21 GLAS Uto XLV - št. 29 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 14. aprila 1992 Slovenski vojaki so prisegli Kranj, 11. aprila - Množica obiskovalcev je bila glavna značilnost ob prisegi prve generacije redne slovenske vojske v kranjskem učnem centru. Zbranim je spregovoril predsednik slovenske skupščine France Bučar. Slavnostni govornik je prisego ocenil kot simbolično dejanje novih vojakov v več pomenih. Gre za izpri-čanje zavezanosti mladega rodu naši novi državi, gre tudi za prve redne oborožene enote te države, končno pa gre za dejanje, ki se vključuje v uveljavitev naše države tudi na mednarodnem področju, še posebej ob zadnjih priznanjih. Kot je med drugim ugotovil predsednik Bučar, v modernem času fizična prisila nikakor ni edina oblika družbene moči. Usposobitev za obrambne naloge je seveda le ena sestavina dejanske usposobljenosti. Z njo je neločljivo povezana notranja psihična pripravljenost, da domovino res branimo; tudi prepričanje, da se jo splača braniti. Potem ko je poveljnik učnega centra Jaka Vidic prebral kratko besedilo svečanega akta, se je iz okrog 400 mladih grl razlegla le obljuba: »Prisegam!« Svečano podpisovanje listin so spremljali zvoki kranjske pihalne godbe, pesmi kroparskega moškega zbora in besede igralke Alenke Bole - Vrabec. Prireditve so se udeležili mnogi ugledni gostje, od gorenjskih županov do predstavnikov slovenske vlade in poveljstva teritorialne obrambe. Še pred koncem slovenosti so se nekateri svojci in znanci pomešali v vrste vojakov, da bi s fotoaparati in kamerami posneli enkraten dogodek. Vsem so dovolili tudi ogled stavb v centru, posebnost pa je bil gotovo množičen odhod mladih vojakov na bližnje domove do konca nedelje. • Stojan Saje AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK ® 216-245 Jesenice od danes do jutri Jesenice danes delijo usodo tistih slovenskih mest. ki so v Preteklosti živela oh prevladujoči in predimenzionirani industriji, tesno vpeti v jugoslovansko gospodarstvo in njegovo tržišče. Ko Je padla Jugoslavija, se je tudi črna metalurgija, kakorkoli že Posodobljena in modernizirana, znašla v hudi krizi. Nujna poledica: odpuščanje delavcev, eksistenčna negotovost velikega Števila prebivalstva ter počasni propad spremljajoče predelovalne industrije. Ob neodgovornem cincanju sedanje oblasti, ki nima n'ti elementarnih zasnov državnega gospodarskega razvoja, se *}*di metalurgija rešuje od danes do jutri: z državnimi subvencijami za odpuščene in s težavnim ohranjanjem vsaj tiste proizvodnje, ki kaže vsaj malo perspektive. Živahne zamisli in pobude, da bi z malimi firmami in podjetništvom kar najhitreje doživeli novo kvaliteto, so bile očitno 'hzija. Danes ni še nič namesto propadle Izolirke, Elima, Iskre I? Blejski Dobravi, v stečaj gre KOOP, v hudih težavah so osta-''• še silna promocija s karavanško vodo je zapadla v svoje nasprotje: o njej se raje molči kot govori, saj se pletejo neke čudne Z(*gate o družabniškem financiranju. Turistov v zgornjesavski dolini ni, hotelirji nimajo niti za nujna vzdrževalna dela in vsi po vrsti zapirajo hotele. Sem in tja kakšni »nakupovalni« Avstrijci, P preženejo turistično apatijo le kakšni zasebni gostilni, kjer se dobro je in pije - in to je vse. Podatek, da je vsak tretji Jeseničan brez dela, pove vse o sedanji socialni sliki obmejnega mesta, od koder beži v tujino in s lrebuhom za kruhom vsak, ki le more. Mlajši odhajajo, občina s_e stara, saj bo imela ob koncu leta že 7.500 upokojencev! Priha-J(t še nov problem: po ocenah naj bi bilo v občini, vedno zelo z?Qni tudi po heterogenosti prebivlastva, do 4.500 tujcev. Torej ^tih, ki ne bodo imeli slovenskega državljanstva in bodo brez dela. Na Jesenicah se že najmanj 2.000 delavcev in njihovih dru-bori za golo preživetje. Zato danes na Jesenicah ni aktualna ^rna Jesenice danes, Jesenice jutri, ampak tema kako od danes do jutri...m D. Sedej PARTNER Kranj, Koroška c. 2 Zamrzovalne skrinje LTH od 15. do 30. aprila za takojšnje plačilo 15 % ceneje Spoštovani bralci, današnji časopis smo natisnili v več kot 30.000 izvodih in ga bodo pismonoše prinesli ne le naročnikom, ampak tudi v vse domove v jeseniški občini. Vsi, ki boste izpolnili naročilnico, boste dobili posebno velikonočno darilo - časopis do konca meseca zastonj, naprej pa razen zanimivega branja tudi vrsto drugih ugodnosti. O njih več preberite na osrednjih straneh. Uredništvo /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Umrl akademik Josip Vidmar Denacionalizacija na Gorenjskem Prvim so že vrnili odvzeto premoženje Nekatere gorenjske občine so že izdale prve denacio-nalizacijske odločbe. V Radovljici so vrnili že več kot deset primerov, prvo odločbo pa so izdali sredi januarja. Kranj, 10. aprila - Čeprav za uresničevanje zakona o denacionalizaciji še vedno ni vseh navodil, predpisov in spremljajočih zakonov (manjkata predvsem zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter zakon o odškodninskem skladu), pa so na Gorenjskem že izdali prve denacionalizacijske odločbe. V občinah rešujejo predvsem primere, pri katerih je mogoče prejšnjim lastnikom brez večjih zapletov premoženje vrniti v naravi. V škofjeloški občini so prvo denacionalizacijsko odločbo izdali prejšnji teden (za poslovni prostor v Škofji Loki), v kratkem pa bodo še štiri (za kmetijska zemljišča na Gabrški gori in v Volči). Od 120 denacionalizacijskih vlog imajo 25 popolnih, za ostale pa od nekdanjih lastnikov zahtevajo, da jih dopolnijo. Kot kaže, so z uresničevanjem zakona o denacionalizaciji najdlje v radovljiški občini, kjer so doslej izdali že več kot deset denacionalizacijskih odločb. Prvo so izdali sredi januarja, ko so radovljiškemu župniš-ču vrnili dve stavbi in nekaj zemljišča. Nekdanjim lastnikom so vrnili že tudi nekaj kmetijskih zemljišč in gozdov (enemu 54 hektarjev) ter mlin v Globokem, gostinski lokal Vrbo v Radovljici pa so do ureditve odškodninskih odnosov dali v začasno uporabo. Upravni organi so že za vse popolne vloge razpisali obravnave, v kratkem bi lahko rešili še dvajset primerov, če bi dobili obljubljene podzakonske akte. Kar zadeva denacionalizacijo blejskega otoka, med zavezancem in upravičencem ni prišlo do poravnave; pričakovati pa je, da bo republiško ministrstvo za kulturo v kratkem dalo otok v začasno uporabo (in do rešitve primera) Cerkvi. V kranjski občini doslej še niso izdali nobene denacionalizacijske odločbe; napovedujejo pa, da jih bodo prvi "paket" (večje število) izdali ob koncu aprila. Odločili so se, da podobne primere rešujejo skupaj, v seriji, in ne posamično, prednost pa za zdaj dajejo manj zapletenim primerom. Najprej bodo vrnili stanovanja (pri katerih je zavezanec občina), nato pa gozdove, poslovne prostore ter kmetijska zemljišča, ki so sedaj del družbenih posestev. Vloge za denacionalizacijo Pavšlarjeve in Prešernove hiše in še nekaterih drugih kulturnih spomenikov so že odstopili republiškemu ministrstvu za kulturo. V tržiški občini doslej še niso sklicali nobene denacionalizacijske obravnave, prvo predvidevajo za 23. aprila (za gozd), sicer pa v glavnem pregledujejo in dopolnjujejo vloge ter čakajo na manjkajoče predpise. V jeseniški občini so doslej izdali eno denacionalizacijsko odločbo, vendar pa jih bodo v kratkem še več, ker so z upravičenci in zavezanci že dosegli poravnave za tri poslovne prostore, za enega na Hrušici in za dva na Jesenicah, za stanovanjsko hišo ter še za nekaj kmetijskih zemljišč in gozdov. • C. Zaplotnik V visoki starosti skoraj 97 let je po daljši, hudi bolezni umrl Josip Vidmar, človek, ki se je s svojim delom zapisal v slovensko zgodovino kot politik, kulturni delavec in svobodomiselni razumnik. Njegovo dolgo življenje mu ni prizaneslo, z vojnami, bil je avstrijski vojak v prvi svetovni vojni, ruski vojni ujetnik. Do druge svetovne vojne se je posvečal študiju v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani in Parizu. Ko se je za- čela druga svetovna vojna, se je pridružil Osvobodilni fronti, bil je eden njenih ustanoviteljev, in odporniškemu gibanju, sodeloval je na zasedanju A vnoj v Jajcu, bil je predsednik Zbora narodov jugoslovanske zvezne skupščine, kasneje pa član Sveta federacije. Njegovo bogato, skoraj sto let trajajoče življenje sta obvladovali predvsem dve zanimanji: umetnost in slovenstvo. Več kot dvajset let je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, urejal je literarne revije, prevajal, se ukvarjal z literarno kritiko in vprašanji estetike. Med najpomembnejšimi deli njegovega ustvarjalnega opusa je treba omeniti leta 1932 napisane Kulturne probleme slovenstva, nato Esej o lepoti. Literarne kritike. Meditacije, Polemike, Dnevnike, Obraze, njegovo zadnje pisanje, nastalo že med boleznijo pa nosi naslov Mrtvaški ples. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 10. - 17. 4. '92 - kmetijska, gozdarska mehanizacija lovska oprema DRUŽINSKI POPUST PRI NAKUPU VSTOPNICE (NAJMANJ 3 ČLANI) -100 SLT/člana - široka potrošnja obrtniški izdelki Gorenjski glas vabi na javni pogovor V POKOJ P0 NOVEM v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri v sejni sobi 16 Skupščine občine Kranj sodelujejo MARKO STR0VS z Ministrstva za delo Republike Slovenije VINKO SIMN0VEC s Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ZDRAVK0 G0RJANC iz Iskre Telekom Pridite in vprašajte! Danes ry GLASOVA StotinkA Praznik kruha v Kranju - Dva dneva so Kranjčani in Gorenjci uživali v najbolj pestri ponudbi kruha, kar je premoremo. Prišli so peki z vse Gorenjske, Aktiv kmečkih žena Kranja, peki s Štajerske in Dolenjske. Vsi po vrsti, družbeni in zasebni peki, so komaj sproti vozili napečeno in še toplo vse prodali. Predstavil se je tudi Dolharjev mlin iz Predoselj z vsemi mlevskimi izdelki. Foto: P. Kozjek 1 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Bela hiša je spregledala In koga je ugledala? Mrkogledega Kučana, ki je, čakajoč na ta svetli žarek, že davno osivel. — Petsto let zatem, ko je Evropa odkrila Ameriko, je ta naposled odkrila in priznala Slovenijo. Natančneje rečeno: priznala je pravico do samostojne državnosti tistemu delu Evrope in tistemu ljudstvu, kije dejavno sodelovalo v nastajanju "naroda narodov" in njegovega blagostanja. Slovenci SO Ameriki gotovo dali več kot ona njim. Ker nam bi lahko kdo očital, da govorimo na pamet, si osvežimo spomin. Dostikrat se je omenjalo, a premalo poudarjalo dejstvo, da se je Thomas Jefferson, duhovni oče Deklaracije o neodvisnosti (1776) v svojem snovanju navdihoval tudi pri slovenskih virih -- v obredu ustoličevanja karantanskih vojvod, o katerem je bral v spisih francoskega filozofa Jeana Bodina (1530-96). Ta starodavni demokratični ritual v slovenskem jeziku, v katerem je moral bodoči vojvoda obljubiti, da se bo v svojem vladanju oziral na blagor ljudstva, je bil v času, ko je v Evropi zahajala zvezda pro-svetljenega absolutizma, odličen zgled ameriški predsedniški demokraciji. Pisemce, ki ga je podpisal sedanji predsednik ZDA in ga je v četrtek ameriški konzul v Zagrebu (!) izročil predsedniku Kučanu, je v primerjavi z Jeffersonovim pisanjem skromno; spominja na pisna zagotovila, s kakršnimi so njegovi nasledniki dovoljevali indijanskim poglavarjem, da smejo (do nadaljnjega) še ostati in vladati na svoji zemlji. Navsezadnje ni nič čudnega, če našega velikega rojaka, misijonarja in jezikoslovca Friderika Barage (1797-1868) še niso razglasili za svetnika. Če bi v Vatikanu to storili, bi urbi et orbi razglasili, da je ob vsem, kar je ta dobri človek storil za Indijance iz plemen Otava in Očipva ob Gornjem in Michiganskem jezeru, siceršnje ravnanje belih priseljencev z Indijanci povsem nekrščansko. Tega pa si v letu velikega jubileja niti sveti oče ne bi upal storiti. Sicer pa smo Slovenci vsega hudega že vajeni -- tako kot naši predniki, ki so pred sto leti trumoma odhajali čez lužo. "Poleg tistih, ki kopljejo Ameriki premog in zlato, ki zidajo njene 'buildin-ge\ grade jeklene mostove, in poleg salunarjev in farmarjev in mornarjev in zvodnikov in komedijantov in sleparjev smo dali Ameriki tudi pisatelja, ki odkriva nji in nam njene in naše skrivnosti." (Oton Župančič, Adamič in slovenstvo, 1932) Z navedenimi besedami je pesnik pozdravil ameriškega pisatelja slovenskega rodu tedaj, ko se je ta prvič vrnil v domovino. Louis Adamič je dobesedno izgorel za to, da bi Amerika spoznala in pripoznala Slovenijo in Slovence, tedaj še v jugoslovanskem okviru. Američanom je skušal dopovedati, da slovenstvo ni isto kot amerikanstvo. "Slovenstvo je nacionalizem posebno močne vrste, neločljivo navezan na vsak delček slovenske tradicije in zgodovine, kulturne in siceršnje, z vsako besedo slovenskega jezika in njegovimi