Leto 1902 607 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXXVII. — Izdan in razposlan dne 4. septembra 1902. Vsebina: Št. 176. Ukaz, s katerim se izdaje nov prepdis o nniformovanju c. kr. pristanskih morsko-zdravstvenih uradnikov, in pa mornarjev, pristanskih čuvajev ter pristanskih pilotov c- kr pomorske uprave. 1Ï6. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 28. maja 1902. 1., s katerim se izdaje nov predpis o uniformovanju c. kr. pristanskih morsko-zdravstvenih uradnikov, in pa mornarjev, pristanskih čuvajev ter pristanskih pilotov c. kr. pomorske uprave. Na podstavi Najviše odloke .z dne 1 7. maja 1902. 1. se izdaje nastopni predpis o uniformovanju c. kr. pristanskih morsko-zdravstvenih uradnikov, in pa mornarjev, pristanskih čuvajev ter pristanskih pilotgi-c. kr. pomorske uprave . I. Splošna določila. • §• l. Vsak dejanski (aktivni) pristanski in morsko-zdravstveni uradnik, in pa mornar, pristanski čuvaj ter pristanski pilot je dolžan predpisano uniformo nositi oh slovesnih prilikah, ob službenih predstavah in v vnanji izvršilni službi, v uradu, v službi na ladji, kakor tudi sploh v izvršilni službi občujoč s strankami. Zunaj službe ima dejanski c. kr. pristanski in morsko-zdravstveni uradnik kakor tudi pilotno osebje vedno pravico nositi uniformo. C. kr. dejanskim pristanskim in morsko-zdrav-stvenim uradnikom, katerim je podeljen naslov višega činovnoga razreda, je dovoljeno nositi temu naslovu ustrezno uniformo. Nedejanski in pa taki pristanski in morsko-zdravstveni uradniki, katerim se je o njih prosto, voljnem izstopu iz državne službe izrečno dovolilo še dalje imeti naslov državnega uradnika, naposled take osebe, katerim se je podelil naslov in značaj pristanskega in morsko-zdravstvenega uradnika, imajo pravico o slovesnih prilikah nositi ustrezno uniformo. §. 2. Üniforma pristanskih in morsko-zdravstvenih uradnikov se nosi po dveh kategorijah. Uvrščuje se v te kategorije tako-le: Prva kategorija: Prva stopnja. Za uradnike VI. činovnega razreda druga „ , , VII. dretja „ „ „ VIII. „ „ Druga kategorija: Prva stopnja. Za uradnike IX. činovnega razreda, druga tretja X. XI. kakor za zaprisežene, v kak činovni rezred še ne uvrščene pristanske in morsko-zdravstvene praktikante. §• 3. Za uradnike prve kategorije se poleg službene uniforme uvaja tudi posebna pražnja (slovesna) uniforma. Kako naj uradniki druge kategorije prihajajo v pražnji obleki, se določa v §. 23. §. 4. Pražnjo uniformo je nositi: Ko se pride na Najviše dvorovanje, ob sprejemu Njegovega c. in krlo. kptosgesaa Veličanstva (Slovonlsch.) 140 in udov Najviše cesarske rodbine; razen tega ob službenih predstavah, ob napovedanih uradnih vizita-cijali in pohodih (obiskih) visokih dostojanstvenikov in ob drugih oficialnili javnih prilikah, za katere se to izrečno ukazuje. Sicer se nosi vedno le navadna uniforma. §. 