Finančna pisarna Noše letos rekordne ostaja v Kamniku Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine je v štirih dneh obiskalo več kot štirideset tisoč Pisarna, ki jo je Finančna uprava RS s 1. julijem obiskovalcev in približno 2500 udeležencev povorke narodnih noš. Obiskovalci zadovoljni s pestrim že ukinila, bo 14. oktobra spet odprla svoja vrata. programom, organizatorjem pa je močno služilo tudi lepo vreme. Jasna Paladin Kamnik – Staro mesto jedro je med 10. in 13. septem­brom znova dihalo z naro­dnimi nošami in oblačilno dediščino – prireditvijo, ki so jo na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik le­tos organizirali že 45. Noše, kot dogodku prepros­to rečemo Kamničani, so že nekaj let največja etnološka prireditev pri nas, zadnja leta pa festival, ki je že davno prerasel lokalne okvire, sodi tudi v mednarodno mrežo folklornih festivalov CIOFF. Letošnje dogajanje se je zno­va začelo že v četrtek z odprtjem kar treh razstav – razstave starih razglednic v TIC-u, razstave Poustvarja­nje oblačilne dediščine Go­renjske v galeriji nad kavar­no Veronika in razstave foto­grafij Primoža Hienga v Samčevem predoru. Petek je bil v znamenju 2. bienalnih Dnevov keramike in lončar­stva, nastopov otroških folklornih skupin, Mestne godbe Kamnik in Društva kamniških mažoretk Vero­folklorni plesalci in harmo­nikarji, ki so se pomerili na 10. tekmovanju harmonikar­jev za pokal narodnih noš. Za nastop se je prijavilo 27 tekmovalcev vseh starosti, absolutni zmagovalec pa je postal Luka Mlakar. Jasna Paladin Kamnik – Po ukinitvi Geo­detske pisarne in poskusu ukinitve Nujne medicinske pomoči je Občina Kamnik v začetku poletja prejela ob­vestilo, da bo svoje prostore zaprla še ena državna insti­tucija, in sicer Finančna pi­sarna, ki je 1. julija dejansko zaprla svoja vrata. A prizade­vanja župana Marjana Šarca so tokrat le obrodila sadove, saj je občinska uprava v sre­do, 2. septembra, prejela ob­vestilo, da Finančna pisarna v Kamniku ostaja. »Občinska uprava je stopila v akcijo in Finančnemu ura­du Ljubljana predstavila in­terese in potrebe lokalne skupnosti po ohranitvi Fi­nančne pisarne v Kamniku, ki je zelo obiskana, pred­vsem jo obiskujejo starejši in tisti, ki obrazcev ne znajo sami izpolniti, nekateri pa prihajajo tudi iz odročnejših krajev. Župan Marjan Šarec se je konec avgusta sestal z direktorjem Finančnega urada Ljubljana, kjer sta go­vorila o možnostih in pogo­jih omejenega delovanja Fi­nančne pisarne v Kamniku. Sestanek je očitno obrodil sadove, saj smo nedavno prejeli dopis, s katerim spo­ročajo, da Finančna pisarna ostaja v občini Kamnik,« so sporočili z občinske uprave. Finančna pisarna v Kamni­ku bo svoje prostore v občin­ski stavbi znova odprla 14. oktobra, delovala pa bo ob sredah od 7. do 12. ure ter od 13. do 17. ure. Vabljeni na sedmi Veronikin tek kov in sobotni večer, ki sta bila namenjena zabavni in Kamnik – Zavod za turizem in šport v občini Kamnik vabi na že sedmi Veronikin tek po ulicah Kamnika, ki bo v soboto, narodno-zabavni glasbi. 10. oktobra, ob 9. uri na Glavnem trgu. Že teden dni prej, 3. Kljub glasnemu rajanju dol­ oktobra, ob 17. uri pa prav tako na Glavni trg vabijo tekače go v noč so prizorišče festi­ na tekaški trening z Romanom Kejžarjem. J. P. vala vsako jutro pričakale očiščene ulice, za kar gre zahvala predvsem delavcem obiskovalcev, a so število, tudi zaradi lepega vremena, krepko presegli. Samo v ne­deljo, ko je bila na sporedu tradicionalna povorka naro­dnih noš, naj bi se po njiho­vi oceni v središču starega mestnega jedra trlo okoli 20 nika. V soboto so odre zavze-Na festivalu so organizatorji tisoč ljudi, zelo dobro sta li ljudski pevci in pevke, pričakovali okoli 30 tisoč bila letos obiskana tudi pet- javnih del. Z obiskom so bili zadovoljni tudi številni ponudniki na stojnicah – vseh je bilo kar 114, od tega 59 na Šutni, ostali pa še na Glavnem trgu, Maistrovi ulici in Parku Evropa. Vrhunec dogajanja je bila seveda nedeljska povorka s pestro druščino mladih in starih ljubiteljev in pou­stvarjalcev oblačilne dedišči­ne. Med 2500 smo med dru­gim lahko opazovali tudi folklorne plesalce iz Češke, Šrilanke, Škotske ter Bosne in Hercegovine, člane števil­nih turističnih društev iz vse Slovenije, godbenike, mažo­retke, čebelarje, planšarje z Velike planine, starodobne kolesarje, tabornike in skav­te in številne druge, ki so se v sončnem vremenu in ob množici gledalcev sprehodi­li skozi večji del mesta. .3. stran OBČINSKE NOVICE Uršulinke zapustile Mekinje V nedeljo, 13. septembra, so se sestre uršulinke z zahval­no mašo v mekinjski cerkvi poslovile od Mekinj, kjer so delovale 113 let. Samostan, ki so ga nekaj let neuspešno prodajale, so zdaj ponudile Občini Kamnik v dar. stran 3 MLADI Najboljši v Žogariji Učenci Osnovne šole Toma Brejca so se kot zmagovalci slovenskega finala minuli petek udeležili še mednaro­dnega finala Žogarije v Ljub­ljani in tudi tam osvojili prvo mesto. stran 9 ŠPORT Ženska ekipa Calcita se seli v Ljubljano Odbojkarice Calcita Volley­balla svojih tekem v ligi prva­kinj ne bi mogle igrati v Ka­mniku. Vodstvo kluba se je zato odločilo, da prvo žensko ekipo preseli v Ljubljano in se združi z ekipo UOK Vital Ljubljana. stran 11 DEDIŠČINA Zgodbe kamniške keramike Letos mineva 160 let, odkar se je začela pisati zgodovi­na beloprstene keramike na Kamniškem. Jubileju je bilo nedavno posvečenih več prireditev, tudi 2. bienalni Dnevi keramike in lončar­stva. stran 13 POLITE X D.O.O., CESTA BORCE V 1, RADOMLJE Občinske novice Na kolo, peš ali z javnim prevozom Evropski teden mobilnosti, ki je pod geslom »Izbiraj. Spreminjaj. Združuj.« potekal minuli teden, je obeležila tudi Občina Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Občina je skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik, Mladin­skim centrom Kotlovnica in Domom kulture Kamnik v četrtek, 17. septembra, do­poldne na Glavnem trgu pripravila druženje otrok kamniških šol in vrtcev. Kar 950 se jih je ob spremstvu 45 prostovoljcev zvrstilo na ulicah mestnega središča, z zanimanjem pa so prisluhni­li gasilcem, gorskim reševal­cem in policistom, ki so jim predstavili svoja vozila, opre­mo in tudi policijskega konja, ter se zabavali s plesno šolo ŠinŠin, klovnom Žaretom, napihljivim gradom in poli­gonom. Brezplačen prevoz iz oddaljenih šol jim je omogo­čila družba Kam Bus, po mestu pa je ta dan vozil tudi vlakec Arboretuma Volčji Po­tok. Mlade je nagovoril po­džupan Matej Slapar: »Na­mesto vsakdanjega vrveža avtomobilov, ko morate pazi­ti na cestnoprometne predpi­se in budno gledate na pro-met, ste danes tukaj samo vi in se lahko sproščeno druži­te, pogovarjate ter zabavate. Hvala organizatorjem in vsem sodelujočim, ki s svojo prisotnostjo in prikazova­njem svojega vsakdanjega dela skrbite, da se otroci že od malega naučijo varnosti in pravil v vedno gostejšem cestnem prometu. Otroci, bodite previdni na cestah, da­nes se mnogo naučite, imej­te se radi in kdaj pa kdaj, tudi ko boste večji, raje sedite na avtobus ali vlak in tam pokramljajte s sopotnikom ali pa se odpeljite s kolesom ter opazujte naravo, s čimer bomo vsaj malenkostno pri­pomogli tudi k manjši one­snaženosti okolja.« Gradnja kanalizacije se seli v Tuhinjsko dolino Kamnik – Občina Kamnik počasi zaključuje gradnjo kanali­zacije na območju Stranj in Tunjic, hkrati pa se že intenziv­no pripravlja na začetek gradnje v Tuhinjski dolini (sklop C), ki bo za vse izvajalce tudi najbolj zahteven odsek. Dela se bodo – zdaj tudi z evropskim denarjem iz kohezijskih skla­dov – začela to jesen, iz občinske uprave pa sporočajo, da bodo začeli za cerkvijo v Nevljah, od tu pa nadaljevali po kolovozni poti in nekdanji strugi Nevljice do Vrhpolj. V teh dneh zato že pripravljajo gradbišče in druga dela, potrebna za začetek gradnje. J. P. UREDNICA: OGLASNO TRŽENJE: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE: Marija Volčjak Renata Frakelj marija.volcjak@g-glas.si malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 K AMNIŠKI OBČAN – Izdajatelj Bistrica, d. o. o, Kamnik, Ljubljanska cesta 3a, 1240 Kamnik, sedež uredništva Glavni trg 25, 1240 Kamnik. Kamniški občan je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 333. Izhaja v nakladi 17.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Kamnik. Pravice izdajatelja izvaja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Naslednji Kamniški občan bo izšel 9. oktobra, prispevke pošljite najkasneje do četrtka, 1. oktobra 2015. Atletski stadion nič več v sramoto S slavnostnim prerezom traku in 1. Veronikinim atletskim mitingom je Občina Kamnik v soboto, 5. septembra, svojemu namenu tudi uradno predala prenovljeni Stadion prijateljstva v Mekinjah. V zadnjih nekaj letih je bilo v prenovo vloženih več kot milijon evrov. Jasna Paladin Mekinje – Prenova stadiona, ki so ga zadnji delavci za­pustili le nekaj dni pred ura­dnim odprtjem, se je posto­poma začela že leta 2011. Takrat je občina začela z ru­šitvijo na črno zgrajenega klubskega lokala, gradnjo no­vega prizidka ter zamenjavo umetno maso. Za sanacijo in ureditev steze je Občina Ka­mnik namenila dobrih 400 tisoč evrov, skoraj sto tisoča­kov nepovratnih sredstev pa so dobili na razpisu Fundaci­je za šport. Letos poleti so se prav tako s pomočjo državne­ga denarja (dobili so še 60 tisoč evrov nepovratnih sredstev) lotili nadaljevanja celotnega ostrešja in kritine. V skladu s projektno doku­mentacijo so lani poleti nada­ljevali obnovo večnamenske­ga objekta. Zamenjali so okna in vrata, objekt so ener­getsko sanirali, ogrevalni sis­tem so zamenjali z ogreva­njem na plin, postavili so novo ograjo, uredili okolico stavbe, položili asfalt, zame­njali priključke za vodovod in kanalizacijo ter postavili dro­gove za zastave. Prav tako so se že lani poleti lotili ureditve nove atletske steze s šestimi progami, ki so jo preplastili z obnove stadiona, in sicer po­vršin za skoke, nakupili pa so tudi nekaj opreme za izvaja­nje atletskih disciplin. V teh dneh bodo zaključena tudi dela v večnamenski stavbi; po pridobitvi uporabnega dovo­ljenja bo Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, ki je upravljavec stavbe, urejene prostore lahko namenil kam­niškim športnim klubom in društvom. Za celostno ureditev Stadio­na prijateljstva v Mekinjah je občina v vseh teh letih tako namenila več kot milijon evrov, a obnova še ni v celoti zaključena. Urediti morajo še površine za mete in vodno oviro ter razsvetljavo, da bo uporaba stadiona varna in prijetna tudi v večernih urah. »Za novo podobo in stadion s sintetično podlago smo se morali kar potruditi. To ob­močje nam je bilo še dve leti nazaj lahko v sramoto. Objekt je bil zanemarjen, tudi sam stadion ni bil v ponos kraju, s smelo odločitvijo smo se zato odločili, da bomo temu nare­dili konec in da bo tudi Ka­mnik dobil stadion s podlago, kakršnega ima danes že sko­raj vsaka vas. Bilo je precej vprašanj, zakaj nam je tega treba, kot smo v naši državi že navajeni. Ampak z vztraj­nostjo smo zadevo pripeljali do današnjega odprtja, ko lahko s ponosom zremo na to novo pridobitev. Tako objekt kot tudi stadion bosta odslej lahko gostila tekmova­nja in tudi v Kamniku bomo lahko rekli, da imamo nekaj infrastrukture, ki pripada športu, čeprav zadeva še ni taka, kot bi morala biti v 21. stoletju. Trudili se bomo še naprej, da bi tudi drugi športi pridobili infrastrukturo, kajti samo govoriti, da je Kamnik športno mesto, ni dovolj. Tre­ba je pljuniti v roke, pred­ vsem pa nehati metati polena pod noge in tek bo brez ovir,« je bil na odprtju zgovoren žu­pan Marjan Šarec, ki je sku­paj s podžupanom Matejem Slaparjem in predsednikom Atletskega društva Kamnik Damjanom Zlatnarjem stadi­on tudi uradno odprl, novo tekaško površino pa so navkljub deževnemu vreme­nu kot prvi zavzeto preizkusi­li najmlajši atleti na 1. Vero­nikinem atletskem mitingu, ki bo odslej v Kamniku tradi­cionalen. .11. stran Velika planina tudi na znamki Pošta Slovenije in lihtenštajnska pošta sta skupaj izdali priložnostni znamki z motivi Velike planine in doline Malbun. Jasna Paladin Kamnik – Slovesni predsta­vitvi priložnostnih znamk na temo Alpe kot življenj­ski prostor je v četrtek, 10. septembra, prisostvovala množica domačih in tujih gostov, pa tudi filatelisti, predstavniki Zavoda za tu­rizem in šport v občini Ka­mnik, družbe Velika plani­na, pastirji in drugi. Kot so poudarili govorniki, obe mali državi združuje več stvari, predvsem pa alpski prostor, tokratna skupna akcija obeh pošt pa je le za­četek sodelovanja, ki bi ga lahko razširili predvsem na področje turizma. Od ideje za izdajo skupne znamke do uresničitve je minilo skoraj leto dni in pol, znamki, ki so ju pred dnevi predstavili tudi že v Lihten­štajnu in sta uradno izšli prav danes, 25. septembra, pa bosta pripomogli še k večji prepoznavnosti obeh držav, sploh občine Ka­mnik, v svetu. Občinske novice Uršulinke zapustile Mekinje V nedeljo, 13. septembra, so se sestre uršulinke z zahvalno mašo v mekinjski župnijski cerkvi poslovile od Mekinj, kjer so delovale 113 let. Samostan, ki so ga nekaj let neuspešno prodajale, so zdaj ponudile Občini Kamnik v dar. Jasna Paladin Mekinje – Samostan, ki v Mekinjah stoji že več kot se­demsto let, v njem pa so zad­njih dobrih sto let delovale sestre uršulinke, so pred dnevi zapustile še zadnje šti­ri stanovalke – sestre Gracija, Irena, Marija Irena in Sabi­na. Kot nam je na obisku v samostanu, dan po slovesu od župljanov, povedala pro­vincialka uršulink s. Zorica Blagotinšek, so se na slovo pripravljale nekaj let. »Ta naša odločitev je zorela več let. Videle smo, da več ne zmoremo vzdrževati tako ve­likega samostana, zato smo skupnost v zadnjih letih po tej odločitvi, da samostan