problemi, in z vsako pedjo slovenske zemlje. Izraža se v hitrem in močnem čustvovanju, ki bi ga Američani, katerih nacionalizem ni tako zapleten in močan, le težko razumeli in cenili -- pa če bi jim ga še tako dobro razložil" (My America, 1938, prev. M. N.) -- Amerika ni razumela in cenila niti njega, kaj šele nas! FBI se ni nikoli potrudila razkriti skrivnostnih okoliščin, v katerih so ga 4. septembra 1951 našli umorjenega. Pa vendar: "Glejte Adamiča! Amerika mu je dala, kar mu je mogla dati: široko torišče, na katerem se je mogla izživeti in razigrati neugnanost njegovega hrepenenja po spoznanju, da se je razgledal po prostranosti in zamotanosti ameriške 'džungle', kjer je našel, kakor pravi, 'bojišče strahovitih in divjih sil', ki jim je bil njegov duh navsezadnje kos. Ničesar pa mu ni vzela." (O. Župančič, n.n.m.) -- No, vzela mu je življenje. Strahovitim in divjim silam, ki vladajo na prizorišču svetovne politike, pa smo bili naposled kos tudi Slovenci. In Amerika je to priznala! Višji cenzus priložnost za nove štipendiste Posebna ugodnost za vozače in nekdanje štipendiste Kranj, 9. aprila - Po septembrskem razpisu republiških štipendij je na Gorenjskem ostalo zavrnjenih 1700 kandidatov, ki so rahlo presegali cenzus 5.680 tolarjev dohodka na člana družine v drugem lanskem trimesečju. Zanje in za vse druge dijake in študente z roba socialne lestvice se z obnovo razpisa, ki prinaša višji cenzus, obeta, da že v tem šolskem letu pridejo do zaželene "injekcije" in si olajšajo šolanje. Novi cenzus je, kot rečeno, bistveno ugodnejši. Stari 5.680 tolarjev ostaja le za tiste, ki se šolajo v domačem kraju, za vozače in tiste, ki stanujejo v drugem kraju, pa velja cenzus 7.810 tolarjev. S tem je dolgoletna težnja, da bi diferencirano obravnavali šolanje v domačem in drugem kraju, končno izpolnjena. Druga bistvena ugodnost, ki jo prinaša obnovljeni septembrski razpis republiških štipendij, je dodatna boniteta za stare štipendiste, ki so letos zaradi preseganja cenzusa štipendijo izgubili. Zanje za razliko od tistih, ki letos prvič prosijo za štipendijo, velja še dodatni 20-odstotni "popust" na povečan cenzus. Za šolarje v domačem kraju torej znaša 6.816 tolarjev, za vozače in stanujoče v drugem kraju 9.372 tolarjev bruto povprečnega dohodka na člana družine v drugem trimesečju preteklega leta. Prevladala je namreč filozofija, ki se je oblikovala v poklicnem usmerjanju; da je treba dijaku oziroma študentu, ki v prvem letniku izpolnjuje pogoje za republiško štipendijo in se (morda) tudi na podlagi tega odloči za določeno šolanje (v drugem kraju), naslednje leto pa zaradi presega cenzusa štipendijo izgubi, pomagati do konca. V nasprotnem primeru je njegovo nadaljevanje zaradi pomanjkanja denarja lahko ogroženo. Skratka, ni pošteno mladeži spravljati v past, mamiti, denimo, Jeseničana v neko ljubljansko šolo, drugo leto pa mu odvzeti pomoč, štipendijo. Rok za oddajo vlog po obnovljenem razpisu je 15. april. Tistih 1700 Gorenjcev, ki so že septembra prosili za republiško štipendijo, oddali popolne vloge, a bili zavrnjeni, bodo zdaj obravnavani avtomatično, na Zavodu za zaposlovanje bodo sprejemali samo nove vloge. Novi štipendisti bodo dobili štipendijo za celo šolsko leto, torej tudi za nazaj. Poračuni bodo visoki, razporejeni na tri obroke. Pa še zadnja dobra novica za republiške štipendiste; marčevske osnovne štipendije (brez vožnje), izplačane 10. aprila, so popravljene za 28 odstotkov. • H. Jelovčan Šole v naravi kljub velikim mukam ostajajo - kako dolgo še? Drago Slovensko primorje Občinske blagajne bolj ali manj mačehovsko, starše pa stiska. Kranj, 12. aprila - Od letos tudi osnovnošolske učitelje plačuje republiški proračun. Občine so dolžne pokrivati le še materialne stroške šol, iz njihove zvečine močno naluknjane kase pa naj bi šole dobivale tudi denar za tisto, kar ne sodi v zagotovljeni (obvezni) program in ga torej republika ne financira. V t.i. "luksuzni" program, v katerega sodi regresiranje prehrane, učbenikov, štipendije in še kaj, je zajeta tudi šola v naravi. Ob nedavnem sprejemanju občinskih proračunov pa se je pokazalo, da bi se občine najraje otresle še tistih malo obveznosti do osnovnih šol, kolikor jih še imajo, da je vsak dan tolar predvsem dokaz neznanske dobre volje, skratka, zdi se, kot bi šlo za zapiranje ust sitnim učiteljem, ne pa za vlaganje v lastno mladež. Res zadnji čas, da se doreče nacionalni šolski program in neha z izgovori, kdo je za kaj odgovoren; republika ali občina. O dobrih plateh šole v naravi je bilo prelitega že obilo črnila. Če strnemo na kratko: v šoli v naravi se otroci nauče življenjsko potrebne veščine plavanja (v zimski smučanja), samostojnosti (mnogi so prvič ločeni od staršev, doma), tovarištva. Učitelji so za šolo v naravi, otroci se je veselijo, zanjo je tudi večina njihovih staršev. Zal so starševski žepi vse bolj prazni, marsikateri ne bo zmogel niti obročnega plačevanja ali znižane cene za socialno najbolj ogrožene. Zato je vsak tolar, ki ga za šo- lo v naravi primaknejo iz občinske blagajne, danes bolj dobrodošel, kot je bil pred leti. Zal so se gorenjske občine pokazale v različno dobri oziroma slabi luči. V Škof ji Loki vse na pleča staršev Škofjeloški proračun, denimo, ne namenja za šolo v naravi niti tolarja. Na to je v skupščini opozoril Zlatko Košič iz Groharjeve šole. Brez uspeha. V kasnejšem pogovoru je dejal, da bodo osnovne šole kljub temu tudi letos organizirale poletno šolo v naravi. Vse stroške bodo pač morali nositi starši. V Groharjevi šoli bodo za sedem dni v Fiesi odšteli po 180 mark v tolarski protivrednosti, lahko v treh obrokih. Da izdatek ne bo malenkosten, dokazuje število prijavljencev, le okrog polovica staršev je glasovala za šolo v naravi, udeležili se je bodo lahko tudi četrtošolci, ki so bili lani zaradi vojne za to doživetje prikrajšani. V tržiški občini po tradiciji ne organizirajo poletne šole v naravi. Izbrali so zimsko. Ravnatelj šole v Bistrici Anton Ručigaj je povedal, da so bili njihovi otroci pozimi v Garni hotelu na Ljubelju, smučali so na Zelenici, starši so plačali 3.700 tolarjev (v obrokih), 40 odstotkov je k ceni dodal občinski proračun. Učencem so omogočili sposojo šolske smučarske opreme, jim ponudili tudi tek na smučeh, namesto poletne šole v naravi pa imajo pouk plavanja v bazenu sosednje šole v Tržiču. Pomočnica ravnatelja radovljiške šole Minka Puc pa je povedala, da se s starši še dogovarjajo, zbirajo ponudbe za Slovensko primorje (starši na tujino, podobno kot drugje po Gorenjski, ne pristajajo), cena penziona se vrti okrog 20 mark, zelo drag je prevoz. Starši so sicer navdušeni za šolo v naravi, ustavi se pri denarju. Občina dodaja okrog 2.000 tolarjev na otroka. V jeseniški občini šola v naravi še "visi v zraku". V proračunu je sicer rezerviranega nekaj denarja, vendar še ni sprejet. Mili Ile-nič iz Čufarjeve šole je povedala, da gredo vsako leto prek DPM Jesenice v Novigrad. Ta je letos še negotov, cene v Slovenskem primorju pa so znatno višje. Na drugi strani socialna stiska ljudi. Na tretjih roditeljskih sestankih se bodo z njimi pogovorili, H storiti. V kranjski Jenkovi šoli načrW jejo šolo v naravi junija, lani I zaradi vojne odpadla, občinsf prispevek je ostal, vendar je izn'; čen. Izbirajo najugodnejšo rflfl tremi možnostmi v Slovenske1" primorju, s starši se konkretno*1 niso dogovorili. Občinski prof3 čun letos namenja vsem šola" 2,1 milijona tolarjev. Kritika Seljakovi šoli Vprašali smo tudi ravnatelj' Seljakove šole iz Stražišče Marj* na Konjarja. Pisala nam je n* mreč jezna mati, ki se pritožuje daje lanska šola v naravi, predv1' dena za konec avgusta, odpadi* da je za to zvedela od hčerinil1 sošolcev, da so starši dobili dena' nazaj po mesecu dni brez obrest': da se v šoli niso potrudili, da " poiskali drugo varianto in otrok' vendarle zadovoljili, da pa naj" se konec marca na "ho-ruk" odi" čili za novo (drago) ponudbo Marjan Konjar je povedal je lani šola v naravi odpadla ik radi vojne, da so starše o sestal ku obveščali po kranjskem radiu da je bila udeležba zelo dobra starši so razloge za odpoved raz"' meli, pritožb, razen omenjen' matere, ni bilo. Letos so starše^ informativno ponudili več lokJ cij in cen, želeli zvedeti pred vsem, ali starši so za šolo v naq vi (zavrnili so Hrvaško), konkre' no se bodo z njimi še pogovarja'1 Odločili so se za Simonov zali* cena 105 mark (po obrokih) plui prevoz. Sredi junija bodo odpot" vali četrtošolci, ki so lani osta' brez šole v naravi, septembra bj doči četrtošolci. • H. Jelovčan Finančne težave projekta pitne vode Karavanke Polnilnica karavanške Julijane sameva Jesenice, 12. aprila - Vodovod, Železarna in občina Jesenice do nadaljnjega niso več družabniki v novi mešani firmi Polnilnica karavanške vode. Nenehni finančni zapleti. Polnilnica v Železarni sameva, saj banka brez izpolnjenih pogojev noče dati kredita. Po prvotnem dogovoru Železarne, Vodovoda in podjetja Per-ne naj bi do najkasneje letošnjega avgusta ustanovili mešano podjetje Polnilnica pitne vode Karavanke, s tem, da bi Vodovod poskrbel za celoten cevovod. Železarna za kapitalizirano najemnino in firma Perne za polnilno linijo in obnovo stavbe. Napravili so tudi poslovni načrt, banka, SKB, pa je nameravala odobriti dolgoročni kredit pod pogojem, da bo kreditojemalec novo mešano podjetje in da bo razmerje lastnih vloženih sredstev in kredita najmanj v razmerju 60 proti 40. Zato, ker banka kot delež lastnih sredstev za pridobitev kredita ni priznala bodoče najemnine, je bila v investicijski načrt vnesena stavba in pripadajoče zemljišče. Na osnovi poslovnega načrta je banka januarja letos odobrila kredit v višini milijon 565 tisoč ameriških dolarjev, vendar pod pogojem, da se ustanovi mešano podjetje in pridobi realna garancija. Podjetje Perne je je od ministrstva za industrijo in gradbeništvo pridobilo garancijo v višini 25 milijonov slovenskih tolarjev. Januarja so pripravili osnutek pogodbe o ustanovitvi mešanega podjetja, predvideni partnerji nove družbe pa so bili: občina Jesenice, Vodovod Jesenice, Železarna, Commerce Ljubljana in Perne Kranj. Vendar so obstajali določeni zadržki pri partnerjih. Občina se odločila, da se začasno umakne iz postopka ustanavljanja podjetja. Vodovod je odstopil od primarnega cevovoda, Železarna ie odklonila vlogo stavbe Liberalna stranka Protesti zoper dr. Bučarja Ljubljana, 9. aprila - Liberalna stranka je vložila pri skupščini Republike Slovenije uraden protest, ker predsednik skupščine dr. France Bučar preteklo sredo ni omogočil poslancema stranke Francu Golji in Vitomirju Grosu predstavitev proceduralnih vprašanj o dopustnosti uvrstitve zahteve Demokratske stranke za konstruktivno nezaupnico vladi na dnevni red seje. Bučar tega vprašanja ni dal na glasovanje. Stranka zato terja presojo regularnosti vodenja seje. Liberalna stranka pa je vložila tudi pobudo za razrešitev predsednika skupščine Republike Slovenije dr. Franceta Bučarja. Liberalci postavljajo pod vprašaj njegovo demokratičnost, kar je bila osnova za izvolitev, legitimnost njegovega poslanskega mandata, saj je prestopil v drugo stranko in izneveril volilce ter nastopal v korist svoje stranke, kar se je pokazalo pri sprejemanju lastninske zakonodaje, pri interpelaciji glede odgovornosti njegovega strankarskega kolega, zunanjega ministra Rupla, vodenja sej pri obravnavi poročila javnega tožilca o ukrepih zoper vojne zločince, ki še danes živijo v Sloveniji, mandatarjih itd. Zato naj se dr. Bučar razreši funkcije, kiji očitno ni kos in je tudi ne opravlja na ustrezen način, s tem pa bo mogoče premostiti tudi parlamentarno krizo. # J. K. Demokratska stranka Tržič in zemljišča, vendar je bila pripravljena vložiti najemnino prvih petih let. In tako so se dogovorili, da podjetje ustanovijo začasno samo Železarna, Commerce in Perne, ostala družabnika pa se priključita kasneje. Da bi razjasnili pripombe v zvezi z deležem firme Perne, so izdelali natančni pregled porabe sredstev za projekt, kar naj bi predstavljalo viožek podjetja. Ker odprtih vprašanj niso mogli rešiti, ni prišlo do dogovora in načinu in roku ustanovitve podjetja. Podjetje Perne je predlagalo vključitev v mešano podjetje tudi zainteresirane upnike, ki so bili v projekt vključeni s kratkoročnimi krediti. Zaradi blokade žiro računa Perne in nezmožnosti, da bi dobili dolgoročni bančni kredit, je bila ogrožena proizvodnja v letošnjem letu, tržišče in kupci karavanške vode, kot je obstajala tudi nevarnost, da bi tuji dobavitelj odvzel linijo polnjenja vode, saj še ni v celoti plačana. Na sestanku ob koncu letošnjega marca je Železarna dokončno odstopila od družabništva, ostali partnerji pa nadaljujejo aktivnosti za vključitev v mešano podjetje. Na osnovi novega predloga za financiranje projekta polnilni- ce vode je bilo ustanovljeno poj! jetje POLNILNICA PITNE Vt DE z začetnim kapitalom skorj 93 milijonov tolarjev. Začeti družabniki so zdaj Comme^ Ljubljana, Iskra Telekom W ding Kranj, Magma Ljubijo"1' Perne Kranj in Teos Perne.