5. Da se ločijo od drugih službenih oddelkov, se ustanavlja za uniforemski vratnik in za zleke, oziroma za passepoil-e, ki se naj namestijo na uniformi, in za paroli na plaščevem vratniku pomarančno-rumena barva. §• 6. Načelniki posameznih uradov imajo dolžnost skrbeti za to, da podstoječi jim uradniki, mornarji, pristanski čuvaji in pristanski piloti imajo predpisano uniformo v dobrem stanju, kakor ustreza uradni dostojnosti, ter jo nosijo ob vseh predpisanih prilikah. §■ 7. Pristanski in morsko-zdravstveni uradnik, mornar, pristanski čuvaj in pristanski pilot pozdravlja v uniformi, salutirajoč po vojaški. Pripadniki pri-stanske in morsko-zdravstvene žlužbe so dolžni, če so v uniformi, ko se snidejo ali srečajo, pozdraviti se vzajemno; s častnim pozdravom naj začne pod-dani ali v činu nižji uradnik. §- 8. Vsi dosedaj za izvršilno osebje pristanske in morsko-zdravstvene službe izdani predpisi o unifor-movanju izgubé z dnem, ko se razglasi ta ukaz, svojo moč. II. Opis uniforme uradnikom. A. Službena uniforma. §. 9. Jopič iz temno-modrega sukna, tufla, mikane preje ali lahke volnine (vzorni list I, podoba e) sestoji iz stanii, rokavov in vratnika. Stan, krojen tako, da se priložno prijema života, je sestavljen iz obeh sprednjih delov in iz hrbtnega dela, kateri, ko roke naravno doli visé, 10 c m sezajo čez rob rokavavega ustja. Vsak sprednji del ima vrsto G pozlačenih gumbov, na katere je vtisnjen cesarski dvojni orel, in tem ustrezno na sprednjem robu šest s svilo omotanih gumbnic. Gorenji gumb je 4 cm pod vratnikovim nastavkom in 15 cm od sprednjega roba, najspodnji 13 cm od tega in po velikosti t'2 do 25 cm od spodnjega roba tako nastavljen, da sta, kadar se oba sprednja dela drug čez druzega položita in zapneta sredi prsi, gumbni vrsti 11 do 13 cm narazen. Na vsakem sprednjem delu je na vnanji strani 17 cm od sprednjega roba in po velikosti 25 do ‘■IScm od spodnjega roba daleč, nameščen 16 cm dolg, vodoravno urezan žepni razpor s 16 cm širokim, 16 cm globokim žepom, ki ima gorenji rob pokrit s suknenim zaklopcem. Na zgornjem robu razpora nameščeni žepni za-klopec, s podlako iz enakega sukna, ima zmerno zaokrožena vogla in se lahko porine v žepe. Zgorenja in spodnja vogla sprednjih delov sta zmerno zaokrožena; na podlačni strani desnega prsnega dela je vstavljen 15 cm širok in 18 cm globok prsen žep. Hrbtni del je sestavljen iz dveh kosov in spodaj na zveznem švu 10 cm dolgo razpran. Rokava, vsak iz dveh delov z zgorenjim in spodnjim švum, imata 10 cm širok zlek iz enakega sukna in na spodnjem ustju 2 cm širok oslec na znotraj. Ob švu med rokavom in zlekom teče passepoil iz pomarančno-rumenega sukna. Vratnik, zleknjen (obrnjen) iz enakega sukna meri na tilniku 4 cm in se razširja zmerno proti spredaj. Odlike se nameščajo na 10 cm širokih roka-vovih zlekili iz enakega sukna tako, da se zgorenji del obrobčkov naravnost stika s suknenim passe-poil-om rokavovega zleka. Uradnik VI. činovnega razreda nosi na roka-vovih zlekih zlat obrobek, 4 cm širok (vzorni list II, podoba /). Po 4-4 mm narazen se vrsté proti zgoraj in vzpored z obrobkom drugi trije po 6’6 mm široki zlati obrobčki (vzorni list 1, podoba e, in vzorni list II, podoba in s pozlačeno žico povezanega. Ti deli so sestavljeni na pločni peti in gori na glavici pritrjeni sè zaglavnikom (primetnim gumbom) iz pozlačene kovine. Koš tvori na pločnem nastavku okrogel branik, ki je na svojem spodnjem širjem delu v obrambo pesti obokan, in locanj (obod), ki seza kakor lok kvišku do pod gumba kapne glavice. Branik, ki je na svoji vnanji strani 3-5 cm, na notranji strani 2'5cw