejši prehod. Obvezen čuvaj, ki opozarja voznike traktorjev. Postaviti omejitev hitrosti 60 km/h in rumeni utripajoči luči. Semafor na obvoznici pri Nami naj vedno deluje. 12. Prečkanje na križišču Arja vas—Petrovče, prepovedano med 5.30 in 6. uro ter 14. in 15. uro in v času prometnih konic ob delavnikih. 13. Prehod preko ceste M-10 v Drešinji vasi. 14. Prečkanje in prevoz po M-10: žičnica Arclin (Joštova kapela) -11 do trgovine in kapele. Dogovor z Milico Vojnik o času prevoza. 15. Prevoz hmelja v balah po M-10 iz Vojnika in Šmarjete v Levec, se lahko vrši le ob delavnikih in ne v času konic in zelenega hmelja iz Levca v Šmarjeto. Dovoz po obvoznici in po Dečkovi cesti. V Levcu je odmik na vzporedno mesto. Obvestiti prometno milico Celje. 16. Prevoz hmelja v balah Latkova vas—Doberteša vas (odcep za AERO) je dovoljen v okvtiru omejitev. 17. Izhod iz gospodarskega dvorišča v Šempetru na cesto M S- 10 je postaviti znake za prepoved in pešce usmerjati na cesto Podlog—Šempeter. 18. Prevoz zelenega hmelja in trt za siliranje: Po lokalnih cestah preko Zaloga Čulka — na EMO (Dečkova cesta) — do Zepine. 19. Prevoz hmelja iz žičnice med Vojnikom in Višnjo vasjo (Mrkotna) se vozi skozi Vojnik, prazne prikolice pa mimo stare papirnice Višnja vas (samo desni promet). 20. Dovoz hmelja v sušilnico Medlog (Mlekarna) in odvoz hmelja v balah se vrši po obvozni cesti mimo INGRADA. V Lev-vec in na obvozno cesto zahodno od Levca, oziroma obratno. OPOZORILO KZ »Savinjska dolina« TZO Gomilsko naj organizira čiščenje oz. pranje ceste M — 10 preko mostu čez Boljsko (Žirovnik) do odcepa ceste proti Trnavi z motorno črpalko TOMOS od odpadlega blata. PRILOGA 3 II. DOVOLJENI PREHODI, PREVOZI PO REGIONALNIH CESTAH Arja vas — Velenje. Dovoli se prevoz iz Petrovč do gospodarskega dvorišča, skozi Arjo vas proti Zalogu. Postaviti opozorilni tabli (pri kolovozu v Drešinjo vas in pred mostom čez Ložnico). b) Šentrupert —. Mozirje. Prečkanje ceste pri zadružnem domu v Trnavi. Prevozi Letuš Male Braslovče — Braslovče. c) Dobrna — Vojnik. Prevoz trt, razen med 6. in 7. uro ter 14. in 15. uro. d) Prečkanje in prevoz trt Latkova vas — Prebold. Za prevoze na nepredvidenih lokacijah se dogovoriti s pristojno enoto Milice. V Celju je dovoljeno opravljati le najnujnejše prevoze. Vozniki se morajo izogibati prometnih konic med 6. in 7. ter 14. in 15. uro. (tč. 15., 18., 20.). III. PREVOZI PO LOKALNIH CESTAH 21. Prečkanje in prevoz po cesti Ločica — Polzela na RELACIJI Ločica — gasilski dom ca. 300 m. 22. Prečkanje in prevoz po cesti Kamenče — Braslovče. 23. Prečkanje in prevoz Gornja vas — most — Dolenja vas. 24. Prečkanje in prevoz Šempeter — Podlog — Gotovlje — Grušovje. Šempeter — Vrbje — Griže — Žalec, žaleč — Novo Celje — Petrovče — Arja vas. 25. Prevoz trt Socka — Strmec — Vojnik, (razen v okviru omejitev). 26. Dovoli se prevoz delavcev s kombijem na relaciji Vrbje — obiralni stroj Novo Celje in nazaj. Za vse voznike velja določilo, da morajo nastanek kolon preprečevati z umikom iz vozišča, da lahko hitrejša vozila neovirano orehitevajo. VSI VOZNIKI TRAKTORJEV MORAJO VOZITI SKRAJNO DESNO. Vsi delavci pri obiranju in sušenju hmelja morajo biti opozorjeni o pravilnih in dovoljenih prehodih preko cest, obnašanju na cestah in hoje po vzporednicah. Priporoča se uporaba kolovoznih in poljskih poti. Predvsem se izogibati cest ob sobotah in nedeljah ob konicah in zvečer oziroma ponoči. OPOZARJAMO NA UPORABO »KRESNIČK«. Za pešče velja uporaba skrajne leve strani ceste v smeri hoje po cesti. Pri premikih obiralcev iz parcele na parcelo ali iz obrata na obrat je obvezno spremstvo odgovorne osebe. 