• " Sedej S- J. UUDSKA UNIVERZA KRANJ, Center za izobraževanje in kulturo tel. 217-48« ZA BLIŽJO POT V EVROPO LU NUDI JEZIKOVNO DOTO: Spomladansko-poletni vpis v ŠOLO TUJIH JEZIKOV: • intenzivni začetni tečaji • obnovitveni tečaji • osnovna poslovna komunikacija • tečaji za nezaposlene • poletna jezikovna šola za otroke Priprave na rekonstrukcijo dijaškega doma Bomo odkupovali lastne objekte Kranj, 12. aprila - Iz razprave na današnji seji kranjske vlade 0 poročilu o pripravah na rekonstrukcijo starega kranjskega dijašK ga doma na Kidričevi cesti v poslovno stanovanjski objekt je m* Predlogi izvršnemu svetu Tržič, marca - Demokrati Tržiča so soglašali s predlogom letošnjega občinskega proračuna, čeprav je gospodarski položaj v tržiški občini najslabši na Gorenjskem. Izvršnemu svetu so predlagali, naj v prihodnje posveti več pozornosti nezaposlenim, mladim, upokojencem in otrokom, skratka tistim kategorijam prebivalstva, ki bodo tudi letos potrebovali socialno pomoč. Občinska vlada bo morala prevzeti vso skrb za zagotavljanje javnih interesov ljudi v samem kraju, saj nekaterih virov denarja ni več, naloge je prevzela republika, zato bo treba iskati nove, izvirne pristojnosti. Inšpekcijske službe naj bodo učinkovitejše in cenejše, policija pa naj dobi čimprej boljše pogoje za delo. Zaposliti pa kaže vsaj enega komunalnega redarja. • T. K. povzeti, da bo morala Občina Kranj ta objekt, ki je po zakon^ zavodih pripadal republiškemu Ministrstvu za izobraževanje šport, kljub dejstvu, daje bil grajen z občinskimi sredstvi, najp1^ odkupiti. Ta navidez nesmiseln odkup je pogoj, da bo isto mini*1 ■ stvo vlagalo v nadomestno gradnjo novega dijaškega doma, ki bi ga v obliki še enega stolpiča zgradili ob sedanjem študentske1!! domu na Zlatem polju, Kranj pa bi ob Kidričevi cesti pridoP možnost ureditve poslovnih in stanovanjskih prostorov. Zodmi^ njem stanovanjske gradnje na Planini Jug ter poslovnih prostog v tako imenovanem kareju A (na prostoru poleg Gimnazije), ta1' prostore Kranj nujno potrebuje, kar nenavsezadnje kaže dejstv da je velik del poslovnih prostorov (od skupne površine 1600 kv' dratnih metrov) v tem rekonstruiranem objektu že prodan. C*l kvadratnega metra poslovnih prostorov je bila konec marca 108 ' soč tolarjev, prodajna cena stanovanjske površine pa naj bi bila 1 tisoč tolarjev. Za ureditev stanovanjskih površin bo Občina vloži sredstva od prodanih družbenih stanovanj, pri čemer bo del stal1, vanj (1177 kvadratnih metrov) namenjen za reševanje stanova^ skih vprašanj socialno ogroženih družin , del stanovanj (908 Ml drat. metrov) pa bo namenjenih prodaji. Na podjetju Domp'a. Kranj, ki vodi priprave na to rekonstrukcijo, za poslovne prosto in stanovanja že sklepajo pogodbe. • Š. Ž. --—-4 (mmsmsm.GLAs Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Va'j| J Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrM- ^ Andrej Zalar. Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler. Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TCK^ časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: MoSe Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali n, telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.-17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: tnmesei.ni obrac naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92), __S Blejska šola trenutno na osmih lokacijah Ob letu na svidenje v novi šoli Oa je le ne bi "zamočili" v občini, denar za gradnjo "ponuja" ministrstvo za šolstvo in šport. Bled, 13. aprila - Blejska srednja šola gostinsko-turistične in ekonomske usmeritve zadnja leta doživlja pravcati boom. Medtem ko j* bilo še pred šestimi leti v šoli skupaj 358 dijakov, jih je bilo pred •temi že 592, predlani 714, lani 811, letos jih je 915. Za naslednje s°lsko leto je kljub izgubi dveh ekonomskih oddelkov za štiri programe - kuhar, natakar, gostinski in turistični tehnik - trenutno Prijavljenih 298 osmošolcev, za osem razpisanih oddelkov torej 86 Preveč. Kaže, da bo šola že tretje leto prisiljena omejiti vpis. Poleg ogromnega skoka šlevi-'a dijakov, v blejski šoli zadnjih Pet let opažajo tudi napredek v kvalitet i učencev, ki prihajajo iz Osnovnih šol. Vpisujejo se domačni, Gorenjci in deloma Primor- zlasti peta stopnja je privabila boljše učence. Za turističnega jehnika sta za naslednje šolsko ■eto prijavljena kar 102 učenca, •tatnesto dveh razpisanih bodo najbrž odprli tri oddelke, ugodili velikemu zanimanju otrok za ta Program in hkrati nadomestili Vf2el po izgubi ekonomskega tehnika. O tem bodo odločali po 28. ^Prilu, torej po preusmerjanju. £°t je dejal ravnatelj, prof. Jože Pogačar. se na potrebe gospodariva po njihovih kadrih ne opirajo več. Ugoditi želijo predvsem 'nteresom mladih, ki želijo v prodam, ki jim po štirih letih daje Maturo. Z naraščanjem števila dijakov Pa se v blejski šoli vse bolj očitno kaže prostorski problem. »Pouk imamo na osmih lokacijah. Učitelji in dijaki se selijo od Radovljice do Bleda. Konec januarja je bil na Bledu sestanek s predstavniki občine, ministrstev za šolstvo in šport ter za turizem, Zavoda RS za šolstvo in šport, Gospodarske zbornice Slovenije, obeh univerz, kjer smo poskušali oblikovati prihodnost naše šole,« je povedal ravnatelj Jože Pogačar. »Sklep je bil, naj se v tem koncu, na Bledu, razvije kvaliteten gostinsko-turistični šolski center z vso paleto izobraževalnih ponudb, ki obstajajo v tej stroki. Minister dr. Peter Vencelj je podprl tudi prizadevanja šole in radovljiške občine, da bi se pouk 1. septembra 1993 začel v normalnih pogojih, to je v novi šoli.« Občina da prostor, republika denar V občini se že nekaj let, očitno ne dovoli, trudijo rešiti prostor- \skemu proračunu prispeva-"a kaj več kot za hrano. Z očetovim odpustom se je zamajala dotlej gotova materialna varnost, on sam pa je dejstvo, da po treh desetletjih poštenega Zlata poroka pri Babičevih na Kokrici Mokrica, 11. aprila - V soboto sta pri matičarju potrdila svojo 50-letno pkonsko zvezo Marija in Anton Babic s Kokrice. Vzela sta se drugo le-!?vojne in tedaj so jima napovedovali temnih oblakov polno prihodnost, 'liko tega se je uresničilo, nekaj pa je bilo tudi lepega. j Spoznala sta se, ko je Marija vf..a'.;i pri trgovcu Jegliču v Rado-K?lci, Anton pa je bil tam šofer. j^JUno zakonsko življenje resda PJa pol stoletja, toda v najlepših Iji1'1 življenja sta bila le malo 1 v uPaJ- Antona, ki je bil že pred K D°Jn° prekaljen šofer, so kmalu § v° Poroki poslali na prisilno delo I je J0' ^ kasnejših letih, ko d ,j v°zil za gozdno, kmetijsko za-K/!"8o in nazadnje za Merkur, je : Anton vse dni odsoten, Mari-f. P.a je bila z otroki sama doma. I^Je jih je rodila, najstarejši sin 4?a danes 49 let, drugi 45, hči pa s • Njim je Marija posvetila ves f °j čas, ko je mož služil trdi šo-* [ski kruh. 18 let je bila z njimi, „ le ko so odrasli ' PHla. Ni ji bilo p^i so ljudje na mestu, pridni, pos,cni, delavni in od malega le-~t v2gojeni. Družina je še vedno k 0 Povezana. Ko je oče Anton v ^desetih letih kupoval parcelo L Mokrici (prej so stanovali v fa-TO" v Stražišču), si je izbral do-I J Veliko, da sta si hiši postavi- *e sinova. L y*do življenje sta imela Marija L ^nton, roman bi lahko napisa-jj° 'cm. Ko sta zidala, je druži-j^. otepala krompirjevee. saj je j dobra mesna malica samo za ^ ce' Neštetokrat jima je lako-„„ Ponoči kradla spanec. Mariji tudi skrb, ali in zdrav vr-s tovornjakom domov. V pol Hjt,"J« skupnega življenja pom- se je znova za-ahko, toda da- jfgtalno je kradla t 1i| moz zvečer ži\ u s tovornjakom d 1i et,Ja skupnega ži _ WR le delo. odrekanje, varčeva-i..e,/>krbi. Kdove ali bi se poroči- <* bi bila spet poi mlada, danes zaradi teh razlogov pomišlja Marija. Zdaj ima 72 let in je upokojena 13 let. Ravno toliko delovne dobe je nabrala, da ima zdaj svojo (sicer majhno) pokojnino. Služila pa jo je po končani meščanski šoli najprej pri Jegliču v Radovljici, kasneje v Iskri, vmes pa tudi v odpremi Gorenjskega glasa. Ob tem se zakonca pohvalita tudi z dolgoletno zvestobo našemu časopisu, ki ga naročata od začetka, pa žal še nikoli nista bila izžrebana! Babičeva sta bila vedno vajena delati, zato tudi v pokoju ne mirujeta. Oče Anton ima 81 let. pa še vedno vozi osebni avto. Na službenih vožnjah pa je naredil kar okoli tri milijone kilometrov in pol brez vsake nesreče. Je tudi najstarejši član Zveze šoferjev in avtomehanikov Kranj. Svoje čase je rad zidal in če bi bbil znova mlad, bi se najbrž odločil za kak gradbeniški poklic. Danes pa ga najbolj razvedri televizija. Mami Mariji pa gre dobro od rok pletenje in vrtnarjenje, kar ji ostane časa ob skrbi za gospodinjstvo. Še vedno namreč kuha malice in kosila za otroke in vnuke. Slednjih imata Babičeva šest. starih od 14 do 22 let. Danes jima je prav lepo, le zdravja si želita ter vsega dobrega otrokom in vnukom. Čeprav se nad mladi rod danes zgrinjajo prav tako temni oblaki, kot jih je njima napovedal matičar", ko sta sklenila zakonsko zvezo. Mariji in Antonu ob njunem visokem jubileju tudi mi želimo vse najboljše. • D. Z. Žlebir lezarna je pomenila kruh za vso družino, kje naj bi se sicer zaposlili tu na Jesenicah! In kje naj zdaj mož išče delo, ko ga je v Železarni izgubil? Če bi bil mlajši, bi šel gotovo čez mejo za zaslužkom. Tudi "fušal" bi, da bi si popravil zaslužek, saj je spreten priučeni ključavničar, vendar nihče nima denarja, da bi to delo plačal. Tako ob njegovem honorarnem delu čakamo, kaj bo. Upam, da bosta vsaj sinova ohranila delo, mlajšemu, ki se šola ob socialni štipendiji, pa se tako ali tako ne obeta nič dobrega.« Od prisilnega dopusta do tehnološkega presežka V družini Bečerevič je ostala brez dela žena. Od zavoda za zaposlovanje je nazadnje dobila 7.900 tolarjev. Moževa plača pri jeseniškem Gradbincu znaša okoli 12 tisočakov. S tem preživljata dve hčeri, starejša se vozi v Kranj v trgovsko šolo, mlajša obiskuje prvi razred osnovne šole. Ob našem obisku jo je mati z zadnjim drobižem pred plačo poslala po liter mleka. »Slabo živimo,« je dejala. »Na sreči imamo vsaj subvencionirano stanarino, za mlajšo hčer v šoli le polovično plačam malico, starejša pa ima ravno toliko štipendije, da zadošča za vozno karto in šolsko malico. Ko sem bila še zaposlena, sem bila leto in pol na prisilnem dopustu s 70-odstotno plačo. Potem sem pol leta kot tehnološki presežek dobivala polno plačo. Za nekaj mesecev so me tedaj sprejeli kot snažilko v trgovino Rožca. Plačali so mi malico in žeton za prevoz, dru- fače pa sem nemara delala za železarno. V tovarni so obljubljali delo v polnilnici vode ju-lijana, pa ni bilo nič iz tega. Zdaj sem doma, redno hodim na zavod za zaposlovanje, vendar dela ni. Živeti moramo s tem, kar imamo. Zadnjič so nas klicali v tovarno, da bi nam dali paket s hrano, nekaj kilogramov sladkorja in liter olja - tistim od daleč se je komaj splačalo priti po tako malo! Danes sem dala zadnjih 50 tolarjev iz denarnice. Ostanemo brez denarja, potem pa čakamo na plači, štipendijo, si izposodimo od dobrih ljudi... Pomagajo nam v bloku. Malo bolje gre tistim, ki so otroke že izšolali! Posebnega razkošja že iz preteklosti nisem vajena: z možem sva vedno varčevala, opremljala stanovanje, živela iz dneva v dan. Toda vsaj za hrano smo imeli in v juhi je bilo večkrat meso. Zdaj pa sem doma in razen gospodinjstva nimam kaj početi, ko sem bila vedno vajena le hoditi na šiht in domov.« Da bi le obdržali delo! »Oba z možem še imava delo v Železarni, vendar sem že več mesecev na prisilnem dopustu, ker sem delovni invalid in zame ni pravega dela,« smo slišali v tretji družini, ki prav tako živi od Železarne. »Poklicali me bodo, ko me bodo potrebovali, a malo verjamem, saj sem februarja, denimo, naredila samo tri šihte. Prejšnji mesec sem dobila zajamčeno plačo, 9 tisočakov, mož, ki dela, pa samo tri več. S tem morava preživeti tri otroke: starejšo, ki je končala osnovno šolo, zdaj pa ne dobi zaposlitve, in dva šolarja. Ne vem, koliko časa bova z možem še imela delo, saj je slišati, da dva iz iste družine redko ohranita zaposlitev. Pravijo tudi, da so invalidi zaščiteni pred odpustom, toda kaj bom, če se zame ne bo našlo primerno delo? Že zdaj nam gre slabo. Svojo plačo sem zapravila za položnice (elektriko, stanovanje, televizija, šolska malica), moževa je za hrano. Na socialni smo vložili prošnjo za otroške doklade, to je vsa pomoč, za katero prosimo. Komaj prerinemo do prvega v mesecu, še težje bo naprej, saj so nam prav ta teden spet podražili kruh, kmalu bo sledila še elektrika. Naj ustanovijo kake trgovine za reveže, da bomo lahko kupili kaj cenejšega! Tam za progo imamo sicer zaplato zemlje, vrtiček, ki ga obhodiš s štirimi koraki, toda bolj malo pridelka nam da. Vse bi še bilo, če bo le delo. Delam 14, mož pa 20 let. Kje je še pokoj, za službe pa tako slabo kaže!