pro­damo oz. podarimo, postopo­ma zmanjševale in do nedav­nega so v Mekinjah živele le še štiri sestre. Te so zdaj pos­tale članice naših drugih na­ših skupnosti. Skupin v Mari­jinem domu zato ne spreje­mamo več, dve izmed sester pa se bosta v kamniško okolje še vračali za katehezo. Prav tako bomo skrbele za samo­stan, dokler ne najdemo rešit­ve, da ga sprejme nekdo, ki bi v njem nadaljeval delo za skupno dobro v okolju, v kate­rem je samostan,« nam je povedala s. Zorica Blagotin­šek in dodala, da so imele že nekaj potencialnih kupcev, a med njimi ni bilo primerne­ga, torej takšnega, ki bi samo­stan prevzel v celoti in v njem izvajal dejavnost, ki bi bila uršulinkam sprejemljiva in ustrezna glede na kulturno dediščino. Kot je poudarila, so se v duhu spodbude pape­ža Frančiška zato odločile za korake podaritve. Občina odločitve še ni sprejela Provinciat uršulink Rimske unije je županu Marjanu Šarcu že pred poletjem tako poslal obvestilo, da so stavbo mekinjskega samostana in zemljišče znotraj obzidja pripravljeni občini Kamnik podariti. »Župan se je la­stniku že zahvalil za dopis ter ga obvestil, da bo o mož­nostih pridobitve omenjene nepremičnine v jesenskih mesecih seznanil člane ko­legija Občinskega sveta Ob­čine Kamnik ter jih pozval, da skupaj poizkušajo najti možne rešitve,« so sporočili z občine in dodali, da do oblikovanja ustreznega stali­šča članov kolegija odgovo­ra, ali so omenjeno nepre­mičnino pripravljeni prev­zeti v last, ne morejo podati. Noše letos rekordne .1. stran »S povorko počasi zaključu­jemo najboljše in največje Dneve narodnih noš in obla­čilne dediščine doslej, o če­mer pričajo številke. Pono­sen sem, da sem Kamničan, Kamničani smo namreč še enkrat dokazali, da spoštuje­mo dediščino, in upam, da jo bodo tudi naši zanamci ohra­njali tako, ki jo mi že petin­štirideset let zapored,« je bil po še eni odlični kamniški prireditvi (rekorden obisk je letos zabeležil že Kamfest) zadovoljen v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Franci Kra­mar, ki se je zahvalil množici zaslužnih za tak uspeh: ekipi Občine Kamnik z županom Marjanom Šarcem, nastopa­jočim skupinam in udele­žencem povorke, ponudni­kom na stojnicah in sejmu domače in umetnostne obrti, avtorjem razstav Sabini Romšak, Andreji Stržinar in Primožu Hiengu, neumorni Tatjani Hlačer, ki oživlja kamniško majolko, vsem po­nudnikom Okusov Kamni­ka, še posebej Janezu Urši­ču, ki je tri dni kuhal Firštov golaž, Folklorni skupini Ka­mnik, voditelju Tomažu Si­metingerju, javnim delav­cem Občine Kamnik, redar­jem ter majhni, mladi in pridni ekipi Zavoda za turi­zem in šport v občini Ka­in nekoliko pogleda za nazaj, kajti tisti, ki spoštuje pretek­lost, ima tudi prihodnost.« Kljub bogatemu programu organizatorji niso presegli dosedanjih stroškov organi­zacij. Kot so nam odgovorili na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, se bo skupni strošek gibal okoli 65 tisoč evrov, pri čemer so iz občinskega proračuna prejeli približno tretjino, predvsem pa so ponosni na to, da so ce­lotno prireditev izpeljali sami, v okviru zavoda. Zaključek Poletnega družinskega branja Sabina Zore Kamnik – Poletno družinsko branje je poletna bralna ak­cija naše Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik in družin: staršev, dedkov, babic ... in otrok. Skupaj beremo, ker v branju uživamo. Čas, ki ste ga družine letošnje poletje namenile skupnemu branju in potepanju, je nenadome­stljiv. Tako meni tudi pokro­vitelj letošnjega že 12. Pole­tnega družinskega branja, stripar in ilustrator Ivan Mi­trevski. Nagrada za uspešno opravljene naloge družin­skega branja je bila zelo pri­vlačna: družinski izletniški vodnik priznane pripovedo­valke Irene Cerar z naslo­vom Kamniške pravljične poti. Družine so morale po­leg branja in obiskovanja knjižnice zbrati pet žigov z izletov v okolico Kamnika in Komende. Izkazalo se je, da so se morali potruditi in po­iskati izlete, kjer so lahko na knjižno kazalko odtisnili pravi žig. Trud se je poplačal z doživetji, ki so jih opisali v utrinkih in pohvalah ob pre­vzemu nagrade. Uspešno in pravočasno je zastavljene naloge opravilo 33 družin! Vsem čestitamo in želimo, da tudi v jeseni najdete čas za skupne bralne podvige. Srečanje gasilskih veteranov GZ Kamnik Šmarca – Člani PGD Šmarca so v soboto, 19. septembra, na igrišču pri gasilskem domu v Šmarci pripravili 12. srečanje in tekmovanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Kamnik. Pri­sotne je pozdravil župan Marjan Šarec, srečanja pa se je ude­ležil tudi predsednik komisije za veterane Regije Ljubljana III Ivan Vidic. Po kratkem kulturnem programu je sledilo tekmo­vanje v šestih gasilskih in športnih disciplinah. Med osemnaj­stimi ekipami so prva tri mesta zasedle ekipe PGD Šmartno v Tuhinju II, PGD Nevlje I in PGD Tunjice I. J. P. Občinski prostorski načrt že na oktobrski seji Kamnik – Na občinskem oddelku za urejanje prostora so pred dnevi prejeli še zadnje mnenje k predlogu občinskega prostorskega načrta, ki bo po sprejetju nadomestil do zdaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeroč­nega družbenega plana, prostorske ureditvene pogoje ter nekatere druge prostorske izvedbene akte. Ker bodo o tem krovnem občinskem prostorskem aktu odločali občinski svetniki, na oddelku že intenzivno pripravljajo gradivo za oktobrsko sejo občinskega sveta. J. P. V Podgorju začeli obnavljati cesto Podgorje – Občina Kamnik je v torek, 15. septembra, začela s prvo fazo rekonstrukcije lokalne ceste skozi Podgorje – od krožišča do uvoza k stavbi za tehnične preglede, za kar bodo iz občinskega proračuna namenili 265 tisoč evrov. Dela v dolžini 530 metrov bodo obsegala rekonstrukcijo cestišča, izgradnjo hodnika za pešce in ureditev avtobusnih postaja­lišč, končana pa naj bi bila predvidoma do konca novembra. V času del je vzpostavljena delna zapora ceste. J. P. mnik, ki je dogodek priprav­ljala več mesecev. Sklepne misli je z množico tudi letos delil župan Marjan Šarec. »Številke so spet rekor­dne, obisk je bil primeren programu, ki je bil letos res izjemen. Organizator se je iz­jemno potrudil, da je vsake­mu izmed nas ponudil, kar si želi – zabave, veselja, kulture Aktualno Iz poslanskih klopi Reševanje begunske krize Slovenijo je v teh dneh zajel begunski val. Madžari so zgradili ograjo na svoji južni meji in tako begunski tok pre­usmerili iz Srbije prek Hrva­ške v Slovenijo. Kot kažejo razmere, je to šele začetek veli­kega preseljevanja ljudi. Po podatkih varnostnih in obve­ščevalnih služb v severni Afri­ ki že danes čaka 11 milijonov treba podati na nevarno pot praznuje 30 let delovanja, in predsednik KGT Papež.« Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­ čili, da se boste potegovali za Dušan Papež / Foto: Gorazd Kavčič ljudi, ki želijo svojo pot nada-proti severu. Hkrati bi države žinskega podjetja, ki letos Foto: Gorazd Kavčič ljudem, ki bi jim pred tem po­delile azil ali katerokoli drugo obliko dovoljenja za bivanje, organizirale prevoze, s čimer bi kontrolirali dotok migran­tov. Edina dolgoročna rešitev za nastalo begunsko krizo je sodelovanje svetovnih velesil, na čelu z ZDA, Rusijo, EU in arabskimi državami, da na vojnih območjih zagotovijo trajen mir. Trenutno sta ZDA in Rusija v Siriji na nasprotnih bregovih. Mirovnih pogajanj v Siriji ne bo, dokler dogovora ne dosežeta velesili. Begunska kriza postaja vse bolj neobvladljiva, zato potre­bujemo odločne aktivnosti, da krizo spravimo v obvladljive okvire. Kratkoročno Slovenija lahko le pomaga migrantom, da svojo pot nadaljujejo proti severu. Srednjeročno Evropa lahko vzpostavi kontaktne centre za mednarodno zaščito v državah blizu vojnih žarišč, da migracije postanejo bolj predvidljive. Glede na okoste­nelost mednarodnih organiza­cij pa hitrih dolgoročnih reši­tev ni pričakovati, zato bo potrebno še veliko potrpežlji­vosti in strpnost. Matej Tonin, poslanec Kakšne so vaše izkušnje v politiki in zakaj ste se odlo­čili, da se boste potegovali za mesto v občinskem svetu? »Po trinajstih letih sodelova­nja v svetu Krajevne skup- Bogdan Pogačar ljevati proti severu, ob tem, da je na Bližnjem vzhodu še vsaj 5 milijonov ljudi, ki imajo enako željo. Gre za pritisk, ki ga bo morala Evropa spraviti v obvladljive okvirje. Več tisoč migrantov, ki so v teh dneh prispeli v Slovenijo, pri nas ne želi ostati, ampak želi pot nadaljevati proti severu. Ker velika večina migrantov ne zaprosi za mednarodno zaščito v Sloveniji in ker ne želijo ostati v zbirnih centrih, je za Slovenijo kratkoročna re­šitev zgolj ta, da migrantom pomaga pot nadaljevati proti severu. Če bodo Avstrijci zapr­li svojo mejo, se bo v Sloveniji kopičilo veliko nezadovoljnih ljudi, varnostni incidenti pa se bodo stopnjevali na meji in v zbirnih centrih. Slovenija sama seveda ne more rešiti be­gunske krize, saj lahko svoje aktivnosti le prilagaja trenu­tnim razmeram in proračun­skim zmožnostim. Srednjeroč­no bi problem bistveno bolje obvladali, če bi se vse evropske države povezale in dogovorile, da migranti lahko za azil zaprosijo že v zbirnih centrih v Turčiji, Libanonu, Jordaniji in severni Afriki. S tem se omenjenim ljudem ne bi bilo Festivalsko mesto Kamnik Letošnje 45. Dneve narodnih noš, največji in najprepoznav­nejši folklorni festival v Sloveniji, je zaznamovala rekordna ude­ležba obiskovalcev in nastopa­jočih. Zvestoba osnovni zamisli ob hkratnem nenehnem izpo­polnjevanju prinaša uspeh. Prav zdaj s sodelavci pripravlja­mo strategijo razvoja turizma, novi oddelek občinske uprave za razvoj in investicije pa prido­biva vse več znanja in zamisli, kako pripraviti uspešne projekte s sredstvi EU. Ob tem so Dnevi narodnih noš dober primer za razvoj vseh ostalih velikih prire­ditev v naši občini. Tako bomo imeli v Občini Kamnik po eno večjo prireditev za vsak letni čas. Dnevi narodnih noš so vseslovenski festival oblačilne, plesne in glasbene ter kulturne dediščine. Božično-novoletna sezona prinaša zanimive zimsko obarvane dogodke, prepletene s slovenskimi običaji in našim planinskim pridihom. Spomla­danski srednjeveški dnevi in dnevi cvetja bodo pomenili oži­vitev naše starodavne dediščine ter bogato ponudbo rož, horti­kulture in prikaz lepot našega Kamnika. Poleti pa naj Kamfest poleg urbane kulture odpre še zakladnico zapuščine velikih glasbenikov, ki so živeli in delo­vali na Kamniškem. Z dediščino moramo prebival­stvu nuditi priložnost za pre­življanje in našo občino narediti prepoznavno, da bomo privlač­ni za turiste in da bomo sami vse bolj cenili tisto, kar imamo in kar nas povezuje. Matej Slapar, podžupan Razvijati moramo športni turizem Dušan Papež, svetnik Liste Dušana Papeža Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Star sem 57 let, poročen, oče dveh hčera in dedek treh vnučkov. Sem avtoličar, za­radi bolezni upokojeni pod­jetnik, sicer pa lastnik dru­ mesto v občinskem svetu? »Do sedaj izkušenj v politi­ki nisem imel. Nikoli ni­sem bil član kake stranke. Ob kandidaturi za župana sem s somišljeniki ustano­vil svojo listo, da bi delovali v dobro ljudi. Kot dolgoletni uspešni podjetnik, športni funkcionar, organizator teka na Grintovec in SP v gorskih tekih na Veliko pla­nino lahko s svojimi izkuš­njami veliko pripomorem v dobro občine.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? »Želel bi, da Velika planina z dolino Kamniške Bistrice zaživi kot edinstveni turi­stični biser, saj je celoletno turistično-rekreativno ob­močje. Družba Velika plani­na in pašna skupnost mora­ta nujno sodelovati, da delu­jeta v vlogi serviserja za pla­nino in dolino. Nujno je as­faltiranje ceste do Ravni. Razmišljam o športnem tu­rizmu za aktivno preživlja­nje dopusta in za priprave vrhunskih športnikov, o ra­zvoju mreže kolesarskih poti in pešpoti.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v občini? »Več sredstev bi bilo treba nameniti za športne progra­me otrok in mladine, za or­ganizacijo prireditev, ki po­nesejo ime Kamnika po sve­tu. Še vedno je rakasta rana lokacija pokritega bazena, tudi vir financiranja. Stari grad ostaja sramota kljub či­stilni akciji, potrebno bo čim prej dobiti ustreznega najemnika. Kamnik nujno potrebuje hotel. Še vedno ostaja mrtvilo v starem mestnem jedru, na Šutni. Kot Mekinjčan bi srčno že­lel, da se vrata uršulinskega samostana ne bi zaprla.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »S pridobitvijo evropskih sredstev se dobro uresničuje projekt kohezije, cestne in prometne infrastrukture, kanalizacije. Pozdravljam tudi prenovo stadiona v Mekinjah. Kamnik je moje mesto, rad živim pod kam­niškimi planinami, v katere pogosto zahajam.« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Družina, vnučki, kolesarje­nje, hoja v hribe, druženje z gorskimi tekači, potovanja z avtodomom in vožnje s sta­rodobnikom.« Življenjsko vodilo? »Človečnost, preprostost, dobrota, prijateljstvo, moč­na volja in družina. © Dobro je, kar združuje© je moje vo­dilo, moč vsake skupnosti je v sožitju, strpnosti in sode­lovanju, skupaj lahko pre­mikamo gore.« WWW.GORENJSKIGLAS.SI Problem postajajo slabe ceste Bogdan Pogačar, svetnik NSi Jasna Paladin Kratka osebna predstavitev: starost, stan, kaj ste po izo­brazbi, kje ste zaposleni? »Sem 36-letni diplomirani inženir geodezije, zaposlen v Komunalnem podjetju Ka­mnik. Z ženo Matejo sva star­ša treh predšolskih otrok.« nosti Duplica, kjer sem šest let opravljal funkcijo predse­dnika sveta KS, je bila kan­didatura za mesto občinske­ga svetnika logična poteza, s katero sem želel svojemu kraju in sokrajanom omogo­čiti glas v občinskem svetu.