27. Na cesti pri obiralnem stroju v Novem Celju se hitrost omeji na 20 km/h, namesti rumena utripajoča luč in postavi znak: »delo na cesti«. IV. PREVOZI S PRIKOLICAMI. Za prevoz hmeljskih trt, prevoza bal in gnoja (gnoj na lokalnih cestah) se lahko izjemoma uporabljajo neregistrirane prikolice, vendar opremljene kot priključno vozilo z vsemi odbojnimi stekli, lučmi, smerokazi in sicer na relacijah: Vransko — Tabor Grajska vas — Latkova vas Latkova vas — Šentrupert Letuš — Braslovče — Žovnek — Gomilsko Podlog — Šempeter — Gotovlje- Lapurje — most — Latkova vas Šempeter — Roje — Vrbje — Novo Celje — Petrovče Loke — Drešinja vas — Arja vas — Zalog — Zepina (obvozna cesta). OPOZARJAMO VSE UPORABNIKE OZIROMA VOZNIKE, DA MORAJO BITI TRAKTORJI IN PRIKOLICE EVIDENTIRANI IN OPREMLJENI Z VSEMI PREDPISANIMI LUČMI, KOT JE NAVEDENO ZGORAJ. NEREGISTRIRANE PRIKOLICE MORAJO BITI PRAV TAKO OPREMLJENE. ORGANI MILICE BODO STROGO NADZOROVALI VSA VOZILA IN KRŠITELJE KAZNOVALI. Vozniki traktorjev morajo imeti vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. Odgovornost za enventualno nezgodo zaradi odstopanja od promentih predpisov nosi povzročitelj nezgode. Prikolice za prevoz bal morajo imeti pojačane nosilce, da se ne povesijo pod težo bal. V. OBVEŠČANJE Na vhode v Savinjsko dolino (Vransko, Vojnik, Arja vas, Letuš, Levec in hitra cesta) je postaviti velike opozorilne table o obiralni sezoni (v več jezikih). Manjše table pa v Socki, Dobrni, Prekopi, Žerjavkah in povsod, kjer so omejitve oz. večja gostota prevozov. VSE KMETE — KOOPERANTE SE OBVESTI O REŽIMU IN OPOZORI V časopisu »HMELJAR«. V radio Ljubljana se v času med 18. 8. in 22. 8. 1984 oz. pred pričetkom obiranja hmleja obvešča in opozarja voznike motornih vozil o nevarnostih povečanega prometa s traktorji in prikolicami v času obiranja hmelja. PRILOGA 4 VI. PROMET S KOMBAJNI. Pri delu s kombajni, kadar prečkajo javne ceste, morajo biti nameščene rumene utripajoče luči in pri krajših premikih spre-stvo z rumeno utripajočo lučjo. Na kombajnih morajo biti nameščene vse predpisane luči in odbojna stekla. Daljše premike odobrava Cestno podjetje Celje. OPOZARJAMO VSE UPORABNIKE JAVNIH CEST, DA V INTERESU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA IN PREPREČEVANJU NESREČ STROGO UPOŠTEVAJO GORNJA NAVODILA. Navodila za varno delo in požarno varnost pri delu z obiralnimi stroji (Jugobruff, Wolf, Allays itd.) Pri delu s stroji moramo vedno upoštevati predpisana zakonska določila, ki urejajo in zagotavljajo varnost vsem zaposlenim pri delu s stroji. V primeru nesreče pri delu, pa najsi bo to lažja, težja ali celo smrtna, organi pregona raziščejo vse okoliščine, kako je prišlo do nesreče. Poleg tega danes za vsako nesrečo pri delu POVRNE VSE STROŠKE zdravljenja in bolovanja, pa tudi invalidnosti DELOVNA ORGANIZACIJA, oziroma posameznik, če se kateremukoli zaposlenemu delavcu — sezoncu |§- pripeti nesreča pri delu! Pri ugotavljanju odgovornosti (sodišče) pa igra pomembno vlogo, kako so bile izpolnjene zakonske in normativne obveznosti za varno delo in požarno varnost. Zato resno opozarjamo na odgovornost, ki si jo nalaga bodisi vodja enote ali strojna skupnost, oziroma posameznik, ki (tudi doma) najame kateregakoli delavca za pomoč pri delu! Da bi izpolnjevali vse navedene predpise, upoštevajte spodaj navedena navodila! 