« To so le tri zgodbe z obubožanih Jesenic, kjer je bila desetletja vsa dolina odvisna od kruha ene same velike tovarne, eksistenčno in čustveno povezana z njo. Pa jih življenje piše še veliko več. Tudi take so med njimi, ki govorijo o sovraštvu in nestrpnosti med ljudmi različnih narodnosti, ki ga je v revščini in obupu lažje razpihovati. Toda o tem kdaj drugič. # D. Z. Žlebir Zavarovanje nezaposlenih in socialno ogroženih Kranj, 8. aprila - Očitno je, da tudi državna uprava ne more slediti vsem spremembam, ki se v slovenski družbi dogajajo. Tako je danes kranjska vlada obravnavala predlog Sekretariata za družbene dejavnosti o zdravstvenem zavarovanju oseb, ki nimajo lastnih prejemkov in si ne morejo pridobiti statusa zdravstvenega zavarovanca ter s presenečenjem ugotovila, da je občina dolžna zagotoviti po novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdrastvenem zavarovanju tudi zavarovanje teh oseb. Da gre za nalogo, ki ima tudi precejšnje materialne posledice - sredstva v proračunu, ki je bil sprejet pretekli teden, za ta namen niso predvidena - pričajo podatki, da je bilo od 1. maja lani do 7. aprila letos 379 takih oseb, ob znanih gibanjih pa letos predvidevajo, da jih bo okoli 600. Če drži podatek, da bo povprečen prispevek 900 tolarjev na osebo mesečno, je izračun pokazal, da v ta namen potrebujejo 5,4 milijona tolarjev, kar niso majhna sredstva. Izvršni svet je skienil, da mora Zavod za zdravstveno zavarovanje, območna enota v Kranju izdati v teh primerih ustrezne odločbe, Center za socialno delo pa upravičenost (zlasti glede državljanstva in stalnega bivališča) preveriti. Sklenili so tudi, da bodo potrebna sredstva v ta namen zahtevali od pristojnega republiškega ministrstva, saj je znano, da je bil obseg občinskih proračunov v globalu in po glavnih namenih določen na republiki. 9 Š. Z. Prvo desetletje kluba zdravljenih alkoholikov Gorenja vas, 10. aprila - Klub zdravljenih alkoholikov iz. Gofenje vasi le dni slavi 10-letnico. Ob tej priložnosti so pripravili slovesnost, ki je bila konec tedna v gorenje vaški osnovni šoli, in občinstvu prikazali, s čim se ukvarjajo v klubu. Slednji deluje ustvarjalno 'in odprto, kar je za zdravljene alkoholike velike terapevtske vrednosti. Stolpec za upokojence O novem pokojninskem in invalidskem zavarovanju - člane društva upokojencev Kranj in druge stanovske tovariše vabijo na zanimivo predavanje o novem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo v sredo, 22. aprila, ob 17. uri v veliki sejni sobi društva na Tomšičevi 4. Novi zakon bo predstavil Stojan Trošt, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja upokojencev. Imeli smo najmilejše pogoje za upokojitev Kranj, 9. aprila - Več razlogov je odločalo o spremembi pokojninske zakonodaje: nismo bili dovolj bogati, da bi z denarjem pokrili vse pokojninske pravice; zadnja leta je množično upokojevanje resno načelo razmerje med aktivnim in upokojenim prebivalstvom; imeli pa smo tudi najmilejšo pokojninsko zakonodajo v vsej Evropi. O tem je med drugim govoril Vinko Šimnovec s kranjske enote SPIZ na posvetu, ki ga je za sindikalne aktiviste pripravil Svet kranjskih sindikatov. Pokojninski zakon poleg obveznega prinaša tudi prostovoljno zavarovanje, ki ga v drugih državah poznajo že dlje časa. Svetu pa se nova zakonodaja približuje tudi s pogoji za pridobitev pravice do pokojnine. Po starem so se moški upokojevali pri starosti 60 in ženske pri 55 letih ob najmanj 20 letih delovne dobe. Po novem bo ta starost višja, 63 let za moške in 58 let za ženske (povečevala se bo postopoma po pol leta v prihodnjih šestih letih). Po starem so se lahko zavarovanci upokojili po 40 (ženske 35) letih polne pokojninske dobe ne glede na starost. Po novem pa se ob polni pokojninski dobi lahko upokojijo stari 58 let (ženske pa 53). Ob polni dobi je torej nov še starostni pogoj, ki ga prej ni bilo. V starem zakonu smo poznali tudi predčasno upokojitev, ki so jo moški lahko uveljavili pri 55 letih starosti in 35 letih zavarovalne dobe (ženske pa pri 50 letih in 30 letih dobe) - za upokojitev sta morala biti izpolnjena oba pogoja. Po novem pa rednih predčasnih upokojitev ni več, pač pa pride v poštev pri ljudeh, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali likvidacije, ki so v podjetju postali trajni presežek, ki so invalidi II. ali III. kategorije, ali so več kot 12 mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Ob teh pogojih se lahko upokoje predčasno, le da se tudj tu povečuje starostna meja (po pol leta na leto). Novost je tudi odmera predčasne pokojnine. Prej je bilo značilno, da se je človeku za vsako leto do polne pokojninske dobe pokojnina zmanjšala za pol odstotka, za vsako leto manjkajoče starosti pa poldrugi odstotek. Po novem pa se pokojnina zmanjšuje vsako leto le za odstotek (zaradi manjkajoče starosti), vendar odtegljaj izgine, ko človek dopolni starost, ki je pogoj za upokojitev. Nespremenjeno ostaja še določilo za upokojitev z vsaj 15 leti delovne dobe pri starosti 65 let za moške in 60 let za ženske. Med pomembnimi novostmi je tudi vštevanje nadur v pokojninsko osnovo, če so bili zanje plačani vsi prispevki. Nekaj novega je tudi pri družinskih pokojninah, in sicer v primeru, da ima, denimo, vdova pravico do družinske ali do svoje pokojnine, pa sta obe nižji od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. V tem primeru se enostavno odmeri slednja, tako da ima človek pri dveh nizkih pokojninah možnost do kolikor toliko znosne tretje. Novost so tudi sprotne valorizacije pokojnin z rastjo plač. Pri beneficirani dobi se bo zavarovancem za toliko znižala starostna meja, kolikor časa so delali na delih, kjer se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Tudi to je novost. Posebno zanimivi so za bodoče upokojence, pa tudi za že upokojene, dokupi delovne*dobe. Stari zakon je poznal dokupe let za tehnološke presežke. Pozna jih tudi novi, in sicer največ do pet let pokojninske dobe, če pridobe s tem eno od pravic. Prej so dokupovali zavarovalno dobe ljudje, ki so delali na domači kmetiji - tudi zdaj jim ostane ta možnost. Pač pa nova zakonodaja prinaša možnost dokupa študijskih let in vojaščine, dokupili pa si bodo lahko tudi tisti, ki ima za upokojitev že več kot starostni pogoj (53 ali 58 let), in sicer abstraktnih pet let delovne dobe, ki jim sicer manjka. Še vedno pa ni znana cena tega nakupa, ker tudi še ni sprejeta posebna prispevna stopnja za ožji obseg pokojninskih pravic. Cena pa bo v primeru študijskih in vojaških let ugodnejša od drugih dokupov, je zatrdil Vinko Šimnovec, ki je ocenil, naj bi za odkup veljalo odšteti od 55 do 60 tisoč tolarjev za leto. • D. Z. Žlebir GORENJSKI GLAS in RADIO TRIGLAV JESENICE NEKAJ - VSE (ali nič) Poslušalci Radia Triglav že veste vse, večina bralcev Gorenjskega glasa pa še ne: 2. maja bo na sporedu kviz "NEKAJ -VSE (ali nič)". Poskusno je bil kviz že prejšnjo soboto in bilo je super. Pravila so podobna kot za oddajo Zadetek v petek, o kateri pišemo v Gorenjskem glasu, pripravlja pa jo vsak drugi petek Radio Žiri. Za "NEKAJ - VSE (ali nič)" se lahko prijavite na kuponu iz Gorenjskega glasa - izpolnjeno prijavnico NA DOPISNICI pošljite na RADIO TRIGLAV JESENICE, 64270 Jesenice. Štirje prijavljeni (morali bomo žrebati, saj se je že med poskusno oddajo prejšnjo soboto prijavilo kar 30 kandidatov) bodo sodelovali v studiu Radia Triglav, štirje pa preko telefona. Zato označite, kako želite sodelovati - možno je oboje. Ker pa je veliko bralcev Gorenjskega glasa oz. poslušalcev Radia Triglav brez telefona, omogočamo dva načina sodelovanja v kvizu. Kviz ne bo zahteven - vprašanje v seriji A, zatem v B in še v C. Za novo vprašanje bo treba pravilno odgovoriti na prejšnje. S pravilnim odogovorom C je dana možnost za "VSE ALI NIČ" = za podvojitev nagrade ali pa za izgubo prisluženega. Vsak odgovor je vreden 1.000 SLT, torej je možno z znanjem in kančkom sreče prislužiti nagrado v vrednosti 6.000 SLT. GENERALNI P0KR0VITEU: KMETIJSKA TRGOVINA •2*^ Titova 68, Jesenice zoisdoo radovljica 2fit4 zoisdoo radovljica TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Lancovo 7/c PRIJAVNICA - "NEKAJ - VSE (ali nič)" Prijavljam se za sodelovanje v kvizu Radia Triglav Jesenice: - priimek in ime____ - naslov - sodelovati želim: v studiu preko telefona (obkrožite) Pošljite na: RADIO TRIGLAV JESENICE. 64270 JESENICE SVET KRANJSKIH SINDIKATOV POBALINSTVO OBČINSKE OBLASTI V pogojih zakonsko nerešenega in povsem nedefiniranega pravnega statusa sindikatov in pravne narave njihovih sredstev, se je v dirko za sindikalno lastnino na prav neverjeten način vrgla tudi kranjska občinska oblast V igri je Delavski dom »Franca Vodopivca«, ki je od nekdaj v upravljanju sindikata, od nedavna pa ima (razumljivo) po njem velike apetite tudi kranjska občina. Pritiski s te strani se stopnjujejo. Začelo se je z dokaj nedolžnim, toda vse pogostejšim demagoškim klo-basanjem nekaterih občinskih poslancev o nekakšnih "oderuških" najemninah, s katerimi da brezvestni Svet kranjskih sindikatov (SKS) nemoralno in nedopustno bogati na račun Osrednje knjižnice in nekaterih drugih kulturnih ustanov, nastanjenih v Delavskem domu. Zadnje akcije izvršnega sveta v tej zvezi pa spominjajo že na pravo pobalinstvo. Če je namreč res, kar poročajo časopisi (Dnevnik, 2. aprila 1992), je predstavnik IS kar na seji kranjske skupščine brez sramu priznal, da je IS kot oblastni organ neposredno nagovoril Osrednjo knjižnico Kranj k protipravnemu ravnanju (neplačevanje najemnine za poslovne prostore po pogodbi), s pomočjo katerega naj bi prišlo do uresničitve približno takele zamisli "državnega olastninjenja" Delavskega doma: Ker osrednja knjižnica pod varstvom in z odkrito podporo občinske izvršne oblasti že več mesecev ne plačuje najemnine, naj bi bil SKS prisiljen poskušati najemnino iztožiti prek sodišča. Tam bi moral najprej izkazati lastništvo nad Delav- skim domom, kar pa po mnenju avtorjev te zamisli ne bo mogoče. V zemljiško knjigo je namreč še vedno vpisan bivši Občinski svet ZSS, občina pa meni, da SKS ni njegov pravni naslednik. Če pravnih naslednikov ni, premoženje "deduje" občina, in tako bi ji Delavski dom kar sam od sebe padel v naročje (lastništvo). Genialno, da človek komaj verjame! Če tega ne bi počel oblastni organ, bi se bilo najbolje nad vsem skupaj le veselo nasmejati. Tako pa bo treba reagirati. Ne vemo le, ali naj k zadevi pristopimo resno, ali naj tudi mi odgovorimo kar pobalinsko. Pobalinska varianta naše reakcije bi bila lahko takale: Sami nimamo prav nobene potrebe tiščati v nekakšno sodno razčiščevanje lastniških upravičenj nad Delavskim domom, ki nam jih razen občine tako ali tako nihče ne oporeka. Nam torej ni treba nikogar tožiti, ampak naj tisti, ki imajo apetite po Delavskem domu, tožijo nas. Zato lahko Osrednji knjižnici in drugim proračunskim najemnikom, ki ne plačujejo najemnine, samo enostavno zapremo kurjavo, in pustimo, da jim bo skozi luknje v dotrajani strehi začelo zamakati prostore, nato pa počakamo, da nas bo tožil izvršni svet zaradi neizpolnjevanja naje-modajalskih obveznosti do njegovih varovancev. Pa naj on potem prek sodišča dokazuje, da bi morala biti občina lastnik Delavskega doma, in da je sindikat dolžan na račun skromne sindikalne članarine brezplačno vzdrževati še proračunske uporabnike v Delavskem domu. Dokler izvršni svet v tem primeru "svoje resnice in pravice" ne bo spravil skozi obupno dolgotrajne sodne procedure, bo seveda njegovim varovancem v Delavskem domu teklo na glavo. Tragična posledica tovrstnega pobalinstva z naše strani bi bila žal le v tem, da bi do konca medsebojnega lastniškega natezanja dejansko teklo na glavo samo nič krivim knjižničarjem, čeprav je temeljitega pranja glave v resnici potreben le njihov direktor in njegova občinska španovija. Zato raje poskušajmo vsi skupaj ostati resni in upoštevati naslednje: 1) V SKS razpolagamo z dokumentiranimi podatki, da je bil Delavski dom »Franca Vodopivca« v pretežnem delu zgrajen po vojni in z lastnimi viri sindikalnih sredstev (prostovoljno delo članov, tombole itd.). Zato v resnici tega ni mogoče tretirati kot družbeno lastnino in država (občina) naj čimprej opusti svoje apetite po njem O pravnem nasledstvu se v tej zvezi lahko pogovarjamo le med sindikati. 