« Katere cilje boste v tem mandatu skušali uresničiti kot občinski svetnik? »Zavzemal se bom za reševa­nje težav občanov predvsem v urbanem okolju, kjer velika gostota poselitve posledično prinese marsikatero potrebo in tudi nevšečnost. Zaradi svoje poklicne usmeritve se bom osredotočil predvsem na skrb za urejanje prostora, okolja ter infrastrukture. Tu lahko omenim čimprejšnje dokončanje rekreacijske poti ob Bistrici, eden od ciljev pa je tudi sprememba izračuna komunalnega prispevka, ki je kljub popravkom še vedno previsok.« Kateri je po vašem mnenju ta čas največji problem v ob­čini? »Vsaka občina ima pred se­boj izzive, ki lahko, če se jih ne upa lotiti, prerastejo v problem. Nekoč je bila izziv povezovalka, včeraj OŠ Toma Brejca, danes Stadion prijateljstva in kohezijski projekti, jutri pa si želim prenove OŠ Frana Albrehta s športno dvorano in pokrit olimpijski bazen. Iz izziva v problem pa počasi prerašča dotrajanost prometne infra­strukture v mestnem in pri­mestnem delu Kamnika, zato je nujen sistematičen pristop k obnovi dotrajanih cest in pločnikov.« Kaj je tisto, kar je trenutno v občini dobro urejeno? »Verjetno je več stvari, sam bi omenil dve področji, eno je področje predšolske vzgo­je in izobraževanja, drugo pa bi pohvalil premik na po­dročju turistične predstavi­tve Kamnika (Expo, Okusi Kamnika ).« Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Gradnja hiše, ostali prosti čas preživljam z družino.« Življenjsko vodilo? »Verjemi v to, kar delaš, in delaj to, v kar verjameš!« Visoko priznanje za Aleksandra Dopliharja Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor je v sredo, 2. septembra, v predsedniški palači podelil dve državni odliko­vanji. Red za zasluge je za izjemen prispevek k vzpostavitvi in delovanju ambulant Pro Bono, ki skrbijo za ljudi zunaj sistema zdravstvenega zavarovanja, prejel tudi častni občan občine Kamnik dr. Aleksandar Doplihar. Ob tem se je zah­valil vsem, ki mu pomagajo pri delovanju, in z zbranimi de­lil misel, ki ga spremlja že vse življenje: »Ne tisto, kar mo­raš, ampak, kar moreš, si dolžan storiti za soljudi.« J. P. Pisma Srečanje članov društva izgnancev Čisto na severu Kamnika vodi cesta proti Stranjam in naprej ob reki Bistrici proti Stahovici. Ta vijugasta cesta nas pripelje v dolino Črne, ki je bila med narodnoosvobodilno borbo par­tizanski kraj. Tu, ob vznožju kamniških planin, v skritih ko­tanjah, ob temačnih gozdovih so našli zavetje partizani. Vsaka vojna ima izdajalce. Imela jih je Tuhinjska dolina, imela jih je dolina Črne. Naj­več gorja in tisto najhujše je Črna doživela 9. julija 1942, ko so Nemci postrelili 51 ne­dolžnih domačinov, mladih in starih. V spomin vsem pad­lim smo položili na njihov grob cvetje. S krajšim govo­rom in recitalom naših članov smo se spomnili tistega ža­lostnega jutra, ko je odmeval daleč po dolini le še pretresljiv jok. Pot smo nadaljevali na Črnivec, kjer smo druženje nameravali zaključiti z obč­nim zborom. Tam so nas pri­čakale tudi pevke, ki so nam namenile dobrodošlico s svojo pesmijo. Dan je bil prepoln čustev in spominov na dni, ki smo jih doživeli tudi sami, se­veda kot otroci. Tako smo uradni del občnega zbora iz­pustili in se prepustili le po­membnim stvarem. Med dru­gim sem jih obvestila, da se poslavljam z mesta predsedni­ce in jim želim, da bi v dru­štvu še naprej uspešno delovali in izpolnjevali dane naloge. Dan se je prevesil v noč in naša pot se je zaključila, tako kot se je zaključilo tudi moje predsedovanje v društvu. Bilo je lepo, a hkrati tudi napor­no, zdravje pa mi ne dopušča večjih naporov, zato je moja odločitev takšna kot je. Hvala vsem članom in nasvidenje. Stanislava Završnik, Kamnik NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, CANKARJEVA CESTA 11, LJUBLJANA Pisma Pisma Odgovor Milanu Šuštarju Na moje pismo, objavljeno v Kamniškem občanu 14. 8. 2015, se je odzval gospod Milan Šuštar, upokojeni profesor iz Kamnika. Očita mi, da je moje pisanje čustveno obarvano, da se opira zgolj na ustne vire, da je črno-belo, da je zlonamerno in da ne poznam zgodovine. Sporočam, da je njegovo pisa­nje veliko bolj čustveno od mo­jega, saj v kratkem tekstu ome­nja moje ime neprestano in me poučuje, da je edina prava res­nica napisana le v njegovem Zborniku in ponatisu, ki ju na vso moč reklamira. Obe knjigi sta na moji knjižni polici, nista pa kaj več od podatkovnika, ki manipulira s statističnimi šte­vilkami, zgodovinskimi dejstvi, z objavljenimi dokumenti, iztr­ganimi iz zgodovinskega kon­teksta, in prispevki »zgodovi­narjev«, ki si prizadevajo očr­niti narodnoosvobodilno borbo. Moje pisanje se opira na doku­mentarne vire, ki jih nisem in jih ne navajam, saj nisem pisal knjige za objavo, pač pa v rub­riko Pisma bralcev. Če bi dobro prebral moje pismo, mi ne bi očital, da ne ločim med kolabo­ranti z različnimi imeni, saj so bili vsi pod poveljstvom genera-la SS Erwina Rosenerja, pa naj se imenujejo raztrganci, domobranski legionarji ali do­mobranci. Skupaj so se borili za nacistično ideologijo, proti slovenskemu narodu in prise­gali pod Hitlerjevo zastavo z iztegnjeno desnico. Da so bili domobranci resnično zvesti na­cisti pa se vidi po tem, da so bili prostovoljci. Prostovoljno so se javljali v to zavrženo službo in prejemali za svoje delo plačilo. Kar sem napisal v zvezi s kape­lo na Veliki planini, je zgodo­vinska resnica, sicer avtorju in članom komisije neznana. Do­polnim lahko le še to, da so jo požgali domobranci skupaj z Nemci, čeprav ob kapelici na tablici piše, da je bila požgana, ne pa od koga. To pa je zlona­merno. Zahvaljujem se gospodu Šu­štarju, da mi je dal priložnost, da sem lahko še enkrat osvetlil zgodovinska dejstva. Jernej Brajer, Godič Ob rob kamniškim dogodkom Oglašam se, ker se čutim kot strokovnjakinja s področja kulturne dediščine dolžna od­zvati. Obvezuje me tudi lastno stališče, da izobraženca dolo­ča aktivna družbena vloga, ki v nasprotju z ustaljenim prepričanjem ni omejena le na opravljanje političnih funkcij in podporo uradnim stališ­čem. Nasprotno, zdravi druž­bi je nujno potrebno odprto, kritično razmišljanje ljudi svo­bodnega duha. Pa poglejmo kamniške dogodke: začela bom z nespornima ugo­tovitvama. Prvič, da Balantiče­vo umetniško ustvarjanje sodi v sam vrh slovenskega ustvarja­nja, in drugič, da je postopek poimenovanja potekal v skladu z zakonodajo in na način, ki zagotavlja demokratičnost izva­janja zakonskih osnov. Obudimo spomin. Odlok je bil sprejet v skladu s poslovnikom Občine Kamnik; uprava je prip­ravila predlog, stekel je predpi­san postopek usklajevanja s strankami in občinskim odbo­rom, po usklajevanju je bil odlok sprejet na dnevnem redu občin­skega sveta Kamnika in nato še Komende, sledila je enomesečna javna obravnava, ki je omogoči­la, da se vsakdo javno izreče za ali proti. Odlok je bil na končni obravnavi sprejet z vsemi glaso­ vi. Denimo, da bi bil prisoten kakšen zunanji opazovalec, na primer predstavnik Združenih narodov, kakršni običajno spremljajo potek volitev v nemir­nih afriških državah (in za kar v našem primeru ni bilo nobene prave potrebe), bi lahko na sede­žu ZN poročal, da je postopek potekal v skladu z vsemi legalni­mi in legitimnimi sredstvi. Po objavi odloka o poimenova­nju v Uradnem listu je bilo vodstvo knjižnice zavezano v zakonskem roku izvesti uredbo odloka. Po nasprotovanju na spletnem portalu je župan ustno zaustavil vse, kar je pove­zano s stroški. (Predvidevam, da je to storil ustno, saj bi pisno navodilo prejkone bilo v prekr­šku z legalno sprejetim odlokom in predvidevam, da bi v tem pri­meru hipotetični opazovalec poročal v ZN o kršitvah demo­kratičnih postopkov). Do tu pravzaprav ni nič sporne­ga. Razen imena nesrečnega kamniškega poeta, ki ga večina povezuje z viški človeškega ustvarjanja, drugi pa zgolj s temno stranjo slovenske najtem­nejše preteklosti. Ne bom raz­pravljala o tem, kdo so razbes­njeni ljudje (in koliko jih je), ki zahtevajo, da se jim bodo (sku­paj z županom in občinskimi svetniki) uklonili vsi, ki so od­lok po zakoniti poti in na de­mokratičen način sprejeli. Tr­dim, da če je bila v postopku sprejemanja storjena kakšna proceduralna napaka, potem je prav, da se postopek nemudo­ma ponovi. V tem primeru bi bila to županova obveza in ne zgolj odgovor na kaprico ljudi, ki ne sežejo niti za ped iznad človeške omejenosti. Če pa pro­ceduralne napake ni bilo in gre za vsebinsko nasprotovanje, pa to pomeni, da skupina z zahte­vo po preklicu zakonito spreje­tega odloka sili župana in ob­činsko oblast k preklicu legalno in legitimno sprejetega odloka – kar nima več nič skupnega z demokracijo. Ne vem, kako se bodo oblastniki odločili. Vem pa, kakšno prilož­nost bomo Kamničani zamudi­ li. Poimenovanje knjižnice ni le izkazovanje zaslužene časti umetniku. Balantič sodi tudi brez kamniškega župana, ob­činskih svetnikov in nas na Par­nas, kjer božanske muze šepeče­jo njegove verze skupaj s Ho­merjevimi, Dantejevimi, Go­ethejevimi in Puškinovimi. Iz­gubili bomo mi. Ljudje. Ne le tisti, ki si želijo poimenovanja po Balantiču. Ti morda celo za malenkost manj kot tisti, ki ho­čejo poimenovanje preprečiti. Ušla nam bo priložnost, da osvetlimo presežno. Pesniki, kot je France Balantič, s svojim nesmrtnim pesniškim opusom omogočajo človeštvu prepoznavati presežno. Ustvar­jajo vzporedne svetove in ljudem omogočajo, da preživijo so­mrak(e) (političnih) bogov. Presežno je temeljni vzrok, da Roberto Benigni vsako leto sredi Firenc recitira (srednjeveškega) Danteja množici ljudi, ki poži­ra njegove besede z zadržanim dihom in s solzami v očeh. In razen literarnih zgodovinarjev se nihče več ne spominja, ali je bil Dante bolj domač z rdečimi ali bolj na kratko s črnimi. In prav je tako! Kamniškim občinskim možem pa ponujam v razmislek besede Hannah Arendt, ki je v povoj­nem času šokirala »pravični svet« z izjavo, da Eichmann ni bil nikakršna »pošast«, kakor ga je skušalo prikazati izraelsko sodstvo. Bil je običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Vprašanje torej ni biti pošast ali birokrat (tega je vsakdo sposoben), temveč – ali si upamo biti svobodnega duha. Verena Perko, Kamnik Nastanek prve knjižnice v Kamniku (odziv na pismo) Ker redno berem Kamniškega občana, sem zgrožen nad pisa­njem nekaterih avtorjev obja­vljenih člankov. Moj namen je spraviti, ter ne zavajati našega naroda. V nadaljevanju ute­meljujem zadnje tri članke: 17. julija, 14. avgusta ter 4. sep­tembra. Zakaj si nekateri pisci tako želijo oprati izdajstva in kolaboracije vojne? Z okrogli­mi mizami v preimenovani kamniški knjižnici želijo opra­ti ime domobranstva še preko pesnika Franceta Balantiča. Veličina pesniškega duha nima nobene zveze s kolabora­cijo ali pa z NOB. Zakaj ne poveličujejo pesnikove ustvar­jalnosti? Opisujejo, da Balan­tič ni nosil domobranske uni­forme, kar pa ni res. Po kapitu­laciji Italije je pristal v domo­branski postojanki s činom na­rednik. Morda je res bil zave­den. Njegove odločitve nihče ne krivi. Bila je okupacija in kruto obdobje – preživeti ali pa um­reti z odločitvijo oditi v gozdove v lakoto, mraz in preganjanje ali pod toplo streho okupatorja. Prebral sem pesniški zbirki is­tega časovnega obdobja parti­zana Karla Destovnika in na­šega Franceta Balantiča. Ni­sem pristojen za ocenjevanje poezije, zato prepuščam pri­stojnim. Menim pa, da sta imela za poezijo popolnoma različne pogoje. Kajuh v snegu in mrazu v ofenzivi pohoda na Štajersko, koder je padel, Ba­lantič pa v topli postojanki v Grahovem, koder je tudi padel. Še mnogo bolj je ponesrečena pripoved g. Windschnurerja, ki opisuje domobrance in njihovo literarno veličino ter širjenje le­poslovnih knjig vse do Primor­ske. Vse domobransko leposlov­je naj bi bilo tiskano v mili­jonski nakladi. Sprašujem se: Zakaj je potem g. Stanislava Završnik, naša prva povojna knjižničarka, kar dve leti s so­delavci vsepovsod iskala sloven­ske knjige? Kje pa so potem os-tale knjige domobrancev, ki jih je pri prodaji tedaj tako zeblo v prste? V naslednjem članku je še prof. Šuštar pomešal zgodo­vinska dejstva in pojme idejna nasprotja s kolaboracijo. Ohra­njeni so številni dokazi o podre­jenosti MVAC in domobran­stva z italijanskim in nemškim okupatorjem. Pripadniki MVAC (vaški stražarji) so bili prostovoljci in so spadali nepos­redno pod fašistične legije. Sku­paj so se borili proti OF. Po kapitulaciji Italije jih je gospo­dar zapustil, kljub ponujeni amnestiji so se zatekli na Tur­jak, večina pa v Ljubljano na blok k novim gospodarjem. Te so potem Nemci preoblikovali v Slowenische Landwehre (Slo­vensko domobranstvo). Zame­njali so uniformo in prisegli novemu gospodarju. Prvič na Hitlerjev rojstni dan. Borili so se v sestavi SS policijskih bata­ljonov, maja 1944 organizirali še prve štiri udarne bataljone. Celotna operativna služba Slo­venskega domobranstva je bila v rokah štaba SS, gen. Rosse­nerja, za boj proti bandam. Za kolaboracijo in boj z narodnoo­svobodilnim gibanjem so bili od gospodarja plačani. Ocenju­je se, da so prav oni odgovorni ali soodgovorni za smrt 10.500 do 11.000, partizanov in akti­vistov OF. Velik del umorov so storili z izjemno krutostjo. Še predvsem so se surovo znašali nad ženskami. Šlo je za iz­ključno kolaboracijo, ter ne za revolucijo, ker je ni bilo. G. Šu­štar še omenja, da tako imeno­vane (skupine) raztrgancev niso imele nobene zveze z do­mobranci. Raztrganci so imeli istega gospodarja kot domo­branci, le da so na Gorenjskem pod SS in Gestapom delovali neposredno že od začetka 1942, domobranci so se preoblikovali po kapitulaciji Italije. Takšna skupina preko 100 mož je pre­oblečena v partizane skupaj z nemškimi policisti pod Krvav­cem avgusta 1942 iz zasede zahrbtno napadla Drugo gru­po odredov, ki je bila na poho­du na Štajersko. Prebrati je potrebno še kaj drugega kot Dežmanove pripovedi. Takšna protislovja in zavajanja Slo­vence ločujejo in razdružujejo. Enostranske