1. Obiralni stroj je lahko v pogonu le, če je v brezhibnem tehničnem in varnostnem stanju, kar pomeni, da mora biti predhodno usposobljen za brezhibno delovanje in imeti tudi ustrezne varnostne naprave. To pa pomeni, da morajo biti zaščite raznih vrtečih delov vsepovsod, kjer obstaja možnost dotika ali nevarnost, da delavca zagrabi, poškoduje, odbije ali kakorkoli poškoduje, del stroja ali naprave. Poleg tega morajo biti na strojih nameščene »varnostne naprave«. To so različne tipke »STOP« s katerimi je možno v najkrajšem možnem času stroj ustaviti in tako morda preprečiti hujšo nesrečo! V ta namen imajo stroji (morajo imeti) nameščene pri vseh nevarnejših delovnih mestih te tipke. Na stroju »JUGOBRUFF« mora biti vsaj pet tipk »STOP«, in sicer: na valjčni mizi, na traku za prebiranje in na trtoreznici; na ostalih strojih pa pri vlaganju trt in na glavni stikalni plošči (Wolf in Allays). 2. Vsak 'stroj, izdelan pri nas ali uvožen, mora imeti listino proizvajalca t. im. »atest«, v kateri proizvajalec zagotavlja, da je stroj izdelan v skladu z vsemi predpisi za varno delo. 3. Delo pri strojnem obiranju hmelja sme organizirati in voditi samo strokovna oseba, ki odgovarja za pravilno in varno delo stroja in zaposlenih delavcev. Vodja mora imeti veljaven preizkus iz tvarnine varstva pri delu. 4. Vodja obiranja pri manjših strojih je običajno tudi odgovorni strojnik, ki skrbi za tehnično in varnostno brezhibnost stroja in organizacijo obiranja. Vodja je odgovoren, da razporedi na posamezna dela delavce, ki so tudi zdravstveno in varno sposobni opravljati svoje delo. Vodja jim delo dodeli in ga delavci brez soglasja vodje ne smejo zapuščati, zamenjavati ali podobno. Vodja je poleg odgovornosti za varno delo pri obiranju, odgovoren za izpolnjevanje predpisov o požarni varnosti in za poučevanje za varno delo delavcev na posameznem delovnem mestu. 5. Pri strojih »JUGOBRUFF« je za tehnično pravilnost in vzdrževanje strojev lahko le strokovno usposobljena oseba kovinske smeri, ki s stroji tudi upravlja. Po potrebi ima enega ali dva pomočnika, ki sta podrejena glavnemu strojniku. Tudi strojnik in pomočnik(a) mora imeti veljaven preizkus iz varstva pri delu za delo pri obiralnih strojih. 6. Stroj lahko vklaplja le glavni strojnik oziroma pomočnik po izrecnem naročilu glavnega strojnika. Stroj sme v pogon le, ko so delavci na stroju opozorjeni z zvočnim signalom na pogon, da so predhodno nameščene vse zaščite in je stroj brezhiben. Strojnik mora dajati naslednje dogovorjene znake: — 2-krat dolgi signal — priprava na zagon, — 1-krat kratek signal — zagon stroja, — 1-krat dolgi signal — ustavitev stroja (povezava s tipko (»STOP«), 7. Stroj je dovoljeno popravljati le, kadar stroj miruje in na stikalni plošči visi obvestilo: »NEVARNOST — NE VKLJUČUJ — POPRAVLJAMO«. 