2) Vsem proračunsko financiranim najemnikom v Delavskem domu SKS zaračuna- va le neprofitno najemnino. Več kot smešno pri celi zadevi pa je to, da višine takšne najemnine z oblastnim aktom ne diktira nihče drug kot »Skupščina občine Kranj, Odbor za stanovanjsko gospodarstvo.« Pa naj sedaj razume, kdor more! 3) Zgoraj omenjena neprofitna najemnina je do zadnjega povišanja znašala le ca. 3 DEM na kvadratni meter, medtem ko profitne najemnine za poslovne prostore v centru mesta že zdavnaj znašajo tudi 15 in več DEM na kvadratni meter. Zato naj javnost ne naseda sentimentalno preračunanim in načrtno plasiranim govoricam o nekakšnem oderuštvu sindikata nad kranjsko kulturo. 4) Stroške upravljanja in gospodarjenja z Delavskim domom je treba pokrivati, pri čemer je popolnoma irelevantno pravno vprašanje lastništva nad konkretno nepremičnino. S sindikalno članarino prav gotovo ne mislimo plačevati tistega, kar bi moral plačati (sicer mnogo bogatejši) občinski proračun. 5) V pravni državi se pogodbe spoštujejo in državni organi so pri tem za vzor. To, kar počne kranjski izvršni svet, in pri tem za svoje interese celo izkorišča uboge knjižničarje ter druge kulturnike v Delavskem domu, pa je prava sramota. Mato Gostiša EVROPSKI DELOVNI ČAS Pri pogajanjih za sprejem podjetniške kolektivne pogodbe v podjetjih, ki imajo deljen delovni Čas, se vedno znova srečujemo s problemom tako-imenovanega evropskega delovnega časa. Predvsem se.ta kaže pri dodatkih, ki pripadajo delavcem za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden. Splošna kolektivna pogodba namreč v 35. členu določa, da v primeru, ko organizacija uvede t.i. evropski delovni čas, delavcem ne pripada dodatek na delo v deljenem delovnem času v višini 15 %. Pregled izhodiščnih dohodkov po tarifnih razredih za april 1992 (bruto zneski) KOLEKTIVNE POGODBE Enostavna dala I. Manj zaht.dela II. Srednje zaht. dela III. Zahtevna dela IV. Bolj zaht.dela V. Zelo zahtdela VI. Visoko zaht.dela VII. Najbolj zaht. dela VIII. Izj. pom. naj.zah.d. IX. SPLOŠNAKOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPOD. 26 509 29.171 32.577 36.320 41.086 49.038 55 673 66.281 79.514 KOVINSKA IN ELEKTROINDUSTRIJA 27.505 30.806 34.381 39 882 44.008 52.260 61.886 71.513 85 266 TRGOVINA 26.509 29.171 32 577 36.320 41.086 49.038 55 673 66 281 79.514 GOSTINSTVO IN TURIZEM 27.304 30.046 33.554 38499 43.552 51.980 57 343 67 607 81.104 KEMIČNA, NEKOVINSKA IN GUMARSKA DEJAVN. 27.834 30.630 34.206 38.136 43.141 51 490 58 456 69 595 83 489 USNJARSKO-PREDEL. INDUSTRIJA 26.509 29.171 32.577 36.320 41.086 49.038 55.673 66.281 79.514 TEKSTILNA INDUSTRIJA 26.509 29.171 32.577 36 320 41 086 49.038 55.673 66.281 79514 LESARSTVO 26 509 29.171 32.577 36.320 41.086 49.038 55 673 66 281 79 514 GOZDARSTVO 31.083 45.405 52.033 55 369 57.015 59.985 «74 467 88.613 106.339 KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSP. 27.821 30.603 34.220 40.618 44 514 60.093 75.117 97.373 116.849 KMETIJSKA IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA 27.707 30.482 34 076 37.963 42.952 51 270 58.199 69.281 83.164 CESTNI POTNIŠKI PROMET 27.585 30.172 33 643 37 944 42654 55 733 75 700 92 959 GRADBENA DEJAVNOST 29 690 32.659 36.518 40.675 43.347 48.692 54.927 64.130 65.614 DELAVCI, ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH 26 509 29.171 32577 36.320 41 086 49 038 55.673 66 281 79.514 Rast življenjskih stroškov v marcu je bila 10,70 odstotka. Upoštevana rast izhodiščnih osebnih dohodkov po eskalacijskl klavzuli SKP znaša 10,06 odstotka. ISKRA - TOVARNA ORODIJ IN NAPRAV- V STEČAJU Začeli smo postopek za ugotovitev prer* kanih terjatev V času med 2. in 8. aprilom nam je stečajni senat T* meljnega sodišča v Kranju, ki vodi stečajni postopek nad Tovarno orodij in naprav, vročil sklepe, s katerimi nas je obvestil" tem, katere terjatve delavcev, ki jih v stečajnem postopa zastopamo (186), so bile s strani stečajnega upravitelja p#' rekane (nepriznane). Na naroku za preizkus terjatev je stečajni upravitelj v celo" priznal terjatve le 40 delavcem - upnikom, ostalim 146 dela"' cem pa je prijavljene terjatve priznal le delno. Za vse prereka^ ^terjatve smo 10.4.1992 vložili pri Sodišču združenega dela Kranju predlog za ugotovitev prerekanih terjatev. Te terjat^ zajemajo v največji meri neizplačane osebne dohodke v ča$" april - oktober 1991 ter odpravnine, ki so bile delavcem & gotovljene s pogodbo, kije bila 17.7.1991 sklenjena med Tovaf no orodij in naprav, Orodjarsko-tehnološkim centrom (OTO Jtu in Svetom kranjskih sindikatov - v imenu delavcev "Iskre Tovarne orodij in naprav". Predlog za ugotovitev prerekanih terjatev smo utf meljili z naslednjimi argumenti: Poudarjamo, da je stečajni upravitelj neupravičeno zmaflJ' šal terjatve iz naslova neizplačanih osebnih dohodkov v zadnji 7 mesecih pred začetkom stečajnega postopka za vsa izplačil* ki so jih (nekateri) delavci prejeli za pogodbeno delo v druge1" ^ podjetju in za občasne denarne pomoči v času, ko jim podjetf tri* ni bilo sposobno izplačevati osebnih dohodkov (denarna p0, moč Ministrstva za delo, prehrambeni boni); v teh primeril namreč ni šlo za izplačila osebnih dohodkov, kar dokazuje tu<) dejstvo, da zanje niso bili plačani v vseh 7 mesecih nobe" iP prispevki in da delavci za ta čas nimajo priznane niti delovfl' dobe. Glede prerekanih odpravnin smo opozorili na to, da $ ^ bile le-te s tristransko pogodbo zagotovljene vsem tistim delav cem, ki bodo po stečaju ostali brezposelni; s tem jim je N priznan v bistvu enak status kot trajno presežnim delavcem, # tei je bilo splošno mnenje, da gre tudi v tem primeru za vnapf( programiran stečaj. Terjatve iz naslova odpravnin je v stfj*0 čajnem postopku prijavilo 59 delavcev. V vmesnem času se j ^ dobra polovica že zaposlila, večinoma v "Orodjarsko tehfldgu' loškem centru", vendar zaenkrat le za določen fos^ J5kJadn9iOi| sklenjeno pogodbo bomo morali prijavljene terjatve iz iljj naslova umakniti oziroma na njih ne bomo več vztrajali šer takrat, ko bodo (če bodo?) ti delavci sklenili delovno razmerj* za nedoločen čas. Upamo, da bo pristojno sodišče ugotovilo obstoj ozirofl1* upravičenost prerekanih terjatev, čeprav moramo ob tem novno opozoriti, da tudi pozitivna ugotovitev sama po sebi I ne bo zagotovila delavcem izplačila terjatev v celoti. To I namreč v celoti odvisno od višine stečajne mase, ki pa zaenkf* še ni znana. Breda rfM __A Zaradi različnih tolmačenj pojma evropskega delovnega časa smo za uradno mnenje zaprosili Gospodarsko zbornico Slovenije - komisijo za razlago splošne kolektivne pogodbe. Njihovo mnenje oziroma odgovor, kije bil sprejet na seji komisije 16.3.1992, objavljamo v celoti: Evropski delovni čas je pravni standard. Njegova vsebina je v tem, da gre za stalno razporeditev delovnega časa prek celotnega dneva, ki vključuje največ 90 minut odmora, od česar se v delovni čas všteva 30 minut in je prilagojena delovanju infrastrukture (prevoz, varstvo otrok). V primerit, da razporeditev delovnega časa ustreza zgoraj opisanemu, delavcu ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času. Majda Maček Jančič Informacije kranjskih sindikatov za delo ln življenje Na Gorenjskem več kat 2850 brezposelnih ob denarno nadomestili Na kranjski enoti Zavoda za zaposlovanje so ug" tovili, da se bodo letos poznale posledice preteklih s# čajev in ugotovljenih trajnih presežkov tako, da b° kranjski občini 1552 brezposelnih izgubilo pravico{ denarnega nadomestila. Brez denarne pomoči bo osti tudi 209 tistih, ki tudi iščejo zaposlitev. Na Gorenjske' pa bo letos izgubilo pravico do denarnega nadomesti' kar 2853 upravičencev. Največ upravičencev bo ob denarno nadomestilo, tako Gorenjskem kot v Kranju, v avgustu, novembru in decemb(' V teh številkah se odražajo stečaji v Iskrinih podjetjih, Tekstili' dusu in BPT. Poleg tega bo kranjska enota Zavoda za zaposlovanje u* nila denarno pomoč na Gorenjskem 558 upravičencem, od te\ jo bo izgubilo na Jesenicah 125, v Kranju 209, v Radovljici 1^ v Škofji Loki 85 in v Tržiču 36 upravičencev. Poudariti in opozoriti velja vse tiste, ki bodo izgubili dena^ nadomestilo, da lahko v roku enega meseca (30 dni) po izte* pravice uveljavljajo pravico do denarne pomoči. Zato prip; ročamo vsem, da se o tej zadevi temeljito pogovorijo s stroK^ nimi delavci kranjske enote za zaposlovanje. Svetu kranjskih sindikatov je znano, da so bili s temi de$ seznanjeni tudi izvršni sveti gorenjskih občin, zato naj problematika našla svoje mesto tudi v socialnih programil1 sprejetih finančnih načrtih občin. Slavko Kal"" KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Tudi za kulturo zmanjkuje denarja PREŽIVETJE LJUBITELJSKE KULTURE Jesenice - Denar za kulturno dejavnost po posameznih občinah je bil vedno zadeva, ki je razgrevala debato ob sprejemanju občinskih Proračunov. In to ne glede na to, ali je šlo za denar namenjen ljubiteljski kulturni dejavnosti ali poklicni, oziroma občinskemu deležu ob republiškem prispevku. . Jo, da se želja ne da uskla- •h z denarnimi možnostmi, je Problem, s katerim se še pose-letos ubadajo na Jesenicah. e bi bilo možno občinsko ^računsko pogačo razrezati rPo željah, bi ljubiteljska kultu-■a v tej občini letos lahko preča okoli 5 milijonov tolarjev. rer,dar pa tolikšne vsote niso v I 0,i namenili za delo društev ,n skupin vključenih v Zvezo u'turnih organizacij Jesenice, dela neprofesionalno, pač Pa so dobro tretjino tega de-a|ja nameravali porabiti za uJne vzdrževalne posege v ,.Va kulturna domova. Na Hru-S? naj bi tamkajšnji dom do-" centralno ogrevanje, del de-arJa bi namenili za opremo ^namenske dvorane na Blej-Dobravi, ki bo nared v jese-W s preostankom pa bi kupili tri •nštrumente za Pihalni orke- jer- Denar seveda ne bi zado-'°val v celoti, pač pa so name-,avali tako kot doslej veliko de-a opraviti brezplačno člani Qri»štev sami. Toda že dobro tretjino manj pričakovanih sredstev je Ponesel osnutek proračuna, ■i i .dlog pa je pobral še en de-,e*- Dokončno sicer še ni odlo-.epo, koliko sredstev bo iz le-°snjega občinskega proračuna pobila ljubiteljska kultura: o 'H sta glasovala le dva občin-M zbora in možnosti, da z ar- gumentiranimi amandmaji ljubeljska kultura kakšen tolar so še vedno odnrte. "Bojimo se, da bo sicer dejavnost ljubiteljske kulture na Jesenicah zelo prizadeta. Izračunali smo, da bi toliko manj denarja pomenilo črtati sodelovanje na področnih srečanjih kulturnih skupin Gorenjske, ne bo nas na republiških srečanjih, ne bo denarja za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in sosednjimi deželami, zmanjkalo bi za izobraževanje mentorjev skupin, manj bi seveda odmerili sredstev tudi društvom in skupinam," je povedal Joža Vari, predsednik Zveze kulturnih organizacij na Jesenicah. Taki obeti za nič kaj obetavno odvijanje ljubiteljske dejavnosti v tem letu, so še posebej neprijetni, ker je prav v zadnjem obdobju opaziti vse večje zanimanje mladih. Tako so v Žirovnici veseli delovanja mlade dramske skupine, podobno je na Dovjem, živahneje kot pred leti postaja na Hrušici, na Ja-vorniku. Lani je v jeseniški občini obstajalo šestnajst pevskih zborov, od tega deset z odraslimi pevci, več instrumentalnih skupin, med katerimi velja posebej omeniti Pihalni orkester. Z novim dirigentom se je godbenikom pridružilo še več novih, mlajših članov. V okviru Pihalnega orkestra deluje zdaj tudi Plesni orkester. Vendar pa ni napredovalo samo glasbeno področje, pač pa so mladi odkrili tudi gledališče in tudi likovno delavnico pri Doliku, da o obeh foto klubih, ki sodita med Finžgarjeva Veriga USPEH STARE KMEČKE IGRE Predoslje - Kaj se zgodi, kadar so režiserju sicer bolj po duši I "dobna dramska dela, igralci pa nenehno govorijo o stari kmečki »ri> ki bo zagotovo vžgala, kot-se reče? (In kako jo bodo 24. aprila ____sprejeli gledalci v Prešernovem gledališču?) h Nastane lahko Veriga, kakor jo je pred desetletji napisal Igli Šaleški Finžgar in je bila neštetokrat zaigrana na ljubitelj-odrih. Vendar pa se na odru v Predosljah ni rodila predstava ^radi predstave, pač pa imenitno zaigrana trpka kmečka igra, v ^eri je režiser Jože Basaj znal imenitno najti tudi humorne obce. Nastala je domiselna in učinkovita igra, ki so jo na dotu °dru v Predosljah premierno uprizorili ob letošnjem kul- riem prazniku. ž. , Doslej je dramska skupina KUD Predoslje svojo uspešnico, j aJ je že mogoče reči tako, ponovila že dvanajstkrat. Trikrat so .Ponovili v domači dvorani v Predosljah, ostalo so bila gosto-SonJa po kranjski občini in tudi drugje, celo v Semič in Črnomelj Potovali in igrali pred nabito polnimi dvoranami. "S to predstavo postajamo res znani daleč