trditve predsedni­ka komisije prof. Šuštarja tako ne morejo soditi v zgodovinski okvir. Zgodovino je potrebno poznati. Miroslav Potočnik, Kamnik Polemiko o preimenovanju kamniške knjižnice s tem zaključujemo. O problema­tiki bomo spet pisali takrat, ko bo zadevo znova obravna­val občinski svet. Uredništvo CONNECTA REK L AMNA AGENCIJA d.o.o., DUNAJSK A C. 76, L JUBL JA NA Iz naših krajev Delovna akcija Praznik najmanjše za društveni dom Člani Športno kulturnega društva Mekinje so se krajevne skupnosti letošnje poletje lotili temeljite obnove stanovanja v društvenem domu. Krajevna skupnost Zaprice je najmanjša od skupno dvaindvajsetih krajevnih skupnosti v občini Jasna Paladin napeljali nove elektroinsta­ lacije, večji del stropa smo Kamnik ter četrta po številu prebivalcev. Ker se zavedajo pomena druženja, so tudi letos, že petič,Mekinje – Društveni dom, spustili in izolirali, demonti­ organizirali srečanje krajanov na igrišču ob Jenkovi ulici. ki združuje večnamensko rali smo stara vrata in pod­dvorano, namenjeno najra-boje, zidarsko pokrpali ste- Aleš Senožetnik zličnejšim aktivnostim špor-ne, sanirali in podprli smo tnih in kulturnih društev, pregnito gredo na podstreš-Kamnik – Krajevna skup­ najmlajših iz vrtca in šole ju ... A nekaj dela nas še nost Zaprice šteje nekaj ter drugim krajanom, ter hi-čaka,« nam je obnovo, vred­manj kot 2200 prebivalcev šniško stanovanje, se nahaja no približno 20 tisoč evrov, na področju predmestne v že 102 leti stari stavbi. »Ko predstavil predsednik stanovanjske soseske, ki se se je decembra po več kot društva Brane Golob, ki je od Ulice Vilka Rožiča do tridesetih letih izselil hišnik, člane in ostale krajane pred Murnove ulice razprostira na zahodni strani Ljubljan­ske ceste, vključno z zasel­kom južno od železniške postaje Kamnik do Pod­gorske poti. Pred leti so si na travniku ob Jenkovi ulici uredili igrišče, ki služi kot prostor druže­nja, in tam se je odvijalo tudi letošnje srečanje, ki se je začelo že dopoldne s tek­movanjem v športnem stre­ljanju na strelišču v Podgor­ju. V popoldanskem času pa Srečanje krajanov KS Zaprice so letos pripravili že petič. / Foto: Aleš Senožetnik se je nadaljevalo z druže­njem pod šotorom, kjer so prečna starost za dobrih pet težav z vandalizmom: »Vdr-Sicer pa so z urejenostjo so­gospodinje tekmovale tudi v let višja od občinskega pov-li so nam v lopo na igrišču, seske načeloma zadovoljni, pripravi najboljšega ja-prečja (40,1 leta), se je v kjer imamo shranjene stva-kot je dejal Pirc, imajo rela- Na nedavni delovni akciji v društvenem domu so člani bolčnega zavitka. zadnjem času v sosesko pri-ri, ob večerih se je na klop-tivno urejeno infrastruktu­ ŠKD Mekinje brusili in barvali okna. / Foto: Aleš Senožetnik Druženje in medsebojno selilo nekaj mladih družin, cah zadrževala mladež, ki je ro, v prihodnosti pa si ven­spoznavanje pa je namen ki šele spoznavajo okolico za seboj pustila nered, pa darle želijo nekaj izboljšav: srečanja, kot je dejal pred-in prebivalce. Prav njim je tudi injekcijske igle za »Načrtujemo obnovo dotra­ je bil čas, da se s pomočjo dnevi – 11. in 12. septembra, sednik krajevne skupnosti najbolj namenjeno igrišče z vbrizgavanje mamil smo že janega pločnika na Jenkovi donatorjev in krajanov loti-pozval še na pravo udarni-Denis Pirc, ki delo predse-otroškimi igrali, kjer pa našli,« je o težavah, s kateri-ulici ter postavitev še ene mo temeljite obnove stano-ško akcijo. »Brusili in barva­dnika opravlja že drugi senco med poletno pripeko mi se soočajo krajani, pove-ulične luči. V prihodnje želi­ vanja. Stavba je v 80-odsto-li smo okna ter pospravljali mandat. Čeprav po staro-najdejo tudi starejši. Igrišče dal Pirc ter dodal, da se je mo tudi sanirati nekaj po­ tni lasti našega društva in klet in podstreho. Vabilu se stni strukturi prebivalstva je tudi sicer osrednja točka po urgiranju na policiji in drtega drevja ob železniški 20-odstotni lasti Športne je odzvalo štirinajst kraja­spada med najstarejše kra-druženja v soseski, kjer pa občini problematika ven-progi, ki je ostalo še od lan­ unije, zato iz občinskega nov, česar smo seveda vese­jevne skupnosti, saj je pov-so imeli v preteklosti nekaj darle izboljšala. skoletnega žledoloma.« proračuna za obnovo denar-li, a vseeno smo pričakovali ja nismo prejeli, smo pa boljši odziv. Ljudje se danes zato za pomoč prosili kraja-držijo bolj zase in nekdaj jih ne. V začetku poletja smo je več znalo kaj postoriti z tako zbrali pomemben del rokami ...«. denarja, da smo med polet-Zdaj jih čaka še beljenje in Prispevali k lepšemu mestu nimi počitnicami lahko op-nekaj drugih manjših opra­ravili glavnino del in je več-vil, ki jih bodo predvidoma namenska dvorana z začet-zaključili do konca leta, ko kom šolskega leta lahko ne-bo prenovljeno stanovanje S podelitvijo pohval se je zaključil natečaj, ki spodbuja krajane KS Kamnik – center, da uredijo svoje moteno zaživela. Uredili tudi nared za prihod novega balkone in vrtove ter s tem prispevajo k zunanji podobi mestnega jedra. smo novo centralno kurjavo, hišnika. Aleš Senožetnik mo, da tudi naš natečaj ne-prihodnja leta. Pohvale pa Matej Slapar ter dodal, da je kaj prispeva k temu, da je so prejele tudi nekatere to dober primer, kako lahko Kamnik – Krajevna skup-Kamnik urejeno in prijazno pravne osebe. Med njimi tudi krajani sami nekaj na­ IGRA IMITACIJE nost Kamnik – center že ne-mesto,« je dodala Učakarje-Hiša Belin, Slaščičarna Šu-redijo za lepšo podobo svo­kaj let podeljuje pohvale sta-va. Komisija v sestavi Breda tna, poslovalnica NLB, gos-jega mesta. novalcem in pravnim ose-Griljc, Miha Resnik ter Ja-tišče Pri cesarju ter Kamri-Podelitvi pohval je sledilo bam, ki delujejo na tem ob-nez Repanšek je tako podeli-ca, okrepčevalnica Orient ter druženje sokrajanov na vrtu močju mestnega jedra. Na-la kar štirideset pohval kra-pub Pod skalo. Za skrb in gostilnice Pri podkvi, ki pa tečaj Polepšajmo in uredi-janom, ki bodo gotovo po-urejenost vrtov se je kraja-je tudi glavni namen takšnih mo KS Kamnik-center, ki je menile tudi spodbudo za nom zahvalil tudi podžupan in podobnih dogodkov. potekal skozi celotno pole­tje, se je pretekli četrtek zak­ljučil na Trgu svobode z ne­formalnim srečanjem, na katerem so krajanom, ki se najbolj trudijo za zunanjo podobo svojih hiš in stano­vanj, podelili tudi pohvale za lepo urejene vrtove, balkone ter okenske police. »Letos smo se odločili, da urejenosti zunanjih podob hiš ne bomo rangirali, saj se vsak trudi po svojih močeh,« je predsednica KS Kamnik – center Ivanka Učakar ute­meljila odločitev, da ne po­ delijo nagrad, temveč zgolj Prejemniki pohval KS Kamnik – center za lepo urejene zunanje podobe hiš, urejene vrtove, pohvale. »Vsekakor pa upa-balkone ter okenske police / Foto: Aleš Senožetnik Podjetništvo V Podgorju raste avtopralnica To pa je razburilo nekatere sosede, ki so mnenja, da tak objekt v vaško okolje ne sodi. Investitor, podjetje Ci & Ca, ki gradbeno dovoljenje pričakuje v teh dneh, očitke o nepravilnostih zavrača. Jasna Paladin Podgorje – Na naše uredni­štvo sta se obrnili Milica Škedelj in Silvana Bizjak, sosedi podjetja CI & CA, kjer so poleg svoje poslovne stavbe za tehnične preglede začeli pripravljati še teren za gradnjo ročne avtopralnice. Ogorčeni pravita, da tovr­stna gradnja v kmečko oko­lje, kakršno je v Podgorju, ne sodi. »Ta zemlja je name­njena stanovanjski gradnji, ne pa industrijski, kar avtop­ralnica je. Čeprav je po ve­ljavnem odloku medsosed­ska ograja visoka lahko le meter in pol, so oni že pos­tavili dvometrsko, ki nam dela senco, poleg tega nam bo načrtovana gradnja zara­di celodnevnega hrupa, vode in kemikalij močno poslab­šala kakovost življenja in vrednost nepremičnin,« pravita Milica Škedelj in Sil­vana Bizjak, sosedi in tudi sorodnici lastnice zemlje in podjetja Anče Cvirn, ki sta razočarani tako nad po­manjkanjem komunikacije, saj naj ju investitorji o na­meravani gradnji ne bi pri­merno obvestili, kot tudi nad (ne)ukrepanjem držav­nih institucij. Kot smo preverili na In­špektoratu RS za okolje in prostor, so v zvezi z ome­njeno gradnjo evidentirali pet prijav in v začetku junija uvedli inšpekcijski nadzor v zvezi z izvajanjem ze­meljskega izkopa in gradnje ograje, nedavno pa je in­špektor izdal odločbo, s ka­tero je odredil ustavitev gradnje in znižanje objekta ograje do višine 1,5 metra. A kot poudarjata sosedi, to ne zadostuje, saj vztrajata iz­ključno pri rušitvi del. V podjetju CI & CA so nam pojasnili, da želijo na svo­jem zemljišču zgraditi roč­no avtopralnico, saj je pov­praševanje strank veliko. »Pridobitev gradbenega do­voljenja je v sklepni fazi, saj smo vlogo na zahtevo uprav­ne enote že dopolnili z 42 točkami. Gradbeno dovolje­nje zato pričakujemo v naj­krajšem času, nato pa bomo pristopili k dokončni izgra­dnji. Doslej so bila opravlje- Elektromotor, ki bo poganjal tudi avte V kamniškem podjetju GEM Motors so bili nedavno uspešni na evropskem razpisu, kjer so za dokončanje razvoja svojega inovativnega elektromotorja prejeli skoraj dva milijona evrov. Jasna Paladin Duplica – Inovativni elektro­motor so v podjetju GEM Motors, ki ima prostore v kompleksu nekdanjega Sto­la, začeli razvijati pred peti­mi leti, na razpisu Evropske komisije Hitra pot do inova­cij pa so jih izbrali med 269 prijavljenimi podjetji. Za svoj projekt, vreden 2,7 mili­ročni cilj pa je sto milijonov evrov letnega prometa. Ob zagonu proizvodnje name­ravamo izdelati od dva do tri tisoč, dolgoročni cilj pa je sto tisoč elektromotorjev na leto. Prizadevali si bomo, da celotno proizvodnjo ohrani­mo v Sloveniji. Po kakovosti in tehnologiji je Slovenija zelo konkurenčna pri proi­zvodnji elektromotorjev. na zgolj pripravljalna dela. Ročna avtopralnica bo pos­tavljena na zazidljivi parceli, ki je v naši lasti, in v skladu z določili gradbenega dovo­ljenja ter vsemi drugimi ve­ljavnimi zakoni in pravili,« odgovarjajo na očitke, da de­lajo mimo pravil, poudarjajo pa tudi, da gradnja ne bo poslabšala kakovosti življe­nja sosedov. »Če bi bilo tako, bi ji zagotovo naspro­tovali tudi drugi sosedje. Kot potrditev kakovosti sosed­skega življenja smo pred leti na lastne stroške uredili ob­činsko cesto ter naredili as­faltno oblogo. Načrtujemo, da bomo po izgradnji avtop­ralnice zaposlili še dve ose­bi, veseli bomo, če bosta prišli iz lokalnega okolja. Želimo si delati v miru, tudi v korist Kamnika in širše okolice. Če nam to tudi v prihodnje ne bo omogoče­no, bomo razmislili o more­bitnih pravnih poteh,« so še zapisali. Na Upravni enoti Kamnik so nam pojasnili, da grad­benega dovoljenja za avtop­ralnico še niso izdali, da pa sta investitorja (Anča in Grega Cvirn) zanj zaprosila 15. junija in da je bila vloga za izdajo dopolnjena 10. septembra. Na vprašanje, ali je tovrstna gradnja v Podgorju dovoljena, pa od­govarjajo, da prostorski akti tu predvidevajo stanovanja in spremljajoče dejavnosti, kamor pa sodijo tudi avtop­ralnice. jona evrov, so dobili 1,99 Hkrati želimo pomagati k milijona evrov. »Ta denar razvoju lokalnega okolja ter nam bo omogočil serijsko k zmanjšanju brezposelno­proizvodnjo in začetek pro-sti. Sprva načrtujemo vsaj daje na globalnem trgu. Na-deset, kasneje pa petsto no­črtujemo, da bomo v prvih vih zaposlitev,« pravi Simon nekaj letih ustvarili deset Mandelj, ustanovitelj in di­milijonov evrov letno, dolgo-rektor podjetja. Kultura Z barvicami upodobila pastirje V Gostilni Pod žičnico se z razstavo portretov z Veliko planino povezanih posameznikov predstavlja Breda Capuder iz Šmarce. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Gostil­na Pod žičnico te dni gosti prvo razstavo, s katero, kot pravi direktor družbe Velika planina Leon Keder, gos­tišče počasi dobiva dušo, zato si likovne umetnike že­lijo gostiti tudi v prihodnje. Kot prva je svoja dela v sobo­to, 19. septembra, razstavila Breda Capuder – na razstavi, ki jo je poimenovala Zgodbe na krilih planinskega orla. Razstavila je šest portretov oseb, povezanih z Veliko pla­nino, in sicer Vlasta Kopača, Rezke Mali, Petra Erjavška, Josipine Humar - Debevčeve Zefe, Andreja Močnika -Preskarjevega Andreja in Kati Turk. Omenjene je na odprtju razstave predstavila Sabina Romšak iz Zavoda za turizem in šport v občini Ka­mnik, ki je avtorico tudi spodbudila k razstavi. »Moja ljubezen do risanja prihaja iz otroštva. Ko sem si ustvarila družino, za risanje ni bilo časa, ljubezen pa je ostala. Leta so minevala, otroci so zrasli in naenkrat sem imela dovolj časa tudi za risanje. Pred dvema letoma sem v roke dobila zgibanko slikar­ske šole Blaža Slaparja. Na informativnem dnevu je pos­talo moje navdušenje tako močno, da sem začela hoditi v slikarsko šolo. Kmalu so mi bile urice v šoli premalo, zato sem tudi doma veliko risa­la,« je povedala Breda Capu­der in zaključila, da ji risanje portretov s pastelnimi barvi­cami predstavlja pobeg iz re­alnega sveta, ter se zahvalila vsem, ki ji to omogočajo. NAJNEVARNEJŠI KRAJ NA SVETU JASON JOSH JOHN ROBIN CLARKE BROLIN HAWKES WRIGHT EMILY KEIRA SAM INJAKE WATSON KNIGHTLEY WORTHINGTON GYLLENHAAL PO NEVERJETNI RESNICNI ZGODBI EVEREST THEFILM.COM Dediščina pripoveduje, kdo in kaj smo V okviru Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine je bila v razstavnem prostoru galerije Veronika na ogled zanimiva razstava z naslovom Poustvarjanje oblačilne dediščine Gorenjske avtorice Andreje Stržinar. Igor Kavčič Kamnik – Ob Dnevih naro­dnih noš in oblačilne dediš­čine se je v razstavišču nad kavarno Veronika čas ustavil sredi 19. stoletja. Na vaškem semnju, pred cerkvijo po ne­deljski maši, na ohceti ali kakšnem drugem praznič­nem dogodku. Lepo število obiskovalcev si je ogledalo kar 29 različnih kostumov, pražnjih oblačil iz »Prešer­novih časov«, ki so jih sešile in izvezle pridne ženske roke pod vodstvom mojstri­ce izdelave starih oblačil An­dreje Stržinar s Hotavelj. Predstavljeni kostumi so re­zultat projekta Bogastvo ba­bičine skrinje, ki je med le­toma 2012 in 2014 potekal s finančno podporo iz evrop­skega programa Leader. Da se je v babičini skrinji (v muzejih in pri zasebnikih) našlo marsikaj zanimivega, od starih oblačil kot so špen­cer, rokavci, nedrčki do ori­ginalno vezenih oblačil, kot so spodnja krila, perilo, pr­tički, pove Stržinarjeva: »Oblačilom smo se potem pri rekonstrukciji poskušali čim bolj približati, tako po videzu kot z materiali. Poleg originalov smo si pri tem pomagali tudi z risbami in slikami iz sredine 19. stole­tja.