8. Stroj mora biti pred pričetkom sezone pregledan s strani komisije, da je tehnično in varnostno usposobljen za obratovanje. Med obratovanjem je STROGO PREPOVEDANO odstranjevati varnostne zaščite, segati z roko v stroj, mazati med obratovanjem vrteče dele, stopati na stroje in podobno. Dostop na stroje je dovoljen le v mirujočem stanju. Lestve, ki se uporabljajo v ta namen morajo biti opremljene z zaščitno ograjo oziroma imeti kavlje tako, da lestev ne more zdrsniti. 9. Na vseh delih strojev morajo biti nameščeni opozorilni napisi (nalepke), ki opozarjajo delavce na potrebno previdnost in posamezne prepovedi. 10. Pri češčenju bobna obiralnega stroja (Wolf, Allays) je prepovedano uporabljati poleg čistil, ki so vsa lahko vnetljiva še odprt ogenj. Pri čiščenju bobna strogo upoštevajte požarno-varnostna navodila glede postavitve požarne straže, pripravljenih gasilnih aparatih itd. Enaki predpisi veljajo pri varjenju v hali. 11. Vstop v obiralno halo je nezaposlenim prepovedan. Vstop lahko odobrava le odgovorni vodja. 12. Vsi delavci, ki so zaposleni pri stroju ali pri prevozu trt, morajo biti pred pričetkom del seznanjeni z navodili za varno delo in požarno varnost. Vsi delavci morajo pred pričetkom del podpisati izjave, da so bili seznanjeni z navodili za varno delo. 13. Obiralni stroj mora biti ozemljen, hala pa opremljena s strelovodno napravo, ki mora biti vsako leto izmerjena. 14. Popravila električnih kablov lahko vršijo samo usposobljene osebe ^^elektrikarji. Vodja mora biti vešč nudenja prve pomoči in mora imeti na razpolago ustrezno opremo. Po potrebi mora poskrbeti za prevoz ponesrečenca do zdravniške pomoči. 15. Navodila za varno delo in požarno varnost morajo biti izobešena v hali. 16. Za gašenje požara morata biti na razpolago vsaj dva gasilna aparata »S« 6 li 9. Služba varstva pri delu Navodila za varno delo in požarno varnost pri obiranju in sušenju hmelja Obiranje in sušenje hmelja predstavlja vrsto različnih nevarnosti, tako za delavce kot tudi za družbeno in zasebno imo-vino. Da bi preprečili čim več škode in nesreč, vas opozarjamo na tehnične normative in veljavna zakonska določila, ki se morajo dosledno izvajati. Navedena določila se nanašajo na vse mehanizirane naprave in priprave (stroje itd.), objekte za spravilo, sušenje, skladiščenje hmelja, na vsa prevozna sredstva in druge naprave. Za vse naprave in priprave na splošno velja, da morajo biti pred pričetkom hmeljne sezone pregledane in preizkušene in da morajo biti izdani za obratovanje ustrezni dokumenti: zapisniki ali potrdila da so usposobljeni oziroma varni za uporabo. V ta namen vam posredujemo napotke, ki se neposredno tičejo tehničnega in varnostnega stanja na objektih, strojih in napravah. I. NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA 1. Vsi porabniki električnega toka morajo biti po določilih 5. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih za varno delo z delovnimi pripravami in napravami izolirani, ozemljeni ali ničeni tako, da v primeru kakršnekoli tehnične ali druge napake za vodnika ali uporabnika ne predstavljajo izvora nevarnosti. Zaradi tega je potrebno pravočasno opraviti potrebna vzdrževalna dela in meritve ozemljitve oziroma ničen j a. Na podlagi meritev moramo ugotovljene napake pred sezono odpraviti. Vsako večje popravilo zahteva meritve (nova instalacija, menjava motorjev itd.), obstoječe naprave pa morajo biti izmerjene najmanj vsako drugo leto. Enaka določila veljajo za strelovode na sušilnicah, obiralnih halah in drugih objektih, v katerih so zaposleni delavci. 