naokoli," je podal režiser Jože Basaj, ki je včasih večkrat igral, zdaj pa je že *rat režiral na domačem odru. "Običajno se za naše predstave k — «•* i v.z.11 ai na iiv.miiuv.viii uuiu. vuikajuu JLa lune ^ncuBiavc ^ipvitve nehajo tam okoli deset, zdaj pa kaže, da jih bo vsaj ^set. Zanima nas, kako bomo zaigrali na deskah Prešernovega ^cK v branju, naslednji dan, 25. aprila, pa gostujemo v Zi- : 1- Na več ponovitev ne računamo, saj bo tolikšen napor za 14 * alcev, nekaj je med njimi tudi otrok, kar precejšen." L Trenutek, v katerem so v Predosljah izbrali Finžgarjevo j? °' je bil zagotovo pravi. Vendar pa uspeh predstave ni le v dr-tiai°tvornost'' k' se Je z8°d'la Slovencem, pač pa v ubranosti dota- .Vsen elementov gledališke predstave. Da so domiselno iz-ipr-r,st'li vse možnosti, ki jih ponuja drama, pove že to, da so na *$|e1?e.r gledalci iz Semiča znova prišli na njihovo predstavo na-a nji dan v Črnomlju. Tolikšno navdušenje občinstva seveda ila9 skupino kar nosi. Še poseben izziv pa bo zanje predstava 11 Pin^r°stern' k' jo pripravljajo avgusta na Joštu, ko bodo Franu S. n*8arju odkrivali spominsko ploščo. • L. M. ^Linhart tako ali drugače ^ov|jjca . [)evet mladih radovljiških umetnikov se je v petek s b J'mi izdelki predstavilo v avli radovljiške občinske skupščine. pr2stavili so osnutke in prototipe za predmete in spominke, ki tj, d^tavljajo ali se navezujejo na lik slavnega radovljiškega dra-Bl Antona Tomaža Linharta. Na temo Linhart tako ali dru-d0 f So prikazali svoje zamisli in izrazne možnosti, s katerimi bo-tj- 'ahko obogatili predstavitev Radovljice. Na ogled je ovojni in Pis obogatili predstavitev Radovljice. Na ogled je ovojni u>r.erriski papir, plakete in drugi dokumenti, šatulje, pečatni ma-\\v ^a ' vzorci v blagu in priponke iz žlahtnih kovin. Os-ilPri Za zanimive radovljiške spominke na Linhartovo temo so Tajavili; Polona Čeh, Petra in Primož Černe, Andrej Čufer ml. p.nJ.a Egart, Sonja Eržen, Marija Monti, Barbara Kokalj in Meta etr*ek. • M. A. najbolj aktivne daleč naokoli niti ne govorimo. Skratka v poročilu za minulo leto je naštetih več kot trideset društev in skupin, ki so pripravile ob vsej svoji dejavnosti tudi okoli tri-stosedemdeset prireditev. "Kulturni utrip na Jesenicah je bil lani še posebej živahen. Pa sem še ni všteta dejavnost Gledališča Tone Čufar, Muzejskega društva, Glasbene mladine in galerije Kosova graščina. Zato se mi zdi resnično škoda, če bi bilo treba takšno zanimanje ljudi za delo v kulturnih društvih in skupinah omejevati zaradi pomanjkanja denarja. Mnogo je krajev, kjer so se zbudili iz mrtvila, obnavljajo prostore, kjer naj bi igrali, peli, se ukvarjali s fotografijo, fol- kloro in za take možnosti so pripravljeni narediti marsikaj. Na Blejski Dobravi na primer so s krajevnim samoprispevkom ob osnovni šoli dobili prostore z dvorano za okoli 120 ljudi. Zdaj imajo tam le pevski zbor, z dvorano pa se možnosti za kulturne dejavnosti kar odpirajo in ne samo tam," pravi Joža Vari. Ali bodo v jeseniški občini lahko uskladili vse te možnosti za razmah ljubiteljske kulture z razmeroma pičlimi sredstvi, ki jih ima proračunska vreča na voljo, je seveda vprašanje. Nekaj pa gotovo drži, ljubiteljska kultura zna preživeti tudi manj (finančno) naklonjene čase, ne da bi zato v celoti zamrla. • Lea Mencinger -rAc\ \tv\( KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja modne fotografije Dean Dubokovič. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava tekstilnega oblikovanja avtorice Maričke Rakovec. V galeriji Lipa razstavlja akad. slikar Tone Marolt. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled pregledna razstava slikarja Poldeta Miheliča, v mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akd. slikar Darko Slavec. V okviru sejma Gozdarstva in kmetijstva razstavlja na Gorenjskem sejmu slikar Jurij Mikuletič slike na temo Vtisi iz lovišča. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavljata slike, nakit in obleke Severina Trošt Šprogar in Bernarda Šmid. V razstavnem salonu DOLI K razstavlja barvne fotografije Adi Fink, kandidat mojstra fotografije. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del Viljema Jakopina. V avli radovljiške občine je na ogled razstava osnutkov in prototipov za Linhartove spominke. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled pregledna razstava slikarskih del akad. slikarja Jake Torkarja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava slik prof. Borisa Zuliana iz Trsta. Zbirke Loškega muzeja so na ogled samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja plastike na temo Popotovanja akad. kipar Cene Ribnikar. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja slike akad. kipar Jože Vrščaj. VSE SO SAME NEDOKONČANE STVARI ali besedica o Kadivčevi poeziji Kranj - Težko, da se je kdaj zgodilo, da bi bila gimnazijska knjižnica tako polna ljudi, žive poezije in oživljene glasbe kot v sredo ob sedmih zvečer, ko je Martin Kadivec, ki več kot tri desetletja živi (in ne samo piše) poezijo, bral in komentiral svojo pesniško besedo, ki jo je lani zbral v prvencu z naslovom Na Ciganči. Meja med pesniško besedo in komentarjem je bila komaj opazna, komaj opazna pa je bila tudi meja med melodijo pesniške fraze ter domačo in tujo klavirsko in violinsko glasbo, ki je zvenela izpod loka ali prstov mladih poustvarjalcev. To bržčas lahko pomeni, da je Kadivčev jezik, ki po avtorjevem pesniškem komentarju "raste iz stiske ... in samega sebe ne zna ubesediti", vendarle toliko univerzalen in prožen, da izoblikovan v besedilo napolnjuje prostor umetnosti in življenja. Po vsej verjetnosti zaradi spoznanja, da so "vse same nedokončane stvari". Zato jih je treba pesniško ozemljiti. Kadivčeva poezija zavestno prepisuje konkretne prostore in čase, vendar jih prav zaradi zavesti o nedokončanosti pesniško preustvarja, tako da so hkrati prepoznavne in odprte v neubesedljive, samo slutene razsežnosti, kjer je prostor tako za ironijo kot globok razmislek; zato so ta besedila hkrati zelo komunikativna in hermetična, zaradi te dvojnosti pa mikavna. In taka, da kličejo nova. In nova že nastajajo. Na nov način prepisujejo po svoje nove prostore in drugače zamejene čase. Nekaj jih je avtor prebral na sredinem večeru. Poenostavila se je skladnja, artizem je naselil detajl, kot da bi jezik premagal stisko, iz katere rase, in se ubesedovalec tudi ubesedil. Tone Pretnar KULTURNI KOMENTAR (l4L KtU.U/Ujl^ * LEA MENCINGER NA TESPISOVEM VOZU Stvari se pravzaprav obračajo nenavadno. Če pogledamo samo po gorenjskih gledaliških odrih, je bilo še pred kratkim pričakovati, da bo edini poklicni leater predčasno zaključil sezono. Najbolj črnogledi so se celo spraševali, ali jo bo jeseni sploh na novo začel. Kot vemo, se je zdaj denar za gledališče našel, tako da razen nervoze razmeroma kratka gledališka kriza ne bo imela kakih posebnih posledic. Po drugi strani pa se pojavlja na področju gledališča skoraj izjemna amaterska ustvarjalnost. Gorenjski Tespisov voz je bil letos do vrha poln gledaliških predstav, tik pred iztekom sezone pa je še s sobotno premiero Zelena je moja dolina Alenke Goljevšček jeseniško Gledališče Tone Čufar zaokrožilo letošnji gledališki utrip. Ne samo, da je bil na tem gledališkem vozu. ki ga je usmerjalo gorenjsko Združenje gledaliških in lutkovnih skupin, zajeten kup dramskih predstav, nekatere med njimi so po svoji kvaliteti izredno izstopale. Vsaj tako je amatersko gledališko bero na Gorenjskem videl selektor srečanja gledaliških skupin Peter Militarov. Predstave pa so - srečanje se je odvijalo v marcu - videli na vseh koncih Gorenjske. Že lani so si namreč organizatorji zamislili drugačno izvedbo - kot izmenjavo predstav med gledališkimi skupinami po poprejšnjem načrtu - in ne več kot srečanje na enem mestu. S tem načinom tudi dramske skupine same lahko vidijo več predstav drugih skupin, saj to razumejo tudi kot izobraževanje. Zamisel je vsekakor dobra in pri tem kaže pozabiti na nekatere nerodnosti, ki so se pri različnih gostiteljih pojavljale: nekje ni bil pripravljen oder, drugje je manjkalo najvažnejše - gledalci. Za ljubiteljsko gledališče je namreč znano, da igrajo večinoma le pred polno domačo dvorano, v gosteh pa v dvorani zevajo praznine. Vedno pa se najde tudi izjema: to je letos vsekakor Veriga, ki so jo postavili na oder v Predosljah, povsod na gostovanjih pa to staro in preizkušeno Finžgarjevo delo zaigrajo tudi pred nabito polnimi dvoranami. Polne dvorane in navdušeno ploskanje bi letos zaslužile še nekatere stvaritve z gorenjskih amaterskih odrov. To velja prav gotovo za dramsko skupino na Boh. Beli, ki je z Goldonijevo Prebrisano vdovo dobesedno požlahtnila letošnji Tespisov voz. Srečne roke so bili tudi v Tuhinju s Srečo na kredit, ki bi jo lahko pogosteje videli na gostovanjih. Med igralskimi skupinami je prava izjema letos mlajši del ekipe jeseniškega Gledališča Tone Čufar, ki jim je v Trgovini uspelo zablesteti ne samo igralsko, pač pa tudi s sceno, kostumi in seveda po režiserski plati. In kdor ni videl Mete v Cvetju v jeseni v izvedbi amaterske skupine i/ Poljan, je zamudil veliko. Toda kot je slišati, ostaja predstava živa še tja do jeseni, ko naj bi kar nekajkrat gostovali na Loškem odru. Skupina tega gledališča je bila še posebej z Vonjem po mrtvecih kar solidna med vso pisano družbo dram in komedij, še posebej zato, ker so razen jeseniških gledališčnikov le še loški posegli po sodobnem dramskem besedilu. Za svežino med poplavo komedij je poskrbela tudi zanimiva igralska, skupina z Blagovice s svojo Poročil se bom s svojo ženo. Letošnji Tespisov voz se torej ni odmajal čez gorenjske amaterske odre, pač pa je kar veselo poskakoval - če je z voza padla tudi kakšna iskra in zanetila v kakšnem kraju nov ali pa še speč "Linhartov ogenj", tembolje. Vse se bo morda pokazalo že prihodnjo sezono. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: USPEŠNICA Z VETRIHOVO IN BANOM - V Prešernovem gledališču bodo v četrtek, 16. aprila, ob 19.30 še zadnjikrat v okviru abonmajskih predstav ponovili uspešnico Cankarjevega doma OB LETU OSOREJ - za abonma petek II in izven. KRANJ: GIMNAZIJSKA PREDSTAVA - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 18. uri Literarni krožek predstavil multimedialni projekt z naslovom Diplomiranec. RANJ: SNEMANJE S KAMERO - Danes, v torek, ob 18. uri bo v prostorih Foto kino kluba Janez Puhar, Delavski dom, vhod 6 (klet) Marko Šmuc predaval o snemanju s kamero. RADOVLJICA: PREDAVANJE - V dvoranici radovljiške knjižnice bo imela danes, v torek, ob 19.30 zgodovinarka dr. Vida Pohar predavanje z naslovom Ledenodobni lovci v Sloveniji. JESENICE: NOVA PREDSTAVA - Danes, v torek, in jutri, v sredo, vedno ob 19.30 bodo v Gledališču Tone Čufar za abonmajsko občinstvo uprizorili burko Alenke Goljevšček ZELENA JE MOJA DOLINA. 0/ Jam Vsako drugo soboto med 9.20 in 9.50 uro bo na Radiu Kranj gost po izbiri radijskih poslušalcev ter bralcev Gorenjskega glasa. Najpopularnejšo Gorenjko oziroma najbolj priljubljenega Gorenjca pomagate izbrati tako, da na kupon vpišete svoj predlog ter ga na dopisnici pošljete na RADIO KRANJ. Izmed prispelih predlogov bo v vsaki oddaji izžrebanih nekaj nagrad. In koga predlagati? Kogarkoli, ki si iz gospodarstva, kulture, športa, podjetništva, politike itd. po Vašem mneniu zaslužijo klepet ob kavi kot popularni GORENJEC/GORENJKA. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: Pošilja: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. 3ADiOi ©®IMSSM©3EnGLAS 91.3 F/7 ISIEREO) PORTOROŽ Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, štev. 48/90), 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 18/84, 37/85 in 39/86 ter RS, štev. 26/90) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet občine Kranj na svoji 84. seji, dne 8. 4. 1992 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRANJ ZA OBDOBJE 1986-2000 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986-2000 oz. urbanistične zasnove Šenčurja, ki ga je pripravil Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje v mesecu marcu 1992. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana oz. urbanistične zasnove Šenčurja se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave v prostorih Skupščine občine Kranj, soba štev. 106 in krajevne skupnosti Šenčur. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana, dne 6. 5. 1992 ob 19. uri javna razprava v Domu Kokrške čete v Šenčurju. 4. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana oz. urbanistične zasnove Šenčurja. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevni skupnosti Šenčur. Številka: 30-03/1985-05 Predsednik IS Datum: 8. 4. 