« Stržinarjeva je najbolj ponosna na popolno rekon­strukcijo dela oblačila, ki ga poimenuje kar »loški špen­cer«, katerega izdelava ji je vzela mesec dni, ideja zanj in kreiranje pa še mnogo več. Oblačila so izdelana zelo natančno in so v pri­merjavi z več kot dvesto let starimi originali, ki smo jih lahko videli v vitrinah, še le­pša, ker so nova. Kostumi so izdelani po meri za znane ljudi, folklornike Zale iz Ži­rovskega Vrha in Škofje Loke in odražajo tudi oseb­nost in značaj posameznega folklornika. Slednje je bilo moč razbrati tudi na trinaj­stih panojih, kjer je sledila tudi krajša razlaga posame­znih delov oblačil in poseb­nosti na njih. Velik pomen tovrstnemu predstavljanju oblačilne de­diščine je na odprtju pripi­sal tudi župan občine Ka­mnik Marjan Šarec, ki je med drugim povedal, da je na razstavi moč videti našo Podobe narodnih noš Fotograf Primož Hieng se je septembra predstavil s kar dvema razstavama na temo narodnih noš – v termah Snovik in v Samčevem predoru. Jasna Paladin nem so ga povabili v Terme term, že naslednji dan pa je Snovik, kjer so na ta način Primož svoje čudovite foto- Snovik, Kamnik – Dnevi na prireditev želeli opozoriti grafije večjega formata raz­ narodnih noš in oblačilne številne obiskovalce svojih stavil tudi v Samčevem pre­ dediščine so prireditev, ki je vsako leto znova pravi iz­ ziv tudi za fotografe. To še posebej dobro ve Primož Hieng, ki največjo kam­ niško prireditev s fotoapa­ ratom intenzivno spremlja že vse od leta 1993. Kot pravi, je zgolj v zadnjih de­ setih letih nastalo več kot 32 tisoč fotografij z najra­ zličnejšimi motivi noš, ker pa si različne dogodke v okviru festivala vsako leto ogleda v vseh dneh dogaja­ nja, je v Kamniku na »no­ šah« skupno preživel kar cela dva meseca. Letos je iz bogate zbirke fo­ tografij naredil izbor za dve razstavi. K postavitvi prve z naslovom Ko v nošo se ode­dediščino, ki nas dela to, kar smo. Poudaril je, da je v da­našnjem »instant času« še toliko pomembneje, da se zavedamo svoje preteklosti. »V Kamniku znamo ceniti svojo tradicijo, običaje in na­vade.« Na odprtju je Lucija Kavčič, ki je tudi sodelovala pri pripravi razstave, predstavila svojo pesem na temo oblačilne dediščine, v programu pa sta z violino in citrami nastopili Klara in La­ura Peternel. doru na razstavi z naslovom Podobe narodnih noš 2004–2014. Fotografije so si z zanimanjem ogledovali številni mimoidoči, ki so na njih iskali znance ali pa kar sebe, da pa so bile fotografi­je ponoči na varnem, že zjutraj pa znova vsem na očeh, je vse dni Dnevov na­rodnih noš in oblačilne de­diščine vestno skrbel Janez Repanšek. Mladi Med počitnicami tudi pomagali Društvo Počitniško varstvo Kamnik je tudi med letošnjimi počitnicami organiziralo počitniško varstvo za otroke od prvega do petega razreda osnovne šole, že tretje leto zapored pa so v sklopu programa organizirali tudi nekaj dobrodelnih akcij. Jasna Paladin Kamnik – Varstvo je med 29. junijem in 28. avgustom vsak delovni dan med 7. in 16. uro potekalo v prostorih Osnovne šole 27. julija, prosta mesta pa so se letos zapolnila še prej kot v prete­klih letih. »V varstvo je bilo vključenih več kot 170 otrok v devetih terminih, povprečno 31 ot­rok dnevno. Nekaj otrok je varstvo obiskovalo prvič, ve­liko pa je takih, ki se k nam med počitnicami vračajo že več let. Starše otrok prepriča­ta pester program in ugodna cena, stroške namreč sofi­nancira Občina Kamnik,« pravita Gordana Kotnik in Boštjan Košir iz Društva Po­čitniško varstvo Kamnik, ki sta mladim pripravila vrsto zabavnih, poučnih in ustvar­jalnih vsebin oz. terminov, ki so bili letos poimenovani po slovenskih mladinskih filmih in so se zvrstili po naslednjem vrstnem redu: Dvojne počitnice, Čisto pravi gusar, Pozabljeni zaklad, Po­letje v školjki, Junaki 5. ra­zreda, Srečno Kekec, Gremo mi po svoje, Sreča na vrvici, Maja in vesoljček. Zavod za turizem in šport v občini Ka­mnik jim je omogočil tudi vsakodnevni obisk bazena, ki med počitnicami seveda ne sme manjkati, odpravili so se do bližnjih kamniških igrišč, parkov in obiskali raz­lične ljudi, ki opravljajo zani­mive dejavnosti, o katerih so se pogovarjali (župan, turi­stično-informacijski center, ribarnica, skate park, poli­cisti, gasilci in mnogo dru­gega). Ni pa šlo zgolj za zabavo, saj so se otroci že tretje leto za­pored pridružili dobrodel­nim akcijam, ki so bile na­menjene zbiranju stvari in sredstev, ki so jih podarili organizaciji Anina zvezdica, Ninu Rakoviću za nov, prila­gojen kombi in lokalni orga­nizaciji Rdečega križa. »De­nar za humanitarne namene smo zbrali tako, da smo stojnici pred učilnico. Izdel­umetnije, ki so jih otroci iz-kom nismo določili cene, delovali v programu počitni-vsak je prispeval v okviru škega varstva, prodajali na svojih zmožnosti,« še pravita Gordana in Boštjan, vesela, otroška oblačila, ki so jih že da so na tak način zbrali sko-odnesli kamniškemu Rdeče­raj tristo evrov. Zbirali so mu križu, ki jih bo razdelil tudi šolske torbice, igrače in pomoči potrebnim. Najboljši v Žogariji IN SE JE ZNOVA ZAČELO … Osnovna šola Toma Brejca je zmagovalka mednarodnega finala v Žogariji. Rok Hribar, OŠ Toma Brejca Kamnik – V velikem medna­rodnem finalu, ki je v petek, 18. septembra, potekal na Trgu republike v Ljubljani, so se predstavili in tekmova­li učenke in učenci osnov­nih šol vseh sodelujočih držav: Slovenije, Italije, Av­strije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore in Makedonije. Ekipa naše šole si je sodelovanje na velikem finalu zagotovila z zmago na slovenskem finalu teden dni pred tem na Bledu. Tekmovanje, katerega glavna vodila so zabava, povezova­nje in fair play, je ves čas po­tekalo v enkratnem navija­škem vzdušju, za katerega so izdatno skrbeli tudi učenci 5. b razreda. Naši tekmovalci so prikazali veliko mero znanja, poguma, spretnosti in borbe­nosti in v seštevku vseh šti­rih disciplin (kviz znanja, tudi vi, profesor, spretnostne igre in nogomet 3 na 3) osvo­jili največje število točk in tako zasluženo slavili skup­no zmago. Že tako napeto dogajanje so popestrili še plesni, pevski in akrobatski nastopi, s katerimi so se predstavile šole, udeležene v finalu. Kot zadnja se je s ple­sno-akrobatskim nastopom uspešno predstavila tudi naša šola. Ves čas je potekal tudi pester spremljevalni program, pred samim zak­ljučkom pa so se z revijalno nogometno tekmo predstavi­li tudi člani slovenske zlate reprezentance in ostale me­dijske zvezde. Šolo so zastopali učenci če­trtega (Maša, Luka, Sven, Nik, Jaka), petega (Ana, Maša, Žan) in šestega razre­da (Maša, Alex, Maks, Tim, Gašper). Vsem tekmovalcem še enkrat iskrene čestitke za dosežen uspeh, vsem navija­čem pa zahvala za bučno športno navijanje. ne in za smeh je bilo poskrbljeno. ’’Fazani’’ so morali stopiti skupaj in zapriseči, da bodo do starejših spoštljivi in prijazni. Oddahnili so si, saj je bil njihov pr vi teden v šoli pester in zanimiv. V torek, 8. 9. 2015, smo dijaška GSŠRM Press skupina izvedli pr vi inter vju. Zastavili smo si nalo­go in ravnatelju Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, mag. Šemsu Mujanoviču posta­vili nekaj vprašanj. Prve besede smo namenili maturi 2015, katere rezultati so bili preprosto odlični, kakor je bilo tudi pričakovano. Na šoli smo imeli kar štirinajst zlatih maturan­tov, sedem na poklicni in sedem na splošni maturi. Z novim šolskim letom pa so tu tudi novosti. Med počitnicami so prenovili še zadnjo športno garde­robo in dodali nekaj novejše opre­me, prepleskali stene učilnic, ku­pili nov kombi za potrebe kuhinje in uredili kabinet nemškega jezi­ka. Največji »zalogaj«, zapleten in kompleksen projekt, pa predstav­lja sanacija telovadnice. Najnovej­ša atrakcija, ki pritegne marsičiga­vo pozornost, predvsem pa ljubi­teljev kolesarjenja, je novi pump poligon. Ta je projekt Kolesarske­ga kluba Kamnik, ki ima že več časa težave z iskanjem lokacije za postavitev te proge. Slučajno je prišla v stik z njimi tudi šola in jim v zameno za prostor postavila po­goj, da uredijo okolico – torej; porežejo odvečna drevesa, počis­tijo grmovje, nasadijo novo travo … “Moj osebni predlog na te pro­jekte je, da mora biti šola poveza­na z lokalnim okoljem, njena igri­šča pa na voljo vsem, ki jih želijo kulturno uporabljati,” nam je še dodal gospod ravnatelj. Kakšne novosti pa nas čakajo v prihodnosti? V naslednjem kole­darskem letu bo dokončana učilnica na pr os t em in prepleskali bomo jedilnico, ki je še edini skupni neprepleskani prostor. Uredili bomo tudi nekaj učilnic, če pa bo sredstev do­volj, se bomo lotili še odtočnih cevi za meteorno vodo in neka­terih za kanalizacijo. Za konec nam je gospod ravnatelj namenil še nekaj spodbudnih besed: “Kar koli delaš, se potrudi po svojih najboljših močeh in za sabo pusti pozitivne stvari – slej ko prej se to opazi.” Šolsko leto se je že začelo in čas je, da damo vse od sebe in se po svojih najboljših močeh poskuša­mo povzpeti do zaželenih ciljev. Novo šolsko leto se je že zače­lo, z njim pa tudi veliko novosti, ki niso obšle niti GŠŠRM. V letošnjem letu smo nanovo uved­li Press skupino, ki skrbi, da po­membne informacije pridejo tudi do vaših ušes. Člani smo se raz­delili na tri skupine, in sicer novi­narje, fotografe in organizatorje. Večina članov ima že kar nekaj izkušenj, ki jih učinkovito uporab­lja pri delu. Naš cilj je, da bi po­ročali o najzanimivejših dogod­kih, ki bi jih na kar najbolj svež način predstavili tudi vam. V torek, 1. septembra, se je za vse srednješolce začel pr vi šolski dan. Prav poseben je bil za “faza­ne” – dijake pr vih letnikov. V pe­tek jih je namreč čakal krst, ki so ga pripravili dijaki 4. b razreda. Vsak razred je imel dva kandida­ta, ki sta morala opravljati poseb­ne naloge. Naloge so bile zabav­ GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK, NOVI TRG 41A, KAMNIK Šport Teniški turnir Pod skalco V okviru Dnevov narodnih noš se je že 23. leto po vrsti odvijal teniški turnir. Potekal je na igriščih Teniškega društva Pod skalco. Nuša Lisjak Kamnik – Znotraj avtokam­pa Resnik imamo urejeni dve peščeni igrišči. V sproš­čenem okolju narave, ob Ne­vljici, stran od hrupa ceste, ponujajo igrišča prijetno te­niško sprostitev tako mlaj­šim in starejšim članom kot tudi nečlanom društva. Turnir posameznikov je po­tekal v soboto, 12. sep­tembra, z začetkom ob 9. uri. S pomočjo žreba smo določili, kdo bo igral s kom. In boji so se lahko začeli. Borba je bila huda, saj se je vsak boril po svojih najbolj­ših močeh. Da pa nas ne bi zeblo, je poskrbelo sonce, ki je prijetno grelo naša preznojena telesa. Pozno popoldne smo dobili zma­govalca zaključnega turnir­ja letošnje sezone. Najbolj­šo teniško pripravljenost je pokazal Zoran Poljanšek. V finalu je premagal Primoža Pestotnika z rezultatom 6:0, tretje mesto pa je zase­del Mujo Pramenko, ki je s 6:0 premagal Janeza Logar­ja. Sledilo je zasluženo ko­silo, po tem pa razglasitev rezultatov. Najboljši trije so dobili pokale, drugi pa tola­žilne nagrade. Balinarski turnir veteranov Franc Svetelj Duplica – Balinarski klub Duplica je v soboto, 12. sep­tembra, organiziral turnir balinarjev veteranov. Udele­žilo se ga je devet balinarskih ekip iz Ljubljane, Domžal, Količevega, Lukovice, Men­gša, Komende in Kamnika. Dobro organiziran turnir, nad katerega potekom je bdel Zvone Resnik, selektor dupliških veteranov, je pote­kal v prijateljskem razpolo­ženju, saj so gostitelji poskr­beli tudi za dobro malico. Trajal je od 9. do 17. ure, ko so podelili pokale trem naj­boljšim ekipam. Na prvo mesto so se uvrstili balinarji DU Komenda, drugo mesto so zasedli balinarji domače­ga Montlesa, na tretje mesto pa so se uvrstili balinarji iz Lukovice. Pri bližanju v krog se je najbolje odrezal Drago Vukelič, član BK Duplica. Vsi udeleženci so bili z orga­nizacijo tekmovanja zelo za­dovoljni, zato se bodo, kot so dejali, radi udeležili tudi pri­hodnjih podobnih turnirjev na Duplici. Mekinjski kros Hribovšku Tretja sobota v septembru je bila rezervirana za 3. Mekinjski kros v gorskokolesarskem olimpijskem krosu, ki je štela za točke slovenskega pokala. Z dirko, ki jo je organiziral Calcit Bike Team, se je sezona na slovenskih tleh končala za tekmovalce v starejših kategorijah, mlajše ena še čaka. Kristijan Erjavec Mekinje – Kamniški gorski kolesarji so bili še enkrat več na vrhu oziroma tik pod njim v vseh kategorijah. V kategoriji do 15 let je zmaga­la Ana Janežič, druga je bila Nika Dečman, tretji Jaka Starman, med veterani 1 je bil prvi Uroš Mikelj, med veterani 2 drugi Aljoša Mar­tinjaš, med veterani 3 pa tretji Bojan Kemprl. Tajda Šoštarko je osvojila drugo mesto, Ula Ravnikar Bolči­na tretjega, obe v U7, v U9 sta bila druga Žan Lopatič in Meta Janežič. Med dečki do 11 let so za trojno zmago poskrbeli Žan Pahor, Am­brož Vovk in Jan Boltar, naj­boljša v tej starostni katego­riji je bila Hana Kranjec Žagar. Luka Janežič je bil najboljši med dečki do 13 let. Za Hribovškom je v elite kategoriji končal Luka Tav­čar, Peter Zupančič je bil Triatlonci na