2. Po določilih 12. člena navedenega Pravilnika moramo pred vsakim popravilom priprave ali naprave (stroja) najprej IZKLOPITI ELEKTRIČNI TOK v vklopni omarici. Na omarico — stikala pa obesiti napis »NEVARNOST — NE VKLJUČUJ. POPRAVLJAMO« tako, da napis opozarja nepoklicanega na prepoved vklopa naprave in tako zagotavlja varnost delavcev pri popravilu oziroma vzdrževanju stroja ali naprave. Samo strojnik je pooblaščen sneti navedeni napis in znova vključiti stroj v pogon, vendar šele, ko se je prepričal, da je popravilo končano, da so delavci zapustili stroj, pospravili orodje, da so zaščitne naprave nameščene na svojih mestih, delavci opozarjeni na zagon z dogovorjenimi zvočnimi znaki. V vsaki električni razdelilni omarici morajo biti tokokrogi označeni s podnapisi in navedena moč posamezne varovalke. Na omaricah pa morajo biti nameščena opozorila o nevarnostih električnega toka in navodila za varno delo. Pod vsako omarico oziroma stikalno ploščo mora biti nameščena dovolj velika izolacijska površina iz gume ali plastike (nevarnost dotika). II. DVIGALA V SUŠILNICAH (jaškovna in vrvna dvigala) TEU TRANSPORTNI TRAKOVI 1. Pri dvigalih upoštevajte določila Pravilnika za varno delo z vrvnimi dvigali (Ur. list SFRJ, št. 19/68). Pri dvigalih in transportnih trakovih posebno pozornost posvetite tehničnemu stanju naprav in varstva pred posegom v vrteče ali premikajoče se dele. Pri dvigalih so zelo važna vrata; da se lahko odprejo le, kadar se nahaja kletka dvigala v etaži. Vsako drugačno odpiranje vrat je nedopustno in strogo prepovedano. V vsaki etaži se mora nahajati tipka za upravljanje z dvigalom. Jašek dvigala in vrata morajo biti zavarovani tako, da v primeru obratovanja dvigala ni mogoč poseg v notranjost jaška z nobenim delom telesa ali predmetov in je zagotovljena popolna varnost delavcev. S TOVORNIMI DVIGALI JE PREPOVEDANA KAKRŠNAKOLI VOŽNJA OSEB. 2. Na vseh vratih morajo biti nameščeni napisi o DOVOLJENI NOSILNOSTI dvigala, navodila za varno delo in opozorila ter navodilo za upravljanje z dvigalom. Posebej opozarjamo vodje sušilnic, da so neposredno odgovorni, če pustijo obratovati dvigala ali celo dopuščati posameznim delavcem kršenje varnostnih navodil in dostikrat tudi namerno odstranitev oziroma blokiranje naprav za odpiranje vrat ali upravljanje z dvigalom. Z DVIGALI SMEJO UPRAVLJATI LE DELAVCI, KI SO POSEBEJ POUČENI o upravljanju z dvigali in so tudi strokovno usposobljeni za tako delo. III. NAVLAŽEVALCI HMELJA IN STISKALNICE 1. Vse naprave morajo biti tako zavarovane, da ne morejo med obratovanjem poškodovati delavcev. Na vstopu traka v ustje ventilatorja MORA BITI NAMEŠČENA MOČNA MREŽA, KI NIMA VEČJE ODPRTINE KOT 6 mm, da ne more delavec s prsti priti v območje ventilatorja. Vsi ostali vrljivi deli morajo biti prav tako zaščiteni. Nameščeni morajo biti navodila za varno delo. IV. ETAŽE V SUŠILNICAH Vse stropne odprtine na podih morajo biti zaprte ali dobro zavarovane, da ne more prihajati do padcev in poškodb. Posebno nevarne so odprtine za basanje in navlaževanje hmelja. Večina so zasilno pokrite, druge odprtine so brez naslonov, ograj, rešetk, varnostnih pasov za označevanje nevarnih odprtin itd. Prav tako niso pravilno zavarovani razni podesti, lestve, ograje