širok, in pa locanj sta okrašena z arabeskami plastično cizeliranimi in luknjičastimi. Med temi arabeskami je na spodnjem širjem delu locanja upodobljen c. kr. dvojni orel. Branik in locanj sta na obeh krajih obrobljena vsak z eno okroglico, ki se konča na zadnjem koncu braniko-vem z doli upognjenim plastičnim in cizeliraniin gumbom. Kapa je okrašena z lavoriko in z arabeskami isto tako plastično cizeliranimi. in luknja pri peti je okrepljena sè zaglavnikom (rožico, okrašeno z arabeskami), da drži pločo v rokovišču. Tok (nožnica) po obmerih in obliki ploče iz mehkega lesa narejen, na vnanji strani s počrnjenim konjskim usnjem prevlečen, je gori opravljen z ustnikom in spono (žabico), 11 «»pod letö z oprto (nosačem) in kolačem ter spodaj z nakončnikom, vse to iz pozlačene kovine. Ustnik jejna vnanji strani okrašen sè začetnicami Najvišega imena in cesarsko krono, nosač in nakončnik z arabeskami v zvišenem, stisnjenem delu. Spona je 6 cm pod grlom ustnikovim, na ploskvi proti životu obrnjeni, kolač na desni strani nosača pritrjen in na spodnjem kraju opravljen z vlačnico. Sabljo je v službi vselej nositi z uniformo, odložiti se sme samo v notranji pisarnični službi. §. 15. PripUsač sestoji iz opaska iz rujavega svetlega usnja, obeh pasov nosačev iz rudečega safijan-skega usnja in njijinih kosov zapone. Izmed pasov nosačev je sprednji 29 cm, zadnji 46 cm dolg. Oba sta 2'8 cm široka in na svoji vnanji strani obložena z 2*3 cm širokim, zlatim, na sredi s črno nitjo prepletenim pascem, in na svojem spodnjem koncu, kjer se nahajajo kosi zapon, da se more pritrditi sablja, zašpičena. Na njem je nameščena 13 cm dolga verižica s kljuko, da se more više obesiti sablja. Pripasač je pod uniforemsko suknjo, oziroma telovnikom, opasati tako, da sprednji pas nosač visi oh levem gornjem stegnu. §• Ib- Uniforemski plašč (vzorni list IV, podobi n in b) je iz temno-modrega sukna in tako dolg. da bode život od vratu do 10—12 a» pod kolenom popolnoma pokrit, in ima dve vrsti velikih pozlačenih orlastih gumbov, 6 v vsaki vrsti. Vratnik je iz črnega žameta ter se lahko pri-vihne in zavilme; podlako ima iz enakega sukna. kakor plašč, in je na obeh oglih zaokrožen. Na vnanji strani zavihanega (položenega) dela vratnikovega je na sprednjem robu na sredi nameščen po en nššev („paroli“) iz pomarančno-rumenega žameta z enim v zlatu vezenim sidrom (vzorni list II, podoba d). Spredaj na nastavnem švu vratnika je nameščena plaščeva petlja (zanka) iz ovčje volne in to na desni klinček, na levi zadrga, in nastavna konca sta pokrita vsak z eno rožico, narejeno in enake tvarine' V kolkovi višini se nahaja 6 cm široka, 37 cm dolga skoba, opravljena z dvema enakima orlastima gumboma in dvema gumbnicama. V višini skobe spojnice je zunaj na obéli stranéh nameščen po en žep z oslecem pokrit in na levi prsni strani znotraj odprt. Uniforemski plašč se nosi o mrzlem in neugodnem vremenu, in pa na potovanju čez unifo-remsko suknjo. O deževnem vremenu smejo pristanski in mor-sko-zdravstveni uradniki in praktikanti nositi plašče iz temne vododržne tvarine z rokavi in kapuco iste dolgosti kakor plašč. §. 17. Za uniforemsko zavratnico (kravato) se določajo črne svilene ali atlasove voze (vratnice), 2— 3 cm široke, ki se nosijo pod zmerno širokim zavihnjenim srajčnim vratnikom. §. 