Bledu Kljub izredno slabemu vremenu je več kot 500 tekmovalcev iz 22 držav že trinajsto leto zapored tekmovalo na Triatlonu Bled. Renata Capuder Kamnik – Petega septembra je imel kamniški TK Tris­port pomembno nalogo – iz­peljati tekmo evropskega mladinskega pokala, tekmo za državno prvenstvo v su­per sprint triatlonu, državno prvenstvo v olimpik triatlo­nu, triatlon za vsakogar in nekaj cici tekem. Najpomembnejši je bil prvi start, kjer se je na tekmi za evropski mladinski pokal pomerilo 120 mladincev iz 22 držav. Za popoln uspeh sta poskrbela dva Slovenca. Eva Skaza (TK Maribor) je bila druga, Kamničan Ma­tevž Planko pa tretji. Preiz­kušnja je štela tudi za držav­no prvenstvo v super sprint triatlonu in Matevž je postal državni prvak. Na drugi sto­pnički se mu je pridružil klubski kolega iz TK Tris­port Klemen Bojanc, tretji pa je bil Mark Mandič (TK Utrip). Naslednji start je bil super sprint triatlon za dr­žavno prvenstvo, kjer so se pomerili kadeti in kadeti­nje. Med trisportovci je dr­žavna prvakinja postala Gaja Perko. Klubski kolegi­ci Ajda Ahačič in Urška Ber­not sta bili druga in tretja. V akvatlonu so iz domačega kluba na stopničke stopili Anja Hribar, Luka Dežman, Mark Šporn, Pija Šporn, Nik Belaj, Anže Dežman in Lina Ilar. Popoldne je pote­kalo državno prvenstvo v olimpik triatlonu. Naslov prvakinje je osvojila Anja Rugelj (KK Encijan) pred Kamničanko Marušo Kle­menc (TK Utrip). Med mo­škimi je slavil Jaroslav Ko­vačič (ŠD Posavje). Trispor­tovi triatlonci Tjaša Žnidar, Andreja Gradišar, Miro Kre­tretji. Med mladinkami je Eva Jagodič osvojila drugo mesto. Na koncu članske dirke se je tesne domače zmage v abso­lutni konkurenci veselil Hri­bovšek, ki je tako kot lani v ciljnem sprintu premagal klubskega kolega Gregorja Krajnca, tokrat za tri sekun­de. V boju za zmago je bil tudi Rok Naglič, ki je končal na tretjem mestu v absolu­tni konkurenci, četrti pa je bil Calcitov Luka Tavčar, s čimer je osvojil prvo mesto elite kategoriji za sezono 2015. Zmage med mlajšimi člani se je veselil Krajnc, si­cer tudi zmagovalec sloven­skega pokala v tej sezoni. Ženske tokrat v Mekinjah niso tekmovale, končna zmagovalka je postala calci­tovka Tina Perše, ki je nasto­pila na vseh dirkah, drugou­vrščena Tanja Žakelj je eno izpustila, tretja Blaža Kle­menčič pa štiri. gar in Bojan Trojar so v svo­jih kategorijah osvojili na­slov državnega prvaka. Jan Lipovšek je bil drugi, Marko Hren in Viktor Ekart tretja. Na krajši triatlonski razdalji so med mešanimi štafetami zmagali predstavniki doma­čega kluba v sestavi Capu­der, Štiftar, Agnič. Na sto­pničke sta stopila tudi Mate­ja Mencin in Miha Pančur. Posebno pozornost gre na­meniti slepima paratriatlon­cema Alenu Kobilici s spre­mljevalcem Mitjo Morijem in Kamničanu Alešu Dra­garju s spremljevalcem Ale­šem Rodetom. Oba sta od­lično opravila s preizkušnjo. Tokratni Triatlon Bled je bil za organizatorja Mira Kre­garja res velik zalogaj. Po­magalo mu je več kot sto ljudi, predvsem staršev ot­rok, vključenih v Tria­tlonsko šolo Trisport Exo­term. Odličen uvod v novo sezono Tekmovalke in tekmovalci Kegljaškega kluba Calcit Kamnik so si pred začetkom letošnje sezone postavili visoke ligaške cilje, ki jih bodo skušali na vsak način osvojiti. Peter Jantol Kamnik – Prvi korak k temu so napravili v vodstvu kluba, ki se je v obdobju prestopne­ga roka uspešno dogovorilo in v naš klub pripeljalo dve zelo močni okrepitvi. Za prvo moško ekipo bo v nas­lednji sezoni nastopal Jure Starman, ki je v Kamnik prestopil iz KK Ljubelj Tr­žič. Jure je kljub svoji mla­dosti že zelo izkušen kegljač, je član slovenske državne reprezentance in eden bolj­ših kegljačev v Sloveniji. Po-leg Jureta se je KK Kamnik pridružila tudi Noemi Živ­kovič, ki je ena najuspešnej­ših slovenskih kegljačic. Pred odhodom v novi klub je od njenega dosedanjega kluba Proteus Postojna pre­jela priznanje za najboljšo kegljačico kluba. Kamniški klub je z Juretom in Noemi pridobil nov zagon in več možnosti v boju za osvojitev naslova državnih prvakov. Drugi korak k boju za naj­boljša mesta v državnih li­gah pa so opravili kegljači in kegljačice v prvem krogu nove sezone državne lige. Na gostovanju v Mariboru so kegljači prve ekipe z eno­tno in kolektivno igro pre­magali aktualne državne pr­vake z rezultatom 1 : 7 in prišli do pomembne zmage. Prav tako so v Mariboru odi­grale tekmo članice prve ženske ekipe, a so morale na koncu priznati tesen poraz proti mariborskim kegljači­cam s 6 : 2. Za odličen uvod v sezono so na domačem kegljišču poskrbeli kegljači druge in tretje moške ekipe. Slednji so zanesljivo prema­gali tekmece iz KK Kranjska Gora z rezultatom 7 : 1, člani druge ekipe pa so po zelo napetim obračunu s člani KK Krka prišli do po­membne, a zelo tesne zma­ge z rezultatom 5 : 3 in le 10 keglji razlike. Vabljeni k ogledu kegljaških tekem! Šport Ženska ekipa Calcita se seli v Ljubljano Odbojkarice ekipe Calcit Volleyball so si v minuli sezoni z naslovom državnih prvakinj Slovenije priborile pravico do nastopa med najboljšimi evropskimi klubi, vendar svojih tekem v ligi prvakinj ne bi mogle igrati v Kamniku. Vodstvo kluba se je zato odločilo, da prvo žensko ekipo preseli v Ljubljano in jo združi z ekipo UOK Vital Ljubljana. V soboto, 3. oktobra, bodo kamniški odbojkarji ob 19. uri gostili SIP Šempeter v prvem krogu 1. DOL za moške. Miha Štamcar Kamnik – Žal Kamnik ne premore primerne športne dvorane za tako visoko raven tekmovanja, in ker bo verje­tno še nekaj časa tako, so bili v vodstvu kluba prisiljeni iskati drugačne rešitve. »Iskali smo najboljšo mož­nost, da bi lahko še naprej imeli konkurenčno ekipo, ki bi bila ustrezno finančno in organizacijsko podprta. Ne­kako najbolj logična je bila rešitev, da se skušamo zdru­žiti z enim od ljubljanskih klubov, kajti samo na ta na­čin bo lahko naš klub igral­kam nudil pogoje za tekmo­vanje na višji ravni, kot je le državno prvenstvo. Naš na­men je, da bi združili najbolj­še ljubljanske in kamniške igralke, predvsem pa, da ne bi šlo le za muho enodnevni­co, temveč da bi ta klub pos­tal vodilni ženski odbojkarski klub v Sloveniji tudi v pri­hodnje,« je združitev ekip Calcit Volleyball in UOK Vi­tal Ljubljana pojasnil Gregor Hribar, predsednik kamni­škega kluba. Hribar je dejal, da se zaveda, da nekaterim navijačem kamniškega kluba ta selitev ne bo všeč, toda žal drugače ni šlo. V Kamniku bodo še naprej ostale vse dru­ge selekcije, vključno z drugo žensko ekipo, ki bo igrala v 2. DOL zahod, s selitvijo v Lju­bljano pa bo prva ekipa vse domače tekme igrala v eni od ljubljanskih dvoran. Predse­dnik Calcita je ob tem še enkrat poudaril, da je do seli­tve v Ljubljano prišlo izključ­no zaradi boljšega okolja pri zagotavljanju pogojev, da bi lažje uresničili svoje cilje, ki jih imajo Kamničani z žensko odbojko. Medtem ko je vodstvo kluba v zadnjem mesecu veliko časa in energije porabilo za selitev v Ljubljano, so varo­vanke Gašperja Ribiča že odigrale prvi pripravljalni tekmi. Na mini turneji v Ita­liji in Švici so odigrale dve tekmi, obe sicer izgubili (z Montichiarijem, članom ita­lijanske A-1 lige, z 0 : 3 in Sagresom iz Neuchatela z 1 : 3), vendar trener Gašper Ri­bič ni bil nezadovoljen z igro svojih varovank. Prvič sta za ekipo Calcita zaigrali obe letošnji tujki, brazilska organizatorica igre Cecilia Aragao in srbska korektori­ca Olivera Kostić, Ribič pa ni mogel računati na reprezen­tantki Urško Igličar in Moj­co Božič. Gorski tekači med svetovno elito Mira Papež Kamnik – V angleškem Wa­lesu je potekalo 31. svetovno prvenstvo v gorskem teku. Zahtevna proga gor-dol v čudovitem okolju narodne­ ga parka Snowdonia je bila uspešna tudi za slovenske reprezentante, ki jih je vodil Dušan Papež. Miran Cvet in Gašper Bregar, tekača KGT Papež, sta se uvrstila v prvo polovico najboljših te­kačev sveta. Aljaž Božič je bil najboljši slovenski mla­dinec. Številni tekači z vse­ga sveta so ob tej priložnosti izrazili pohvale Dušanu Pa­pežu za organizacijo svetov­nega prvenstva na Veliki planini pred petimi leti. Pa­pež s ponosom pravi, da taka priznanja veliko pome- Vaterpolisti sklenili sezono Dare Homar Kamnik – Še ena sezona na bazenu Pod skalo je za nami, za konec smo prip­ravili tri manjše prireditve. Poletna liga 2015 je bila le­tos slabo obiskana, odigrali smo le tri tekme. Druga prireditev Mali vaterpolo Kamnik 2015 je bila name­njena dobrodelni dejavno­sti. Prijavnine in prosto­voljne prispevke smo na­menili Ninu Rakoviču. Turnirja se je udeležilo šest ekip v dveh kategori­jah. Vrstni red pri članih: 1. Kamnik 1, 2. Kamnik 2, 3. Kranj. Vrstni red v katego­riji U13: 1. Kamnik 2, 2. Ka­mnik 1, 3. Nova Gorica. Tretja prireditev je bil tur­nir v vodni košarki, ki so se ga udeležile štiri ekipe. Vr­stni red: 1. Velenje, 2. Ka­mnik, 3. Maribor. Za konec poletne sezone smo se kamniški vaterpolisti odpravili na turnir v Ro­vinj, v konkurenci treh ekip iz Hrvaške, Italije in Slovenije smo Kamničani osvojili 2. mesto, v svojih vrstah smo imeli tudi naj­boljšega strelca Luka Sok­lerja. Zdaj imamo do začet­ka treningov nekaj prostih dni, s 1. oktobrom pa zač­nemo s treningi na bazenu – mlajši v Ciriusu, starejši pa v Kranju. Matevž Planko med najboljšimi na svetu Atletski stadion nič več v sramoto Jasna Paladin rekreativcev smo lahko po-valil vsem, ki so pomagali se tudi člani domačega AD nosni na ta objekt in verja-pri izvedbi 1. Veronikinega Kamnik, ki so medtem že .2. stran mem, da bomo tu priča šte-atletskega mitinga, na kate-zaključili sezono. Reprezen­ vilnim dobrim rezultatom,« rem se je pomerilo šestdeset tančna tekma čaka le še Ano Še pred prvim pokom star-je povedal Zlatnar in se zah-atletinj in atletov. Izkazali so Milovič, ki sodi med najbolj­tne pištole je zbrane nagovo­ še slovenske srednjeprogaši­ril Damjan Zlatnar, gonilna ce med mladinkami. sila atletike v občini. »Kam- Sezono je v društvu zazna­niška atletika je svoje začet­ movalo nekaj velikih uspe­ke doživela v 80. letih prej­ hov. Za reprezentanco sta šnjega stoletja, nato pa za­ nastopila Agata Zupin in mrla. Pred dvema letoma se Jure Grkman, na državnem je porodila ideja o obnovitvi prvenstvu za mladinke je stadiona in s pomočjo celot­ medaljo osvojila še Maja ne občinske uprave ter ob Šlebir. Uspešno pa so nasto­podpori Fundacije za šport pali tudi drugi mlajši člani, in AZS nam je to tudi uspe-ki so pridno nabirali izku­lo. Vsi, od društev, ki se šnje za prihodnje sezone, ko ukvarjajo z razvojem mladih bodo lahko pokazali svoj po­in vrhunskih športnikov, do tencial. Jasna Paladin Kamnik – Komaj 16-letni tri­atlonec Matevž Planko, član TK Trisport iz Kamnika, je nedavno nastopil na svetov­nem mladinskem prven­stvu v triatlonu v Chicagu in z 22. mestom presegel vsa pričakovanja v letošnji sezoni. Priznal je, da je bila najpomembnejša tekma v njegovi dosedanji karieri pravi preizkus živcev, saj so organizatorji zaradi nevihte tekmo prestavili, nato pa or­ganizirali duatlon, se pravi tek-kolo-tek. Kot so sporoči­li iz kluba, je Matevž nasto­pal tudi z dve leti starejšimi tekmovalci, z uvrstitvijo med 32 najboljših na svetu pa je potrdil status športni­ka perspektivnega razreda pri olimpijskem komiteju za naslednji dve leti. nijo, predvsem to, da so oh-odrezali odlično tudi na pla-Matjaž Mikloša, šesti je bil ranili Slovenijo in Kamnik v niški velikanki v okviru Red-Simon Novak in deveti Rok tako lepem spominu. bullovih tekov. Kralj Grin-Bratina. Zmagovalne sto­Tekači KGT Papež, štirje v tovca Nejc Kuhar si je prite-pničke na tretjem mestu so deseterici najboljših, so se kel tretje mesto, sledil mu je pripadle tudi Petri Mikloša. Zanimivosti Delovno srečanje članov TD Tuhinjska dolina Snovik – Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina so ne­davno pripravili delovno srečanje, na katerem so ocenili do sedaj prehojeno pot in se ozrli k svojim nadaljnjim izzivom. Prizadevali si bodo za uskladitev prireditev s sosednjimi društvi, da se dogodki ne bi podvajali. Na razpisu bodo sku­šali pridobiti denar za prireditveni šotor, uredili bodo kolesar­sko povezavo med Vranskim in Kamnikom, še več pa si želijo sodelovati tudi z mladimi, ki v turističnem krožku na OŠ Šmartno v Tuhinju že zdaj snujejo odlične turistične ideje. »Če so projekti pravi, se denar dobi, še večkrat pa potrebuje­mo zgolj voljo,« je sklenil predsednik društva Ivan Hribar. J. P. Planinski kotiček Člani Planinskega društva Kamnik so v minulih tednih pripravili mladinski tabor Vesele Gorice ter obisk pobratenega mesta Trofaiach in se razveselili novosti na Kamniškem sedlu. Bojan Pollak Tabor Vesele Gorice Planinsko društvo Kamnik je po številu članov drugo najštevilnejše v Sloveniji in ima zelo razvejano dejav­nost. Med drugim skrbi tudi za svoj podmladek s planin­skimi skupinami v osnovnih šolah, ki jih odlično vodijo marljive mentorice. Mladin­ski odsek pa dolga leta ni mogel polno zaživeti, zato se je že dolgo časa razmišljalo, kako še bolj pridobiti mladi­no v planinske vrste. Ideja mladinskega tabora Vesele Gorice je med posameznimi člani društva zorela dalj časa Kamniški planinci v Na koncu je bil še krajši Marko in Urban v Kištvar in se prvič uresničila lani s Trofaiachu ogled mesta in kosilo. Žal je V sredo, 9. septembra, je vtaborom na Jezerskem. Ta-bilo vreme ves čas slabo, Indijo na območje Kašmirjabor je bil zelo zanimiv in le-Kamniška občina je med tako da ni bilo možno izpe­oz. Džamuja odpotovalatošnjega, ki je bil od 2. do 8. drugimi pobratena tudi z ljati tudi planinskega dela mednarodna alpinističnaavgusta na Dovjem, se je občino Trofaiach na Zgor-obiska. Vendar to ni motilo odprava pod vodstvom Ur­udeležilo že 33 mladih pla-njem Štajerskem. To pobra-dobrega vzdušja, tako da so bana Novaka (AO