pri basanju hmelja in razne druge priprave. OPOZARJAMO, da morajo BITI IZDELANE V SKLADU S PREDPISI ZA VARNO DELO (višina ograj 1 m, pravilen naklon stopnic, zavarovani podesti z dovolj močno ograjo, predpisane lestve). V sušilnicah, kjer so stene iz valovitih salonitk, je preveriti pritrditev le teh in neuporabne zamenjati. Pritrditi je pod na etažah in ga poravnati, kjer je neraven. V. SUŠILNE KOMORE IN OGREVALCI >»WOLF« 1. Mehanizem za izvlačenje mrež je večina izrabljen tako, da mreže zastajajo. Zaradi tega hmelj pada izpod mrež v prostor z vročim zrakom. Nekatere mreže nimajo na zadnji steni pločevine za usmerjanje hmelja ob stene, kar poveča padanje hmelja pod mreže. Vrvi z utežmi ne tečejo gladko, ker so vodila izrabljena! Vse to povzroča, da prihaja preveč hmelja pod mreže, zato jih moramo čistiti najmanj na vsakih 24 ur, da ne pride do požara! 2. Poseben problem povzročajo pleve, ki prihajajo na mreže za podpih na ogrevalcu Wolf. Vsako leto ugotavljamo, da zaradi zamašenih mrež prihaja DO PREGORETJA HRUŠK V OGREVALCIH. K temu svoje prispeva še nepravilna regulaža vzvoda odpiranja in zapiranja podpiha v ogrevalcih. Da preprečimo poškodbe oziroma požar je potrebno: — preprečiti dostop plev iz vrha sušilnice z namestitvijo oziroma zaprtjem prostora WOLF z ustreznimi mrežami; — preprečiti padanje plev skozi reže stropov tam, kjer je namesto betonskih stropov nameščena le pločevina, ki se krivi in omogoča plevam, da padajo v prostor'WOLF; — posebne mreže za lovljenje plev na vstopni odprtini WOLF morajo biti dovolj velike in dobro zatesnjene na stiku z ogrevalcem. V nasprotnem primeru je pretok zraka premajhen. 3. Posebej opozarjamo na vzvode za odpiranje in zapiranje zraka pri ogrevalcih WOLF: — zaradi zatikanja vrvi se vzvod sicer postavi v polož.aj »ODPRT« ali »ZAPRT«, vendar ne odpre ali zapre lopute popolnoma. Zaradi tega prihaja do pregorevanja »hrušk«; — na vzvode na ogrevalcu obešajo dodatne uteži. Ker pa te uteži niso privarjene, se pomikajo in padejo pod vzvod lopute, ki se zaradi tega ne odpre popolnoma; — veliko primerov pa je, da po menjavi hmelja iz les sušač »pozabi« odpreti loputo. ■ VSE TO POSPEŠUJE PREGOREVANJE KURIŠČ »HRUŠK < V OGREVALCIH. Dolžnost vodje sušilnice je, DA STALNO NADZIRA RAVNANJE SUŠAČEV IN DELOVANJE ODPIRANJA IN ZAPIRANJA LOPUT. POPRAVILO ELEKTRIČNIH NAPRAV SMEJO OPRAVLJATI SAMO STROKOVNO USPOSOBLJENI DELAVCI — ELEKTRIKARJI PRILOGA 5 VI. OGREVALCI NA TRDA GORIVA Na splošno obstaja velika nevarnost vžiga hmelja pod lesami. Kurjača je potrebno naučiti, da pravilno kuri. Napačno je nalaganje kuriva »naenkrat« nato pa dolgo časa nič dodajanja. Kurjač mora nenehno nadzirati delovanje ogrevalca, vodja pa mora nadzirati njegovo delo. VII. OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA IN POUČEVANJE DELAVCEV Na sušilnicah je predpisana naslednja osebna zaščitna oprema: 1. Delavci pri menjavi in kontroli suhega hmelja morajo imeti očala za zaščito oči. 2. Vsi delavci pri transportu hmelja v vrečah ali koših in balah morajo uporabljati rokavice. 3. Uporabljati varnostne čelade pri transportu hmeljnih vreč na brezkončnem transportnem traku. 