18. Rokavice so iz belega pralnega usnja. §. 19. Z uniformo je nositi samo in edino belo perilo. §. 20. Za obuvalo so „štiflete“ iz črnega usnja. O deževnem vremenu se smejo nositi dežni črevlji iz črnega usnja, do kolen sezajoči, vendar ne s pražnjo obleko. V lem primeru se smejo hlače vtekniti v golenice (škornjice). Pražnja uniforma, g. 21. Pražnje (gala) uniforme suknja (vzorni list III, podobi o in b) je iz temnomodrega suknasè stoječim vratnikom in zleki iz žameta pomarančno-rumene barve. Visok bodi stoječi vratnik enakomerno 4 cm, in rokavovi žleki enakomerno 7 cm široki. Konca vratnikova sta po prekotnici l-3 cm zmerno zaokrožena. Život uniforemske suknje seza doli do kolkov in se zapenja z dvema vrstama gumbov, vsaka vrsta po osem pozlačenih orlastih gumbov, iskrica, na svojih sprednjih delili v poprečnici za 5’2 cm zmerno zaokrožena, sezuta do 8 cm nad kolenom. V vsaki izmed škricovih gub zadaj sla nameščena navpično krojena žepa, katera krijeta trovoglati z dvema orlastima gumboma obšiti letvici. Rokava sta za pestjo odprta in opravljena z malim orlastim gumbom, da se zapenjata. Podlako ima suknja tenmo-modro in ob vseh krajih gré obrobec (passepoil) iz pomarančno rumenega sukna. Vratnik in zleki imajo zlat obrobek, 3-3 cm širok (vzorni list III, podoba c). Čin se oznamenja z rožicami (vzorni list III, podobi c in d) na sprednjih koncih vratnika. Tretja stopnja se naznanja z eno rožico, druga z dvema, prva s tremi rožicami. §. 22. Pražnje hlače so iz enakega temno-modrega sukna, kakor pražnja uniforemska suknja, brez obrobca, spredaj z razporo, spodaj zaprte, s podvezama in imajo na obeh straneh po en žep, ki se zapenja. Ob vnanjih stranskih švih imajo po en 2-6 cm širok zlat obrobek (vzorni list II, podoba f). %. 23. Uradniki druge kategorije prihajajo praznično v zapeti suknji, predpisani za službeno uniformo, in temno-modrih hlačah, z uniforemskim klobukom, opisanim v naslednjem paragrafu. g. 24. Klobuk (vzorni list I, podobi a in b) je iz črne svilene klobučine, sestoji iz okrogle kape in krajcev ter ima podbradnico. Srednja navpična višina kape znaša 11 cm. Krajci so na obeh stranéh kape, in to na desni 14 5 cm visoko in na levi strani 16 cm visoko kvišku zavihani ter delajo spred in zad 6-7 cm široka, zmerno vznesena konca, ki merita v svoji srednji dolgosti po 10 cm od glavne otline. Krajci so obrobljeni s 3-5 cm širokim, črnim povodičenim svilenim trakom, ki je tako našit, da so 3 cm njegove širjave proti vnanji strani krajcev položeni. Vrhu tega je ob notranji strani krajcev nameščeno v prvi kategoriji črno nojevo perje. Na vnanji strani delnega krajca, in to na sredi ima klobuk črno petljo (kokardo). Nad to petljo z uniforemskim gumbom pritrjena klobukova zanka je narejena v prvi kategoriji iz šest vrst zlatih buljo- nov, katerih dva srednja sta spletena, v drugi kategoriji iz 2-6 cm široke zlate preme (porte). V obth klobukovih oglih ležita roži iz zlatih buljonov, sè srednjim ščitom iz črnega žameta, na katerem je v zlatu vezen cesarski dvojni orel. §. 