Kamnik). nincev. Za njihovo počutje, tenje traja že dolgo vrsto let se domačini in obiskovalci V njej so še Hayden Ken­ nedy (ZDA), Manu Pellissi­ er (Francija) in Marko Pre­varno gibanje, vpeljevanje v in se odraža v sodelovanju poslovili s trdno voljo nada­ planinska doživetja ... je ne samo občinskih struktur, ljevati s takim prijateljskim skrbelo dvanajst odraslih – ampak tudi drugih organi-sodelovanjem. zelj (AO Kamnik). Po lanskičlanov GRS, vodnikov PZS, zacij. Med njimi so tudi pla­izredno uspešni odpravi nagorskih vodnikov, turno-ko-ninci. Ti si zadnjih 15 let re- Hagšu, za kar so člani dobi- Kamniško sedlo lesarskih vodnikov in dru-dno izmenjuje obiske – pla­ gih. Med njimi imata največ ninci, ki so združeni v dru­ li prestižno priznanje zlati povezano s svetom cepin, so se letos odpravilizaslug Vlasta Bizjak, ki je štvu Naturfreunde v Trofaia-Koča na Kamniškem sedlu bila vodja programa, in Mar-chu redno obiskujejo Kam-je gotovo najvišja točka v ob­ ko Petek, ki je bil vodja tabo-niške Alpe ob dnevu Kam-čini, kjer je Zavod za razvoj ra. V sedmih dneh so šli na niških planin, kamniški pa kabelsko-satelitsko-televizij­na podobno odpravo v dokaj neraziskano območje za­ hodno od Hagšuja, v ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK, GLAVNI TRG 2, KAMNIK Kištvar. Vrhovi za Himalajo Pretecimo ga! izhodišč za ture pripeljali s letos. Najprej so bili junija bel, da je na voljo televizija, Črno goro, Dovško Babo, jim vračajo obisk običajno v skega sistema KKS Kamnik niso zelo visoki, so pa ple­ zalsko zelo zahtevni s svoji-Kepo, Triglav ..., a so se do septembru. Tako je bilo tudi skupaj s PD Kamnik poskr­mi navpičnimi granitnimi Več informacij na www.kamnik-tourism.si in www.gorenjska-mojplanet.si kolesi. Spoznavali so osnove planinci iz Trofaiacha gosti širokopasoven kabelski in­ stenami in zašiljenimi vr­orientacije, plezali v pleza-Kamničanov, 5. septembra ternet in internetna VoIP hovi. Za take vrste odprave je resnično potrebno vrhun­ sko znanje in usposoblje­ nost pa tudi nekaj sreče, saj se podaja v skoraj povsem neznano območje. Korošica 2015 lišču Mlačca, se kopali v ba-pa je 22 članic in članov PD telefonija. Medtem ko tele­ jerju nad Mojstrano, se vozili Kamnik obiskalo Trofaiach. vizija za obiskovalce verje­ po vrvni žičnici, obiskali pla-Tam so jih sprejeli tako tno ni ravno najbolj zanimi­ ninski muzej v Mojstrani, se predstavniki občine kot tudi va, saj je večina prišla gor seznanili z orisom zgodovi-društva prijateljev narave. ravno zato, da bi se odtrgala ne in življenja na Dovjem, si Po prihodu v mesto so si od nje in bila spet v naravi, ogledali dva filma Mojce Vol-najprej ogledali muzej žele-v gorah, sta splet in telefoni­ kar in počeli še kup drugih zarstva v Vordernbergu. Sle-ja lahko zelo uporabna, še reči, zvečer pa peli ob tabor­nem ognju ob spremljavi ki­tare, na katero je igral Mar­ko. Skratka, imeli so se zelo »fajn in ful in kul«. dil je obisk Leopoldsteiner­jevega jezera, nato pa še ogled največjega rudnika železove rude s površinskim kopom v Avstriji – Erzberga. zlasti ko gre za vremenske napovedi. Dostop je možen v koči, geslo pove oskrbnik, če ga pozabimo: kamnisko­sedlo. Tudi letos bo, če bo le lepo vreme, nogometna tekma na »najvišji ravni«, in sicer v nedeljo, 4. oktobra, z začet­kom točno opoldne. Nov poligon za kolesarje Pri Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra je zaživela »pump-track« kolesarska proga. Jasna Paladin Kamnik – »Gre za krožno progo, po kateri se kolesarji ob zadostnem tehničnem znanju lahko vozijo, ne da bi poganjali. Tovrstna vo­žnja je zelo učinkovita pri treniranju drugih kolesar­skih veščin in jo zato pripo­ročajo vsi največji kolesarski strokovnjaki. Primerna je tako za otroke kot odrasle, tako za cestne kot gorske ko­lesarje. Tudi popolni za­četniki bodo osnovne tehni-ke hitro osvojili in se ob tem še zabavali. Poligon je odpr­tega tipa in namenjen vsem, ki želijo na njem vaditi,« nam je novo pridobitev, ki so jo v sodelovanju z GSŠRM uredili člani Calcit Bike Teama, predstavil Mo­hor Vrhovnik. Primerno lo­kacijo so iskali skoraj dve leti, fizična dela pa so opra­vili v poletnih mesecih. Da bodo stroški vzdrževanja manjši, bodo progi dodali še posebno plast, a to jih čaka prihodnje leto. »V okolici Kamnika res ni veliko takšnih prog. Naš © pump© je s svojo lokacijo idealen za množično upora­bo, saj nam je uspelo izdela­ti res kakovostno progo. Zato vabljeni vsi, da jo preiz­kusijo,« še pozivajo v Calcit Bike Teamu. Dediščina Zgodbe kamniške keramike Letos mineva sto šestdeset let, odkar se je začela pisati zgodovina beloprstene keramike na Kamniškem in s tem povezane znamenite kamniške majolike. Jubileju je bilo nedavno posvečenih več prireditev, tudi drugi bienalni Dnevi keramike in lončarstva. Na ogled je bilo tudi kar sedem razstav na šestih različnih lokacijah. Jasna Paladin Kamnik – Mejnik v zgodovi­ni keramike na Kamniškem predstavlja leto 1855, ko je Florijan Konšek na današnji Žebljarski ulici postavil prvo keramično delavnico. Leta 1878 jo je kupil Blaž Sch­nabl, od njega pa jo je 33 let kasneje prevzel sin Rudolf Schnabl, ki je bil že izšolani keramik in je kot prvi pri nas začel izdelovati tudi kam­niške majolike. Čeprav je bilo podjetje leta 1948 nacio­nalizirano, je Rudolf Sch­nabl vse se do leta 1957 vodil delavnico kot tehnični vodja in obratovodja, keramična dejavnost pa je bila vključena v Keramično-kemično indu­strijo, ki se je kasneje prei­menovala v Svit. Namesto čopičev dlake iz kravjih ušes V Svitu so majolikam, ki so se prav v tistem obdobju raz­vile v kakovostne spominke, vse več pozornosti začeli na­menjati po letu 1956, ko se je v podjetju zaposlila Marica Ftičar. »Takrat so bili izdelki zelo kakovostni, nič razpoka­ni, proizvodnja je tudi tekla zelo dobro. Spomnim se, da je Rudolf Schnabl za tehta­nje namesto uteži uporabljal kamne, in ko so mu rekli, da ga ne potrebujejo več, je te svoje kamne pobral in jih vrgel v © Žajspoh© in za tem nihče več ni vedel, koliko česa je potrebnega za pravo glazuro, zato so izdelki kot po tekočem traku pokali. Čeprav je bil dekorativni od­delek v podjetju vseskozi manjvreden in so nas ne­nehno selili © iz kota v kot© , so mi že takrat rekli, naj oblju­bim, da keramika in s tem tudi majolika v Kamniku ne in majolik resnično nisem hotela pustiti,« se je na pogo­vornem večeru z Markom Kumrom, ki so ga kot uvod v Dneve lončarstva in kerami­ke pripravili v Medobčin­skem muzeju Kamnik, spo­minjala Marica Ftičar, izred­no zgovorna sogovornica in mentorica številnim slikar­jem v Svitu, ki je spomine obujala skupaj z Ireno Radej. Slednja se je v dekorativnem oddelku tovarne Svit zaposli­la leta 1979. »Tri leta so bila potrebna, da smo slikarji lah­ko delali samostojno; posli­kavanje majolik je namreč zelo zahtevno, čeprav morda ni videti tako. V dekorativ­nem oddelku sem delala 33 let in nenehno so nas ukinja­li, vseskozi smo čutili te pri­tiske. Imeli smo najslabše plače v celem Svitu, a kaj, ko te keramika zasvoji in smo vsi svoje delo radi opravlja­li,« je svoje spomine obujala dali tudi, da so slikarjem, ki so poslikavali majolike, v ne­kem obdobju želeli dati na­lepke ali šablone, da bi njiho­vo delo potekalo hitreje. Ali pa, da so slikali številne slo­venske grbe in da so slikar­jem nočno moro povzročali tisti z ravnimi črtami, ki jih je bilo na zaobljeno površino majolik zelo težko risati. Zbrane pa je najbolj nasme­jala zanimivost, da je bilo čo­piče nekdaj zelo težko dobiti, zato so si pomagali z dlaka­mi iz ušes domačih krav. Tatjana Hlačer in Kamnik, mesto keramike Dekorativni oddelek kerami­ke v Eti Svitu so ukinili leta 2008 in od takrat naprej pro­izvodnje enega najbolj pri­ljubljenih slovenskih spo­minkov v Kamniku ni več. A to ne pomeni, da kam­niška majolika tone v poza-Hiša keramike, zakaj pa ne majolka, ki ga vodi Tatjana Hlačer. V okviru 45. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine so na Malem gra­du organizirali druge bie­nalne Dneve keramike in lončarstva Kamnik, ki se jih je udeležilo okoli štirideset keramikov iz vse Slovenije. Pripravili so lončarsko kolo­nijo na temo majolika, razstavo z naslovom Iz se­danjosti v preteklost, prikaz poslikave in različnih teh­nik, delavnice za otroke in odrasle ... spremljevalne do­godke, povezane s kamniško keramiko pa so pripravili tudi v Medobčinskem mu­zeju Kamnik, Galeriji Miha Maleš, galeriji LiK, Budnar­jevi domačiji, Hiši keramike in Šoli idej. Nad projektom je z vso svojo energijo bdela Tatjana Hlačer, ki se neu­morno trudi, da bi Kamnik, ki mu že radi rečemo Mais- Zgodovina na razglednicah Jasna Paladin Kamnik – V prostorih Turi­stično-informacijskega centra Kamnik je do konca sep­tembra na ogled razstava sta­rih razglednic z naslovom Po sledeh časa, ki sta jo pripravili Sabina Romšak, dolgoletna zbirateljica, in Milena Glušič, bibliotekarka iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kjer hranijo več kot 370 starih razglednic iz občin Kamnik in Komenda. Avtorici sta izbrali petdeset razglednic s konca 19. in začetka 20. stole­tja, zbranim pa predstavili tudi vrsto zanimivosti, deni­mo to, da so nekdaj besedilo pisali na sprednjo stran in da so stare razglednice tudi odli­čen vir etnologom in zgodovi­narjem. »Včasih so razgledni­ce pisali z vsem spoštova­njem, pazili so na lepo pisavo in skrbno sporočanje, mi pa s pisanjem SMS-ov zanamcem ne bomo zapustili prav veli­ko,« je zbrane nagovorila Sa­bina Romšak in posebej ome­nila razglednico Kamniškega sedla iz leta 1898, ki so jo po­lepšali s soncem, čeprav ga v resnici na severni strani neba ne vidimo. Ker pisanje razglednic vse bolj nadomeščajo kratka spo­ročila na telefonih, so udele­ženci razstave na odprtju re­pliko omenjene razglednice lahko poslali brezplačno. Foto: Gorazd Kavčič Bajtarski praznik na Veliki planini Velika planina – Člani Planinskega društva Bajtar vabijo na tradicionalni bajtarski praznik na Veliko planino, ki se bo tudi letos odvil prvo oktobrsko soboto, 3. oktobra, ko bajtar­ji začenjajo svojo sezono. Letošnji bo že 85. po vrsti, zato bo praznovanje še toliko bolj veselo. Druženje se bo v Velikem stanu začelo ob 11. uri. Bajtarji bodo od pastirjev prevzeli »ključ planine«, zbrane seznanili z delovanjem svojega društva, podelili bodo bajtarske značke, priznanja in pohva­le, seveda pa ne bo manjkal niti tradicionalni bajtarski golaž, ki se bo ob glasbi ansambla Domačini prilegel še bolj. Prire­ditev bo vodil Franc Pestotnik - Podokničar. J. P. bo izumrla. Še danes rečem, Irena Radej. bo. Eni najbolj zaslužnih, da trovo mesto, postal tudi da sem imela najlepši poklic, Obiskovalcem večera sta iz-temu ni tako, so člani KUD mesto keramike. V ŠPORTNI DVORANI KAMNIK ans, POGUM Gostje: ŠENTURŠKI OKTET ans, GALOPPATRIK JAGODIC ans, LETEEI MUZIKANTI ANDREJ ŠIFRER ans, SVETLINFOLKLORNA SKUPINA KAMNIK ans, DOMAEINI MESTNA GODBA KAMNIK ans, VESELI SVATJE HARMONIKARJI VODLAN KONDRAD PIŽORN KONDI in BIVŠI ELANI ans. NAGELJ Foto: Aleš Senožetnik Praznovanje 160-letnice kamniške keramike se je začelo z Tridnevni dogodek je na Mali grad privabil okoli štirideset večerom, na katerem sta spomine na izdelovanje kamniške keramikov in številne obiskovalce, ki so lahko opazovali majolike obujali Marica Ftičar in Irena Radej. tudi prikaze poslikave in različnih keramičnih tehnik. KULTURNO DRUŠT VO NAGELJ KAMNIK, KREGARJEVO 19, STAHOVICA voditelj in scenarist: FRANC PESTOTNIK PODOKNIEAR Prodaja vstopnic: STANE 041 535 583, TRGOVINA MARIJA MOSTE, BIFE MEGI KRIŽ, BISTRO PRI PETRU STAHOVICA,GOSTIŠEE URŠIE ZAGORICA, TIC KAMNIK,PINOCCHIO BAR SREDNJA VAS, SREEO 041 591 660CVETLIEARNA TULPA (TuŠ CENTER MENGEŠ,MEDIA DOM KAMNIK, PAPIRNICA LIPA PRESERJE PO KONCERTU ZABAVA Z ANSAMBLOM POGUM Foto: Aleš Senožetnik Prireditve Prireditve v septembru in oktobru Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 26. septembra, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika – Podeželje in eko KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Od 29. septembra do 2. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik Delavnica javnega nastopanja V okviru projekta Delimo znanje pripravljamo delavnico javnega na­stopanja z mag. Bredo Podbrežnik Vukmir. Več o vsebini na spletni strani knjižnice. Prijave zbiramo v čitalnici knjižnice ali na telefonu 01 320 55 83. Število mest je omejeno. Delavnica je brezplačna. Sreda, 30. septembra, ob 19. uri, v Knjižnici Komenda Matjaž Mastnak: Barvita predstava (pogovor o knjigi) Pogovor o vzdrževanju in lastnostih jesensko-zimskih rastlin bo več kot le pogovor o vrtnarjenju in rastlinskem svetu Torek, 6. oktobra, ob 17. uri v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik Ddr. Verena Perko: Palmira, ljubezen moja (pogovor o knjigi) Pogovor o pomenu sirskega antičnega mesta Palmira in njegovem uničenju, tudi o sirski problematiki DOM KULTURE KAMNIK Od torka, 15. septembra Vpis abonmajev Doma kulture Kamnik 2015/16 Maistrov abonma – abonma za gledališke sladokusce, Abonma Kam nček – abonma za najmlajše gledalce in Abonma Stand up – abonma za ljubitelje stand up komedije. Vpis starih abonentov: od 15. do 29. septembra, vpis novih abonentov: od 29. septembra naprej Petek, 25. septembra, ob 19. uri Manca Izmajlova in Benjamin Izmajlov: 100 srčnih koncertov Koncert narodnih, filmskih in popularnih pesmi; vstopnina: 12 evrov v predprodaji/15 evrov na dan koncerta Sreda, 30. septembra, ob 20. uri v Klubu Kino dom Swingin Kamnik Plesni večer s tasterjem; vstop prost! MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Sreda, 7. oktobra, ob 10. uri Rastimo skupaj Regijski dogodek mladinskega sektorja osrednje slovenske regije Osrednja tema: Angažirana mladina je zaposljiva mladina; vstop prost! Petek, 9. oktobra, ob 21. uri Zmelkoow in Deck Janiels Otvoritveni koncert sezone; vstopnina: v predprodaji 7 evrov/na dan koncerta 10 evrov KIKŠTARTER Torek, 29. septembra, ob 17. uri KIKin – Startup podjetniška delavnica Seznanitev s sodobnim podjetništvom, z značilnostmi uspešnih idej in metodami za uspešen razvoj startupa; število mest omejeno, obve­zna prijava na kik-starter@kotlovnica.si. Petek in sobota, 9. in 10. oktobra Startup Weekend Kamnik Samo en vikend je potreben, da uresničiš svojo podjetniško idejo! Število mest omejeno, obvezna prijava na kik-starter@kotlovnica.si. Festival rastlin v Arboretumu Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok jutri, 26. sep­tembra, med 9. in 15. uro pred vhodom v park pripravljajo Festival rastlin. Na stojnicah se bodo predstavili zbiratelji in gojitelji drugačnih in redkih rastlin, ki jih v navadnih vrtnari­jah ne morete kupiti, obenem pa bo mogoče okrasno drev­nino, trajnice, eksotične rastline, sukulente, kaktuse, bonsa­je Festival je za obiskovalce brezplačen, prav tako vodstvo Arboretuma ta dan ob 14. uri pripravlja brezplačno vodenje po parku. J. P. Čarobni dan v Arboretumu Zadnji sončni konec tedna v avgustu je popestrila čarobna pravljica: Arboretum v Volčjem Potoku je namreč gostil dvaindvajseti Čarobni dan. Tudi tokrat so bili nad čarobnim programom najbolj navdušeni otroci, nič manj pa se niso zabavali tudi njihovi starši. Alenka Brun Volčji Potok – Organizator­jem Čarobnega dne je šlo vreme tokrat res na roko, dogodek pa je privabil več kot dvajset tisoč obiskoval­cev. Dan se je začel z melo­dijo Mestne godbe Kamnik in mimohodom članic Društva kamniških mažo­retk Veronika ter tokrat res lepim številom maskot, nad katerimi so bili še zlasti navdušeni najmlajši. Števil­ne ustvarjalne delavnice, plesne in športne dejavno­sti, čarobne dogodivščine in zabava pa so poskrbeli, da se je navdušenje čez dan le še stopnjevalo. Na Čarob­nem odru so tokrat nastopi­li Alex Volasko, Miha Debe­vec in Tomaž Rožanec, Re- gina, Trkaj, Nuša Derenda, Ansambel Šrangarji, Eva Černe, Omar Naber, Špela Grošelj, Žana, Eva Boto, Rok n band, Alenka Gotar z Ansamblom Anžeta Šuštar­ja; manjkalo ni niti plesnih nastopov ter adrenalina, za kar sta s svojimi akrobatski­mi vragolijami poskrbela Filip in Blaž iz F&B Acroba­tics. Foto: arhiv dogodka (Simon Gašparovič) Foto: arhiv dogodka (Simon Gašparovič) Omar Naber Nad čarobnimi maskotami so otroci vedno navdušeni. Dan alternativne ekonomije Bojana Klemenc Kamnik – Razvojno združe­nje Grunt je v petek, 18. sep­tembra, pred Reciklarnico na Šutni organiziralo Dan alter­nativne/menjalne ekonomi­je. Po besedah Veronike Čop iz Grunta so povezali različ­ne aktivnosti, s katerimi se Kamničanom predstavljajo že dlje časa, v skupen dogo­dek, ki naj bi v prihodnje po­tekal enkrat mesečno. Na dnevu menjalne ekono­mije želi Razvojno društvo Grunt občanom predstaviti alternativne oblike nakupo­vanja , saj ne nazadnje iz­menjava dobrin – od obla­čil, igrač do viška zelenjave, sadja in semen – ni le traj­nostno bolj ekološko vzdržna, temveč predstavlja tudi priložnost za druženje in izmenjavo raznoraznih izkušenj, vsekakor pa tudi trenutek, ko oživi naša naj­lepša kamniška ulica. Vero­nika Čop poudarja, da se Na Šutni je pred Reciklarnico potekal Dan alternativne ekonomije, na katerem je potekala izmenjava oblačil, obutve, igrač. / Foto: Jasna Paladin moramo vsi znova naučiti, da nakupovanje ni edina ob­lika, kako priti do stvari, ki jih potrebujemo ali želimo. Vsi prisotni na dogodku so Spoznajte Tuhinjsko dolino skozi njene običaje Snovik – Člani Turističnega društva Tuhinjska dolina vabijo na že 10. tradicionalno etnološko prireditev, ki letos nosi naslov Spoznajte Tuhinjsko dolino skozi njene običaje, ki bo v nedeljo, 27. septembra, ob 14. uri pri Termah Snovik. Po prireditvi bo obiskovalce zabaval ansambel Domačini, prip­ravljajo pa tudi bogat srečelov. V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na 4. oktober. J. P. trdno prepričani, da je med-Zagotovo se vedno najde sebojna delitev in menjava kaj, česar ne potrebujete naša prihodnost, in si želijo, več, in namesto da predmet da bi se več občanov pridru-odvržete, ga zamenjate. žilo menjalni ekonomiji. Preprosto, kajne? Razstava buč in okrasnega zelja Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok je od 19. sep­tembra pa vse do konca oktobra na ogled razstava buč, ki jim v koritih in gredicah po parku dela družbo še okrasno zelje. Razstava je prava paša za oči, prinaša pa tudi kup uporabnih informacij. Buče niso le lep okras na vrtu, ampak so vse bolj uporabne v kulinariki, prav tako užitno, čeprav bolj grenkega okusa, pa je tudi okrasno zelje. J. P. Zahvale Mali oglasi jih je v društvo včlanjenih 108. »Kamniški čebelarji že vse od leta 1932 ponosno Lovci in čebelarji praznovali skrbimo za svojo plemenil­no postajo na Kopiščih v Kamniški Bistrici, ki jo je kot prvo v Sloveniji postavil Minulo soboto sta visoko 110-letnico delovanja praznovali kar dve društvi – Čebelarsko društvo Kamnik in Lovski klub Kamnik. Josip Verbič, čebelar z Vrh­nike, ki je v tem okolju pre- Jasna Paladin lovsko kulturo – z rogisti, kako hvaležni in hvaležna poznal odlične pogoje za pevci, lovskim orkestrom nam bo celotna družba,« je opraševanje matic z izbrani­frajtonaric, recitatorji, opona-zbrane med drugim nagovo-mi troti. Kamniška Bistrica Kamnik, Kamniška Bistrica – Kar tridnevno praznovanje ševalci divjadi, lovskimi šega-ril starešina Lovske družine je namreč s treh strani zapr­svojega visokega jubileja so mi, lovcem fotografom in Kamnik Marjan Osolnik, ta s hribi, z ene pa imamo pripravili člani zelene bra­ tudi lovsko kulinariko. lovke in lovce pa sta pozdra-čebelarji dogovor, da nihče tovščine, ki so že v petek, 18. »Za lovstvo na Kamniškem vila tudi župan Marjan Šarec ne dovaža svojih čebel. Na septembra, v preddverju je danes prav gotovo pose-in slavnostni govornik pred-Kopiščih imamo čebelarji Doma kulture Kamnik prip­ ben dan, dan, ko praznuje-sednik Lovske Zveze Slove-trenutno 36 čebeljih družin, ravili odprtje nadvse zanimi­ mo jubilej, 110 let odkar je nije Srečko Feliks Krope. našo dejavnost pa si z vese­ve lovske razstave z naslo­ bil ustanovljen prvi Lovski ljem pridejo pogledat mno­vom Lovstvo, rokodelstvo, klub Kamnik. Pravila, ki so gi. Tako smo gostili tudi že Čebelarji z novim učnim bila sprejeta ob ustanovitvi delegacije z Japonske, iz umetnost (razstavili so pre­ centrom tega kluba, v veliki meri ve-Malezije in Rusije. Poleg če­lovcev rokodelcev, slikarjev, parate in trofeje divjadi, dela ljajo še danes, kar pa je samo Slovesno praznovanje svoje belnjaka smo doslej že imeli fotografov, rezbarjev, obde­ potrditev, da smo lovci na 110-letnice so v soboto, 19. nadstrešek, pod katerim lovalcev usnja in ročno izde- Kamniškem in tudi po vsej septembra, pripravili tudi smo lahko izvajali delavnice lanega okrasja iz roževine) domovini na pravi poti – poti člani Čebelarskega društva ali sprejemali obiskovalce, a in predstavitev svojega zbor-ohranjanja narave, poti ohra-Kamnik, in sicer na Ko-muhasto vreme v tej dolini nika, dan za tem slavnostno njanja lovske kulture, šeg in piščih v Kamniški Bistrici. nam jo je velikokrat zagod­akademijo, v nedeljo pa še običajev, poti gojitve športa Kot je povedal predsednik lo, zato smo pred letom dni lovsko sveto mašo v cerkvi ter na pravi poti medseboj-društva Štefan Virjent, je prišli na idejo, da bi si posta­Frančiškanskega samosta-bilo omogočeno širši javno-kom za prve korake, ki so jih nega sodelovanja z lovskimi bilo kamniško čebelarsko vili brunarico in v njej uredi­na. sti, da so lahko lovili na za-naredili v novem organizira-organizacijami, drugimi or-društvo leta 1905 ustanovlje-li pravi učni center. V sla-Praznovanju so se pridružili sebnih, občinskih in držav-nem pristopu k lovu in ganizacijami v lokalnem no kot prva podružnica ta-bem letu dni nam je za sko­predstavniki vseh petih da-nih zemljiščih. Lov je bil si-varstvu narave na Kamni-prostoru in z vsemi uporab-kratnega ljubljanskega čebe-raj nič denarja in s številni­našnjih lovskih družin na cer dostopen le bogatim škem. Člani Lovske družine niki prostora, kjer gospoda-larskega društva, v katerem mi prostovoljnimi urami območju občine: Kamnik, slojem, medtem ko so se Kamnik Marjan Osolnik, rimo z divjadjo in nudimo je takrat delovalo pet kam-naših predvsem starejših Motnik - Špitalič, Tuhinj, nekateri posluževali tako Marjan Schnabl in Marjan zaščito zavarovanim vrstam niških odbornikov. članov to tudi uspelo. Zdaj Sela in Stahovica, ki organi-imenovanega krivolova. Da Tušak so v pristojnih arhi-prostoživečih živali. Vsako Pred 110 leti, ko je novousta-lahko sprejmemo en avto­zirano delujejo že sedemde-bi lažje prihajali do zaku-vih pridobili več verodostoj-drobno dejanje, ki je storje-novljeno društvo © pokrivalo© bus obiskovalcev, v učnem set let. Še precej daljša pa je, pnih lovišč in lovnih pravic, nih dokumentov. Po posa-no na področju ohranjanja področje vse od Trojan, Ka-centru pa bomo izvajali de­kot rečeno, zgodovina Lo-predvsem pa preprečili vse meznih poglavjih so opisali tako žive kot nežive narave, mnika pa do Dola pri Lju-lavnice o vzreji matic ter vskega kluba Kamnik. Kot pogostejše zakupe tujcev, so zgodovino lova od antike, se nam bo še kako bogato bljani, je bilo članov ena-sprejemali vse, ki jih zani­so širši javnosti v sklopu se slovenski lovci začeli or-srednjega veka pa vse do da-obrestovalo in verjemite mi, indvajset, že tri leta kasneje ma čebelarstvo,« je med svojega praznovanja ganizirati v lovske klube in nes, kar knjigi daje globlji in da nam bodo zanamci za 61, danes, ko meje društva drugim povedal Virjent, predstavili lovci, je zgodovi-društva že pred letom 1900. širši kontekst. Predstavljene vsak droben prispevek še sovpadajo z občinskimi, pa nato pa čast prerezati slav­na lovstva na Kamniškem Tako so na Kamniškem v so tudi posamezne lovske nostni trak prepustil župa­nu Marjanu Šarcu in najsta­ seveda še bistveno daljša. letu 1905 ustanovili Lovski družine, pri čemer so se po­rejšemu članu društva, Sega v prazgodovinsko ob-klub Kamnik, ki se je v letu leg že omenjenih še posebej 92-letnemu Florjanu Kože­ dobje, novejša odkritja pa 1906 v Ljubljani že registri-potrudili Janez Glavač, Ja­kažejo na velik interes lova ral kot Lovsko društvo Ka-nez Petrič, Franc Svetelj in lju iz Kamnika, ki še vedno posebno v Bistriški in Tu-mnik,« je zapisal tajnik Lo-Jernej Štrajhar, pri pridobi­ skrbi za 46 svojih čebeljih hinjski dolini z okoliškimi vske družine Kamnik Mar-vanju zanimivih zgodb pa je družin v treh čebelnjakih. gozdovi ter planinami. jan Schnabl. sodeloval tudi dr. France Čebelarji so ob visokem ju­»Vzporedno s spreminja-Malešič. Zbornik, ki na kar bileju pripravili tudi bogat njem družbenih odnosov se 170 straneh prinaša tudi ve­ kulturni program (nastopili Lovstvo na Kamniškem so učenci Osnovne šole St­ je spreminjal tudi lovski red liko fotografij, lahko dobite 1905–2015 ranje pod vodstvom Karle divjadi in lova. V srednjem Takšne in številne druge za-občini. in pravica do prostoživeče pri vseh lovskih družinah v Urh, člani starodobne God- be Stranje in pevci novou­veku je večina zemljišč in nimivosti so zbrali v zborni­posredno s tem tudi divjadi ku z naslovom Lovstvo na stanovljenega Pevskega zbo- Varuhi in ljubitelji narave ra Čebelarske zveze Sloveni­cerkvi, ki so tako ali drugače let Lovskega kluba Kamnik. Še zlasti praznično je bilo na p r i p a d a l a p l e m st v u in Kamniškem 1905–2015: 110 je), podelili so nekaj pri­upravljali z njo. Po razpadu Priprava knjige jim je vzela slavnostni akademiji v sobo­ znanj in zahval, dan pa fevdalizma so nastajala za-nemalo časa, saj so se želeli to, 19. septembra, ko so lovci zaključili s prijetnim druže­kupna lovišča in s tem je dostojno zahvaliti predni-predstavili tudi svojo bogato njem. » Tudi farmacevt bi naredil vse za vaše zdravje.« Mojca Tominc, mag. farm., Lekarna Kamnik - Novi trg Tekmovanje v kuhanju Firštovega golaža Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Člani Turističnega društva Kam­niška Bistrica vabijo na prvo tekmovanje v kuhanju Firštovega golaža, ki bo v nedeljo, 27. septembra, ob 9. uri (začetek kuhanja ob 10. uri) pri planinskem domu v Kamniški Bistrici. Kot nam je povedala predse­dnica Turističnega društva Kamniška Bistrica Maja Ža­gar, se je na tekmovanje pri­javilo pet štiričlanskih ekip (prijave ekip so zaradi lažje organizacije zbirali do prej- Dežurni lekarni od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015: Lekarna Kamnik sob, ned in prazniki 17.00 - 20.00 Lekarna Domžale ned in prazniki 09.00 - 12.00 Obiščete nas tudi na www.mestnelekarne.si šnjega petka), njihove ku­harske sposobnosti in seve­da sam Firštov golaž pa bodo ocenjevali veččlanska strokovna komisija (v njej bosta denimo tudi Janez Ur­šič iz Gostilne pri planin­skem orlu in Primož Repnik iz Gostilne Repnik) in obi­skovalci sami, zato vas na pokušino vabijo v največjem številu. Ocenjevali bodo pripravo kurišča, urejenost kuharjev in prostora, čistočo pri prip­ravi golaža in čistočo delov­nega prostora, strukturo, barvo vonj in okus golaža ter splošni vtis vsake ekipe. Tekmovanje se bo zaključilo ob 14. uri, razglasitev rezul­tatov pa bo ob 15. uri. Prve tri najbolje ocenjene ekipe bodo dobile nagrade, vse udeležene ekipe pa pisna priznanja in spominček iz doline. Zmagovalno ekipo bo doletela tudi čast, da bo svoj Firštov golaž skuhala konec aprila prihodnje leto ob Firštovi mizi v Kamniški Bistrici. Po razglasitvi rezultatov bo sledilo druženje ob zabavno­-razvedrilnem programu z živo glasbo.