4. Pri transportu hmelja na dvigalih, ki imajo nakladalne rampe na prostem, morajo imeti delavci v primeru slabega vremena ustrezno obleko (dežne plašče) s kapuco. VI VODJE SUŠILNIC MORAJO STALNO OPOZARJATI IN NAMESTITI USTREZNE NAPISE: — STROGA PREPOVED KAJENJA ALI UPORABE ODPRTEGA OGNJA V VSEH PROSTORIH SUŠILNIC ALI SKLADIŠČ. — SEZNANITI VSE ZAPOSLENE Z UPORABO GASILNIH APARATOV, HIDRANTOV IN ALARMIRANJA POŽARA (GORI, GORI), ter OBVEŠČANJA MILICE na telefon ŽALEC 710-922 oziroma 92 na telefon VRANSKO 724-022 oziroma 92 POKLICNE GASILCE 93 (Celje). STROGO PREPOVED UŽIVANJA ALKOHOLA IN VSTOPA NEZAPOSLENIM. VIII. OPREMA Z GASILNIMI NAPRAVAMI IN POUČEVANJE DELAVCEV 1. Na sušilnicah morajo biti praviloma nameščeni brezhibni zidni hidranti. Kjer teh ni, mora biti na vsaki etaži sod vode 2001, vedro in kramp ali sekira. I. Pri vsakem električnem postroju (motor ali naprava) morajo biti nameščeni gasilni aparati na prah (S — 9) ali na CO2. Gasilnih aparatov na peno ali vodo ne nameščamo! 3. Vsem delavcem moramo praktično prikazati uporabo gasilnih naprav (aparati in zidni hidranti), tako da vsi delavci obvladajo gašenje. 4. Vse delavce moramo seznaniti z načinom samoreševanja iz višjih etaž (skozi odprtine za basanje, s pomočjo vrvi itd.). 5. Vse delavce seznanimo z izklopom toka, ki ima dva ali celo tri izklopna mesta in postopek gašenja z aparati na prah in CO2 pod napetostjo! V nobenem primeru pa ne z vodo! 6. Delavce moramo dokazno poučiti o varnem delu pri napravah in strojih v sušilnicah. Delavci morajo podpisati izjave. 7. Vse delavce opozorimo na predpise o prometni varnosti posebej še na navodila v času opiranja hmelja. PREPOVEDANA JE VSAKA VOŽNJA LJUDI NA PRIKOLICAH, RAZEN PRI TRGANJU TRT NA NJIVAH. TRAKTOR LAHKO VOZI VOZNIK, KI IMA VELJAVNO VOZNIŠKO DOVOLJENJE ZA VOŽNJO T,R AKTOR J A. 8. NA VEČJIH SUŠILNICAH MORAMO NAMESTITI GASILNE APARATE NA PRAH »S —50«, ki imajo 50 kg prahu. 9. Upoštevati moramo zahteve požarno-vamostnih inšpektorjev, ki pred pričetkom obiranja pregledajo sušilnice in odpraviti pomanj kij ivosti. 10. Pri vsaki osvetlitvi, ki se opravlja s prenosno lučjo, sme biti napetost največ 24 V. II. Med obratovanjem strojev je prepovedano pod stroji čistiti z metlo! 12. Z ustreznimi opozorilnimi tablami oziroma nalepkami opozarjamo na prepovedi in opozorila. Zato morajo biti na etažah, pri vhodih in na raznih strojih in napravah nameščena ustrezna opozorila. 13. Kršilce navodil, predvsem glede kajenja ali uporabe odprtega ognja je brezpogojno takoj odstraniti iz sušilnic ali skladišč in uvesti proti njim disciplinski postopek. Služba varstva pri delu Tisk: AERO — TOZD GRAFIKA PRILOGA 6 Navodilo za varno delo pri trganju, nakladanju in prevozu hmeljskih trt 1. Prikolica mora biti za vožnjo po cestah im kolovozih opremljena s predpisanimi lučmi, odbojnimi stekli (zadaj trikotne oblike) in signalnimi napravami (zavorne luči in smerokazi). 2. Za varen vstop in sestop delavcev mora imeti prikolica ustrezno lestev z držaji. 3. Traktor mora biti brezhiben in evidentiran (registriran). 4. Traktor lahko vozi le voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja (ne velja kat. B, C ali D). NA TO DOLOČILO VSE UPORABNIKE POSEBEJ OPOZARJAMO! 5. Hmelj ske trte moramo zlagati v primeren trirogeljnik, da se ne pomešajo. 6. Delavci se smejo voziti na prikolicah samo po njivi pri trganju in nakladanju trt. Da bi preprečili poškodbe oči, morajo vsi delavci, ki so zaposleni pri trganju trt nositi mrežasta očala. 