1992 Vladimir Mohorič • telefonske centrale, sekretarske garniture • • klasični in brezvrvični telefoni • • iskalniki oseb, prenosni telefoni • • osebni računalniki in mreže • • modemi, oprema za prenos podatkov • * • celovite rešitve telekomunikacij • • leasing opreme • Naš novi naslov je: Teling Teleinformacijski sistemi in storitve, d.o.o., Kranj 61000 Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 Telefon: (061) 152 822, Telefaks: (061) 219 634 TELING Novo ime s tradicijo (061) 152 822 Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije Kranj d.o.o. ornega Ručigajeva 31, KRANJ računalništvo, trgovina in turizem Iščemo uspešnega komercialista oz. potnika za prodajo računalniške in dodatne opreme na območju Slovenije Samo pisne ponudbe pošljite na naš naslov v 8 dneh po objavi. Občina Kranj Sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve objavlja OBVESTILO 0 zbiranju vlog za delno nadomestitev stanarine v letu 1992 Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic (Uradni list R Slovenije, št. 26/84) obveščamo vse imetnike stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, da imajo do 30. 4. 1992 pravico vložiti prošnjo do delne nadomestitve stanarine. Prošnje, vložene do tega datuma, se bodo pri obračunu upoštevale za obdobje maj 1992 -1993. Vse kasneje vložene vloge pa od prvega dneva v naslednjem mesecu, ko je bila vložena zahteva. Imetniki stanovanjske pravice so upravičeni do delne nadomestitve stanarine, če: — ne oddajajo stanovanja ali del stanovanja v podna-jem, — ne uporabljajo sami ali drugi družinski člani stanovanja v poslovne namene ali obrtno dejavnost, — da nihče od družinskih članov ali sam ni lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, — da sam ali drugi član gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na drugem stanovanju, — da ne zaseda nadstandardnega stanovanja glede na število članov družine in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje. Površine, ki jih zasedajo imetniki stanovanjske pravice in ostali člani gospodinjstva, ne smejo presegati naslednjih normativov, z možnostjo povečanja 10 %. Število članov Normativ stanovanjske gospodinjstva površine 1 do 32 (35) 2 do 45 (49) 3 do 58 (64) 4 do 70 (77) 5 do 80 (88) 6 do 90 (99) Pri normativih stanovanj se upošteva površina, ki je osnova za izračun stanarine. Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom na posebnem obrazcu SPN-1 (obr. 8,40), ki ga dobijo v knjigarni. Zahtevek na posebnem obrazcu oddajo: a) zaposleni občani v svojih delovnih organizacijah, b) upokojenci, invalidi, borci - v krajevni skupnosti. OBČINA KRANJ SEKRETARIAT ZA URBANIZEM, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE Sekretar: MIHA PERČIČ, l.r. OPOMBA: Občanom, imetnikom stanovanjske pravice, ki so v letošnjem letu že vložili prošnjo za delno nadomestitev stanarine (s priloženimi potrdili o OD za leto 1991), svoje vloge ni potrebno obnoviti. < AVTO ŠOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK _u © 216-245 brother STREICHER ŽIVA! NI. PIFTILNI IN OvVERLOCK STROJI SMO NA SEJMU V KRANJU OD 10. DO 17.4. 92 brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.870. PFAFF - BROTHER - SINGER - EMPISAL - ITD. PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648 ■ : UUDSKA UNIVERZA KRANJ vabi SREDNJEŠOLCE v pripravljalne tečaje za opravljanje MATURE iz predmetov: - matematika - angleški - nemški jezik Prijave: do 21. 4., tel. 217-481 Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, štev. 10/84, 37/85 in 39/86 ter RS, štev. 26/90) in 244. člena statUj ta občine Kranj je Izvršni svet občine Kranj na svoji 84. seji, dne 8. 4. 1992 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA UREDITVENO OBMOČJE NASELIJ ŠENČUR IN SREDNJA VAS 1. Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje naselij Šenčur in Srednja vas, ki ga je pripravil Doffl-plan Kranj, PE Urbanizem, štev.: UD/299-80/92 v mesecu marcu 1992. 2. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca oo dneva objave v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 106 in krajevne skupnosti Šenčur. 3. V času javne razgrnitve bo organizirana, dne 6. 5. 1992 ob 19. uri javna razprava v Domu Kokrške čete v Šenčurju. 4. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgf' nitve pisne pripombe in predloge k osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevne skupnosti Šenčur. Številka: 350-017/1986-04 Predsednik iS Datum: 8. 4. 1992 Vladimir MohorK SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Izvršni svet razpisuje JAVNO DRAŽBO naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: — pisalni in računski stroji — razno pisarniško pohištvo — telefonske garniture ICTA — razni drugi predmeti SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO OBČINE KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO najdenih predmetov: — kolesa — kolesa z motorjem — ure — razni drugi predmeti Javna dražba bo v soboto, 18. 4. 1992, ob 10. uri za upravno zgradbo Občine Kranj - Slovenski trg 1. Interesenti si navedena osnovna sredstva in najdene predmete lahko ogledajo 1 uro pred začetkom dražbe. U/ap Reinigungssvsteme POPOLNA TEHNOLOGIJA ČIŠČENJA NA SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU • Wap visokotlačni čistilni aparati • VVap industrijski sesalci - suhi/mokri • Wap aparati za čiščenje tal, preprog, oblazinjenih površin • Wap čistilni sistemi • Wap "WASHBAR" samopostrežni čistilni sistemi • Wap projektiranje in izgradnja sistemov za čiščenje • Wap čistilna sredstva • Wap ekološka tehnologija • Zagotovljeni dodaten pribor, rezervni deli, čistilna sredstva in servis STALNI RAZSTAVNI PROSTOR NA LETALIŠKI 33 Wap Čistilni sistemi d.o.o., Letališka 33, 61000 Ljubljana Slovenija, tel.: 061/102-222, fax: 061/104-294 KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI Tel., fax: (064)66-171 Dne, 8. 4. 1992 Št.: 08042/92 Krajevna skupnost Železniki na osnovi sklepa Sveta KS razp1' suje delovno mesto knjigovodje za polovični delovni čas in n cer za nedoločen čas. Pogoji: srednja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj' Interesenti naj prijavo z dokazilom o izobrazbi pošljejo na se dež KS Železniki,Trnje 20, do 17. aprila 1992. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK ^a gorenjske mejne prehode bosta skrbeli policija in carina Devize romajo v tuje banke Jesenice, 13. aprila - Upravnik Carinarnice Jesenice Miha Stojan o "elu carine na gorenjskih mejnih prehodih. Za nekaj prehodov bo srbela policija, za druge pa carina. Največ potniškega prometa še Vedno na Ljubelju. Avstrijski nakupovalni turizem v obmejnih ob-""tfjih in kršitve carinskih predpisov naših trgovcev, ki v Avstriji "»bavljajo za svoje trgovine. V Carinarnico Jesenice sodi-j,° gorenjski mejni prehodi Rate-*e» Korensko sedlo, Ljubelj, Jedrsko, Karavanke in železniški toejni prehod Jesenice. Na najnovejšem, karavanškem mejnem Pohodu, ni toliko potniškega dometa, kot smo pričakovali. . »V potniškem prometu je dejansko največ prehodov na HUbelju, na Karavankah pa jih v Potniškem prometu ni toliko *aradi cene predornine, ki je 90 Atrijskih šil ingov,« pravi {[Pravnik Carinarnice Jesenice l^iha Stojan. »Na Karavankah {? bil pričakovan promet okoli 5000 vozil dnevno. Za manjši promet je več vzrokov: prekinili tranzita proti jugu, nezgrapna avtocesta mimo Jesenic, Jjanj turizma, zapore na Hrvačem. Ljubelj ima še vedno Precejšnje zaledje domačih pomikov iz Kranja in Ljubljane, ^a Korenskem sedlu, na Jezercem in v Ratečah pa se je ^anjšal promet, čeprav v Ra-l^ah ne toliko kot na Korenjem sedlu. Mi bi seveda žele-'> da bi bile Karavanke bolj Spremenjene tudi zato, da bi lahko pokrili vse stroške, ki se P°Javljajo z vzdrževanjem premda in predora. , Beležimo pa večji obseg dela *°t prej predvsem zaradi meje toed Slovenijo in Hrvaško, kaj-1 za vsak izvoz ali uvoz iz Hrvaške je treba izpolniti vso carsko dokumentacijo - enako *ot za uvoz ali izvoz iz evropskih držav. Tako v blagovnem ^rinjenju na Jesenicah ni tanjšanja obsega dela, am- T*GOPREVOZ LENART pak se celo povečuje. Ker smo v novih prostorih na Plavškem travniku, je delo v blagovnem carinjenju dosti lažje, pogoji so boljši in firme bolj zadovoljne. Vsi mejni prehodi bodo ostali, prizadevamo pa si, da bi zgradbe na prehodih adaptirali tako, da nam ne bi delale sramote. Dogovorili smo se tudi, da za nekatere mejne prehode skrbi policija, za druge pa carina.« Kakšne so danes carinske omejitve pri iznosu deviz ali tolarjev? »V potniškem prometu se z maloobmejno prepustnico enkrat mesečno lahko uvozi za 1.550 avstrijskih šilingov blaga brez plačila carinskih dajatev, iz Italije pa za 70.000 italijanskih lir. Spremenila se je višina dovoljenega iznosa ali vnosa tolarjev: domač ali tuj potnik lahko iznosi ali vnosi do 1.000 DEM tolarske protivrednosti, naši državljani pa lahko iznosi-jo še katerekoli devize v višini do 1.000 DEM brez potrdil bank. Če gre za večje vsote, pa je ob prestopu meje treba pokazati potrdilo banke. Če cariniki na meji ugotovijo, da je iznos deviz ali tolarjev večji od dovoljenega, denar zadržijo in kršilca prijavijo deviznemu inšpektoratu. Če pa potnik sam prijavi, da ima večje vsote denarja, se tak potnik na meji zavrne. V zadnjem času je precej iznosa večjih vsot deviz, za razne nabave, gre pa tudi za vlaganja v tuje banke. Pri uvozu blaga pa je carinskih deklaracij manj, Miha Stojan, upravnik Carinarnice Jesenice kar pomeni, da je uvoz blaga manjši iz več razlogov: boljša zadolženost domačega trga, visoke cene in manjši osebni dohodki in padec življenjskega standarda doma. Tihotapljenja z orožjem je znatno manj. Carinske dajatve so se ustrezno zmanjšale, kar je posebej opazno pri uvozu avtomobilov: za Velika izbira traktorjev Universal > Proizvodno in trgovsko pod-Pj« TRGOPREVOZ LE- ART je dve leti staro izvozno-yfc»o podjetje in je tudi gene- '■ni zastopnik traktorjev Uni->£Sa' za Slovenijo. Tokrat je IHGOPREVOZ s predstavitvi-H r*zliČnih vrst traktorjev prvič »'Gorenjskem sejmu. Direktor L %tja Milan Roškarič je po- eda|; j,. Traktorjev Universal sloven-.'n» kmetovalcem ni treba po-U beJ predstavljati, saj jih dobro I °*Hajo že vrsto let. Romunska 0.Ve^ba po Fiatovi licenci jih Ho uJe predvsem po majhni rabi goriva. Sicer pa vsak me-jjj Prodamo od 70 do 100 razli-^J'1 traktorjev. Tudi tokrat na J"1« jih prodajamo in spreje-nar°č'la oziroma vplačila ^"je. prav /daj je veliko poviševanje po vinogradniških traktorjih in goseničarjih. Tudi zanje sprejemamo naročila. Sicer pa imamo v podjetju tudi vse potrebne rezervne dele, gume za trakotrje in osebna vozila, akumulatorje Vesna, vinske pretočne črpalke, polnilce za vino in različno opremo za kletarstvo." No, za gorenjske kmetovalce so nedvomno najbolj zanimivi traktorji. TRGOPREVOZ LENART ima v Sloveniji 26 servisnih delavnic in 13 zastopnikov. Zastopniki TRGOPREVO-ZA LENART za prodajo traktorjev Universal na Gorenjskem so: - Kmečki stroj, Sv. Barbara 23, Škofja Loka - tel.: 064-631-497 - Agroavto Kranj, Gorenjska 17, Kranj - tel.: 064-221-192 - Agromix d.o.o., Servis in trgo- Na mejnem prehodu Karavanke na Hrušici so pričakovali 5.000 vozil dnevno, danes pa je malo potniškega prometa, povečuje pa se tovom iški promet. - Foto: Jure Cigler uvoz avtomobilov so v veljavi enake dajatve, kot je bila lanska tako imenovana »hrvaška varianta«. Opažamo pa, da so mnogi podjetniki, ki so registrirali svoje firme v Sloveniji in se ukvarjajo z izvozom in uvozom surovin in materialov bodisi nepoučeni o carinskih dajatvah bodisi pa želijo dobro zaslužiti. Mnogi, ki imajo v Sloveniji manjše trgovine, se oskrbujejo z blagom iz tujine - in z njimi imamo še največ problemov. Menim pa, da je po osamosvojitvi Slovenije pristop uslužbencev slovenske carine do potnikov na meji bolj korekten in odnos veliko boljši.« Kakšen promet pričakujete v naslednjih mesecih? »Precej potnikov pričakujemo za velikonočne praznike, zastojev ne bo. S Turistično zvezo Slovenije se tudi že dogovarjamo o prihajajoči poletni sezoni, ko naj bi primerno uredili nekatere pomanjkljivosti na mejnih prehodih. Poleg običajnega prometa so na meji vsak teden tudi avtobusi zdomcev, predvsem iz hrvaško govorečega dela Bosne, medtem ko drugi avtobusi zdomcev potujejo preko Madžarske. Povečuje se tudi število prehodov delavcev iz obmejnih krajev, ki so se zaposlili predvsem v Avstriji. V zadnjem času je opaziti večji prihod Avstrijcev v obmejna območja - gre predvsem za nakupovalni turizem, medtem ko naši potniki redkeje potujejo na avstrijsko stran, saj so cene za nas previsoke. Na meji je veliko tovornjakov humanitarne pomoči - če so prevozi primerno organizirani, na meji ni bilo problemov, če pa ne, je lahko prihajalo do slabe volje na obeh straneh. Precej sitnosti je bilo s hrvaškimi prevozniki, ki niso spoštovali obstoječih slovenskih carinskih predpisov za tranzit blaga. V našem interesu je vedno bilo in vedno bo, da se morebitni nesporazumi na meji čimprej rešijo.