25. Uniforemska ovratnica (kravata) je iz črne gladke sviline in bodi opravljena z belo vratno progo, narejeno z vloženo, čez gorenji rob ovratnice molečo, 0'3 cm debelo krožno vrvco. §• 26. Za stransko orožje, uniforemski plašč, rokavice in perilo veljajo isti predpisi, kakor pri službeni uniformi. H. Zal o Vitini znaki. §. 27. Pristanski in morsko-zdravstveni uradniki so dolžni udeleževati se dvornega žalovanja in morajo soglasno s predpisi za c. in kr. vojstvo nositi žalo-valne znake v prvem in drugem razredu dvornega žalovanja vselej, kadar so v uniformi, v tretjem razredu samo, če se nosi žal za kakega uda Najvišje cesarske rodbine, v službi in zunaj službe; v ostalih slučajih tretjega razreda pa samo zunaj službe. §. 28. Žalovalne znake je nosili po dveh stopnjah tako-le: za prvo žalovalno stopnjo, obsezajočo prvo dpbo prvega žalovalnega razreda, črno tenčico (flor), 8 cm v širjavi ovito po sredi levega nadlekta, a brez zanke, dalje povlako iz tenčičnega traku čez klobu-kovo petljo in rokovišče sablje s tenčico obvito. Za drugo žalovalno stopnjo, obsezajočo drugo dobo prvega in vseh ostalih žalovalnih razredov flor nad komolcem po propisu. §. 29. Kar se tiče razredov in trajanja dvorne žali same, dolžna so oblastva in posamezni državni uradniki ravnati se po napovedi najvišjega dvorništva Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, katero izide od slučaja do slučaja, ali pa po razglasu v uradnem delu Dunajskega časnika („ Wiener Zeitung“) ali dotičnega deželnege časnika. ill. Opis uniforme mornarjev, prislanskih čuvajev in pristanskih pilotov. §• 30. Jopič iz temno-modrega sukna je po obliki, kroju in dolgosti enak jopiču uradnikov (§. 9). Na rumenokovinske gumbe je vtisnjeno sidro (vzorni list I, podoba h). Na vnanji strani zavihanega dela vratnika iz enakega sukna je na sprednjem robu v sredi nameščen po en paroli iz pomarančno-rumenega sukna. vsak z enim sidrom iz rumene kovine (vzorni list I, podoba /). Rokava imata vsak en 10 cm širok zlek iz enakega sukna. Ob švu med rokavom in zlekom teče passepoil iz pomarančno-rumenega sukna. Za odliko je: a) pri mornarjih 3 cm širok obrobek, s katerim se stika 4-4 mm od njega 8 mm širok obrobček (vzorni list II, podoba f); b) pri pristanskih čuvajih I. in K. razreda in pristanskih pilotih I. razreda trije 8 mm široki obrobčki ; c) pri pristanskih pilotih II. razreda dva taka obrobčka, in d) pri pristanskih pilotih lil. razreda en tak obrobček (vzorni list II, podoba g). Obrobek in obrobčki so iz poinarančno-rumene svile in na rokavovih zlekih jih je tako namestiti, da se gorenji del obrobka ali obrobčka neposrednje stika sè suknenim paasepoil-om (vzorni list I, podoba e). §• 31. Mornarji in pristanski čuvaji nosijo pražnje uniforemsko suknjo po barvi, obliki in kroju enako suknji uradnikov (§. 10), todà brez naramnic, z odliko, predpisano pod č. o) in b) v §. 30 na rokavovih zlekih (vzorni list II, a in i); pristanski piloti pa nosijo tudi pražnje samo jopič. §• 32. Telovnik (vestija) iz temno-modrega sukna je po kroju in obliki enak telovniku uradnikov (§. 11), izvzemši gumbe, ki so iz rumene kovine, in na njih je vtisnjene sidro (vzorni list II, podoba c, in vzorni list I, podoba -, • 'n'- V0M ■ , ■!A 1;‘. : . r;iy i-: : . r » -f > - '' • -, ; ■ - ' - ■ . . t ■ '■ / : ; " • ■ v : ; ■ -, ■ - - • ' • ' / 7 •' . ’ V , ;