7. Vstop na prikolico in sestop sta dovoljena le v mirujočem stanju ko sta traktor in prikolica poravnana v vrsti. Za vstop in izstop iz prikolice veljajo naslednji zvočni znaki, ki jih mora dajati traktorist svojim delavcem: — 1-krat dolgi in 1-krat kratek signal — VSTOP NA PRIKOLICO, — 1-krat kratek signal — PRIPRAVA ZA SPELJEVANJE, — 1-krat dolgi signal — IZSTOP OZ. USTAVITEV. Vsako skakanje na prikolico ali iz nje je med premikanjem strogo prepovedano. Za vzdrževanje reda in discipline je odgovoren voznik traktorja. Posebej je paziti na vstop in sestop v mokrem vremenu (blato). 8. Traktorist mora uravnavati hitrost vožnje in opazovati potek dela, da lahko pravočasno ustavi vozilo. Ponoči mora biti trganje trt dovolj osvetljeno. 9. Trgači morajo biti v slabem vremenu oblečeni v nepremočljivo obleko s kapuco in imeti obute gumi škornje. Rokavice morajo biti usnjene, daljše in petprstne. NOSITI MORAJO MREŽASTA OČALA. 10. Rezanje' trt se opravlja tik pred traktorjem in v višini, da hmelj ostaja na njivi. Spodnji del odrezane trte se poravna v smeri vrste hmelja tako, da traktor ne vozi po trti. Rezalec mora škarje držati stran od telesa, da lie bi pri hoji padel na škarje!!! 11. Delavci so dolžni paziti predvsem na: — mesta, kjer je trta obešena na kavlje (robovi žičnic) — očala! — na vrvico, ki ni dosegla višino žičnice (zadrgnitev) — na spolzko dno prikolice (mokrota) — usklajenost vožnje s hitrostjo nakladanja ¡trt — držanje ravnotežja pri speljevanju ali ustavljanju in upoštevanje zvočnih znakov — uporabo stopnic in držajev. 12. Voznik traktorja mora hitrost vožnje prilagoditi stanju vozila, tovora dri stanju ceste ter drugim prometnim dn varnostnim pogojem. Na njivi, dvoriščih in halah je maksimalna hitrost lOkm/h, pri uvozil in v halah pa Skm/h, pri potiskanju prikolice z drogom pa maksimalno 3,6 km/h. (1 m/sek.). 13. Voznik traktorja mora voziti posebno previdno pri vožnji po njivah in opozarjati delavce, ki trte nakladajo, da se primejo stranic, počepnejo itd., kar je obvezno pri speljevanju in ustavitvi. 14. POSEBNO POZORNOST JE POSVETITI PRI TRGANJU TRT POD DALJNOVODI. PREPOVEDANO JE UPORABLJATI KOVINSKE PALICE ZA ODSTRANJEVANJE ostankov trt (uporabljati lesene (suhe) ali plastične). Palica sme segati največ 0,5 m nad višino žičnice! NE SAM DOTIK, ŽE BLIŽINA DALJNOVODA JE SMRTNA NEVARNOST! Ob dežju je nevarnost indukcije električnega toka pod daljnovodi močno povečana. PAZITI, DA ODTRGANE TRTE NE ODSKOČIJO NAD ŽIČNICO (žica daljnovoda). DELA, KI POTEKAJO POD ALI V BLIŽINI DALJNOVODOV, SME VODITI SAMO OSEBA, KI JE SEZNANJENA Z NEVARNOSTMI ELEKTRIČNEGA TOKA. 15. Delavci, ki so zaposleni pri trganju in nakladanju trt, morajo biti o načinu dn nevarnostih pri delu v žičnicah temeljito seznanjeni in morajo podpisati ustrezne izjave, da so bili uvedeni v delo. 16. UŽIVANJE ALKOHOLA JE PREPOVEDANO! 17. V primeru nediscipline je potrebno posamezne delavce zamenjati, tudi voznike traktorjev, ki ne upoštevajo navodil. 18. Voznike traktorjev, ki prevažajo trte je posebej opozoriti, da pri vožnji po cestah vozijo: — skrajno desno in omogočajo normalno prehitevanje hitrejšim vozilom, — ne nanašajo na ceste blato oz. poskrbijo, da je cesta oči-šečna, — skrbijo da so vse luči na prikolicah pravilno nameščene (vidne) in brezhibne.