« • D. Sedej Končno tudi carinska razbremenitev Polovične carine za opremo Ljubljana, 13. aprila - Vlada Republike Slovenije je konec preteklega tedna izdala odlok o znižanju carinskih stopenj za polovico pri uvozu opreme, ki izpolnjuje naslednje kriterije: da je nova, da je namenjena posodobitvi proizvodnje, da izpolnjuje pogoje o varstvu okolja (potrdilo pristojnega ministrstva) in da se taka oprema pri nas ne proizvaja (potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije). Po znižanih stopnjah lahko uvažajo pravne osebe in zasebniki (za registrirano dejavnost). Brez carine pa je dovoljen uvoz (ob istih pogojih), če gre za uvoz opreme na podlagi mednarodnih kreditov, za kar je potrebno potrdilo Banke Slovenije. Znižanje carinskih stopenj oz. oprostitev carine velja tudi pri uvozu opreme v zakup (leasing). • Š. Ž. vina, Ljubno 29, Podnart - tel.: 064-70-009 Servisi TRGOPREVOZA LENART na Gorenjskem pa so: - Zoran Vrhovnik, Bašelj 71, Preddvor, tel.: 064-45-775 - Vine Križnar, Pavle Medetove 53, Naklo, tel.: 064-47-054 - Servis in trgovina d.o.o. Jože Langus, Ljubno 27, Podnart, tel.: 064-70-009 - Kmečki stroj, Sv. Barbara 23, Škofja Loka, tel./fax.: 064-622-575 Obiščite razstavni prostor TRGOPREVOZA LENART med obema razstavnima halama na Gorenjskem sejmu. Lahko pa jih pokličete tudi po telefonu na številko (064) 223-309. Sicer pa je naslov podjetja: 62230 Lenart, Ptujska cesta 16, tel.: 062-724-675, fax.: 062-724-617 Pripravljen predlog zakona o intervencijah v gospodarstvu O kreditih bo odločala vlada Ljubljana, 13. aprila - Osnutek zakona o intervencijah v gospodarstvu je v slovenski skupščini naletel na zelo različen sprejem: Zbor združenega dela je zakon podprl, Zbor občin je bil deljenega mnenja, medtem ko je Družbenopolitični zbor imel veliko pomislekov. Kljub vsemu je vlada Slovenije konec preteklega tedna določila besedilo predloga zakona, po katerem naj bi v prihodnjem dobrem letu in pol (do konca leta 1993) gospodarstvu pomagali s tolarsko protivrednostjo približno 900 milijonov nemških mark (iz meddržavnega zadolževanja v tujini in proračuna) kreditov. Kot zatrjuje vlada, je v največji možni meri upoštevala pripombe iz prve parlamentarne obravnave. Intervencijska kreditna sredstva bodo namenjena: za razvojnosanacijske programe podjetij; za odkup zapadlih terjatev do Iraka, bivše Sovjetske zveze, držav, ki so zaradi političnih dogodkov postale plačilno nesposobne (n. pr.: Kuba, Angola), ter republik bivše Jugoslavije nastalih do 8. oktobra 1991; za zapadle poroštvene obveznosti RS doma in v tujini ter za kratkoročno kreditiranje priprave turistične sezone. Pogoji dodeljevanja kreditov bodo odvisni od pogojev zadolževanja v tujini, v primerih "olastninjenjih" ali državnih podjetij, pa se lahko vložena sredstva spremenijo tudi v trajno naložbo. Podjetja, ki bodo kandidirala, bodo morala pripraviti razvoj-nosanacijski program, pridobiti sredstva sovlagateljev, zagotoviti sodelovanje poslovnih bank in pridobiti oceno ene od svetovalnih organizacij, ki jih bo določila vlada. Za kratkoročno pripravo turistične sezone bo zadoščal izdelan poslovni načrt. Prednost pri dodeljevanju sredstev bo utemeljena z narodnogospodarskimi cilji (izvoz oz. neto devizni učinek, narodnogospodarska donosnost, tehnološki ravoj, zagotavljanje novih delovnih mest in varovanje okolja), zato bo o dodeljevanju odločala vlada. • Š. 2. Števci imajo dovolj naročil Kranj, aprila - Iskra Števci d.o.o. Kranj so v prvih dveh letošnjih mesecih izvozili za 10,5 milijona mark izdelkov, proizvodnje pa jim ne bo potrebno zmanjševati, saj imajo tja do polletja dovolj naročil. V drugi polovici letošnjega leta nameravajo uvesti poskusno proizvodnjo monolitnega števca. Iskra Števci so v letošnjih prvih dveh mesecih izvozili za 10.546 tisoč mark izdelkov, v drugih republikah bivše Jugoslavije pa so prodali za 265 milijonov tolarjev, od tega za 174,2 milijona tolarjev končnih izdelkov, ostalo so bili sistemi, rezervni deli in storitve. Z velikim tržnim angažiranjem so uspeli dobiti dovolj naročil, pri trifaznih in enofaznih števcih so proizvodne zmogljivosti polno zasedene, zato jih kljub recesiji v razvitem svetu, kamor prodajo polovico števcev, proizvodnje ne bo potrebno zmanjševati. Skušajo seveda pridobiti tudi nove trge, tako so uspeli z enofaznimi indukcijskimi števci prodreti v Anglijo in Italijo, prvič pa so za trifazne števce dobili naročilo iz Nigerije, kjer so doslej kupovali angleške. Razgovori o prodaji tehnologije potekajo s kupci iz Koreje, Vietnama in ponovno v Turčiji, kjer pa za enofazne števce dosegajo sorazmerno nizke cene, zato je izredno pomembno, da bo čimprej končan projekt cenejšega enofaznega števca. Z uvajanjem večtarifnih sistemov za merjenje porabe električne energije v razvitih zahodnih ekonomijah se vse bolj kaže potreba po večtarifnih števcih z dodatnimi funkcijami, ki jih je moč zadovoljiti z električnimi števci v monolitni izvedbi. V Iskri Števcih so ga že sami razvili, poskusno proizvodnjo nameravajo uvesti v drugi polovici letošnjega leta. Z elektronskimi števci nameravajo prodreti tudi na trge, kjer klasičnih števcev niso prodajali. SALON i™ \ POHIŠTVA ' KRANJ, Gorenjski sejem tel.:222-308 p.o.KRANJ Ugodna sejemska ponudba: • prodaja vozil RENAULT s takojšnjo dobavo - darilo avtoradio, • sončne strehe VVEBASTO - 10 % popusta, • avtoplašči SAVA - 3 % popusta, • traktorska avtopnevmatika - 3 % popusta. UGODNO TELEFAXI NISSEI 320 po 51.000 SLT Z MONTAŽO, GARANCIJO, ATESTOM - KOLIČINA OMEJENA VELIKA PONUDBA CELOTNEGA PROGRAMA GORENJE, SATELITSKIH ANTEN, TELEKOMUNIKACIJSKEGA MATERIALA 5, A 3J\ ■ ELEKTRONIC d.o.o. TRŽIČ, KOROŠKA 5, TEL/FAX: 064/50-935 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Chrysler Saratoga 2.5 Turbo prosim Liberalizacija avtomobilov je prinesla svoje. Na naših cestah že od lanskega leta videvamo vozila, ki so nastala na oni strani luže in še vedno dajejo videz, da so nekaj posebnega. Takšen je tudi chrvsler saratoga, ameriška limuzina, ki so nam jo odstopili na preizkušnjo pri generalnem zastopniku Chrvsler Jeep Import Ljubljana. Saratoga svojega ameriške- prostora, ki je s 425 litri slabši ga porekla nikakor ne more skriti. Precej dolgo vozilo z masivnimi odbijači, motornim pokrovom v stilu starejših merce-desov, grobo prisekanim zadnjim delom kabine je podobno svojim ameriškim sorodnikom in po bolj ostrem pogledu tudi Mitsubishijevemu lancerju. To seveda ni čudno, kajti v tej japonski tovarni je tudi Chrvsler-jev kapital. Notranjost saratoge je seveda zunanjim meram primerno velika, vendar pri testnem avtomobilu, ki je nekako sodil v nižji paket opreme ni bila po ameriško oblečena v usnje. Voznikov sedež je soliden, manjkala mu je le nastavljivost po višini, potniki na zadnji klopi pa bodo kljub skoraj navpično postavljenemu zadnjemu steklu lahko užili vse saratogi-no limuzinsko udobje, ki je tudi po višini tolikšno, da bi se lahko v tem avtomobilu brez težav vozili s klobukom. Vendar pa gre tolikšno udobje od konkurence. Voznika čaka na delovnem mestu oglata in visoka armaturna plošča z merilnikom hitrosti, vrtljajev, temperature motorja in količine goriva. Ravno slednji se kar hitro znajde na svoji ničelni točki, kajti 2,5-litrski saratogin motor s turbinskim polnilnikom je vse prej kot varčnež. Res je sicer, da je mogoče s saratogo brez večjih težav voziti več kot 200 kilometrov na uro, da avto solidno pospešuje, vendar je porabo težko spraviti pod 13 litrov, ob večji teži pa utegne poskočiti tudi do 17 litrov. Pogonski agregat s 112 kilovati se ob vžigu sicer nekoliko obotavlja, nikakor pa ne skriva zaloge moči, pri čemer mu je v izdatno pomoč nekoliko trše okreten, vendar pa pravilno preračunan petstopenjski menjalnik. Kontrolni instrumenti so za oko sicer prijetni, vendar za tako velik avto kar precej majhni, nepreglednost pa lahko očitamo poleg kilometrov navedene tudi milje. Po ameriško, pač. V tem stilu je tudi volanski obroč: sorazmerno velik, nameščen daleč od armaturne plošče in masiven. Vozniku je v pomoč tudi nekakšen informacijski center na sredinski konzoli, ki kaže na odprta vrata, pomanjkanje tekočine za pranje stekel in sporoča druge pomembne podatke. Ključavnica za vžig je osvetljena, alarm pa ob odprtih vratih opozarja na prižgane luči; te so za zahtevnejšo nočno vožnjo sorazmerno slabe. Sicer je vožnja s saratogo prijetna, dokler pa se voznik ne privadi bo razočaran nad lego na cesti, še bolj pa nad zavorami, pri katerih pride pri prijemanju do znatnih zamud. Izračun med dobrimi in slabimi lastnostmi saratoge seveda prinese pričakovan rezul- Tehnični podatki: Limuzina štiritaktnim vrstnim motorjem, 2501 cem, 112 kW, katalizator, elektronski vbrizg goriva. Najvišja hitrost na testu: 212 km/h, prostornina prtljažnika: 425 I. posoda za gorivo: 50 I tat: ameriški prodor na evrop; ski trg je uspel, nekoliko maflJ glede tehničnih lastnosti, zaW pa toliko bolj z udobjem "! svojevrstno eleganco. In tud| zato pravim, da se je v saratog1 mogoče voziti s klobukom fJ glavi. * M. Gregorič, foto: Primož Močnik Podražitev moke in kruha predvsem na račun prtljažnega samo merilniku hitrosti, ki ima Ljubljana, 13. aprila - V petek, 17. aprila, bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena Odredba o določitvi cen pšenice in moke iz republiških rezerv ter cen kruha, po kateri se bo cena pšenice povišala za 50 odstotkov, cene moke za 29 odstotkov, cene kruha pa za 25 do 29 odstotkov. Iz obrazložitve odredbe, ki jo je izdalo ministrstvo za trgovino, sledi, da je podražitev nujna zaradi stroškov financiranja republiških rezerv in da so cene tega živila v preteklih nekaj mesecih bistveno zaostale za rastjo inflacije. Minister za trgovino je mlinskim organizacijam priznal le najnujnejše stroške brez akumulacije, z novimi cenami pa se ponovno uspostavlja ustreznejše razmerje cene moke in kruha do drugih osnovnih živil. Ocenjuje tudi, da delež povprečne plače za moko in kruh ne bo večji. Hkrati s to tako nepriljubljeno podražitvijo pa je isto ministrstvo izpeljalo akcijo za cenejši nakup mlečnih izdelkov. Slovenija zaradi zapor in neplačevanja v republike nekdanje Jugoslavije ne more več izvažati tovrstnih izdelkov in 30-odstotni presežek skuša s subvencioniranim izvozom ter to ugodnejšo ponudbo prodati. Ponudba je namenjena šolam, vrtcem, bolnišnicam, študentskim domovom, domovom upokojencev, TO in humanitarnim organizacijam (RK, Caritas), ki lahko dobijo po cenah, ki bodo za 30 odstotkov nižje od proizvodnih cen (!) mleko v prahu, surovo maslo ter sir. Ponudbe zbira ministrstvo za trgovino, prodaja pa bo tekla preko republiške direkcije za blagovne rezerve. Ob koncu žal še nerazveseljive vesti: v tem tednu bo določena nova cena električne energije, ki naj bi bila dražja za 12 odstotkov (Elektrogospodarstvo je zahtevalo 57-odstotno podražitev), nove pa bodo tudi cene PTT storitev - predvidoma višje za 20 odstotkov (PTT zahtevala 150-odstotno podražitev). Kar čudno se sliši ob vsem navedenem, da bo vpliv na življenjske stroške zaradi tega minimalen... # Š. Ž. Popravek Pri objavi prispevka o dohodnini pod naslovom "OD kot ostanek dohodnine" je izpadla pomembna opomba k objavljeni tabeli: Oklepaji v tabeli pomenijo, da naj bi te zneske davčni zavezanci dobili po obračunu dohodnine vrnjene, zneske, ki so brez oklepajev, pa bi morali doplačati. V predzadnjem stolpcu pa je zneseku 7.400 (v 5. vrstici) oklepaj dodal tiskarski škrat! • Š. Ž. Predsetveniki z valji in kombinirani - Ludvik Stare, ki ga kot kvalitetnega proizvajalca kmetijske mehanizacije in kovinskih predmetov (Spodnji Brnik 81, 64207 Cerklje, tel.: 064-422-053, 064-422-665) poznajo širom Slovenije in tudi prek meje, se tokrat predstavlja na sejmu samostojno. Njegova letošnja novost so na primer predsetveniki z valji in kombinirani. Razstavlja pa na zunanjem prostoru med obema sejemskima halama. Trgovsko podjetje ŽIVILA Kranj NC Storžič na KOKRICI V četrtek, 16. aprila, od 9. ure dalje, vas vabimo na predstavitev VELIKONOČNEGA ŽEGNA kot so ga pripravljali v Tržiču po zapisu iz leta 1870 V. KRAGL Zapiski iz leta 1870 - TRŽIŠKI ŽECEN V Tržiču je pomenil jerbas Jezusov grob, prt, s katerim pokrijejo jerbas, tančice, v katere so povili mrtvo Jezusovo telo. Hleb kruha pomeni telo Kristusovo, kos mrzle pečenke pomeni Jagnje božje. Kolač pomeni trnovo krono. Klobase spominjajo na vrvi, s katerimi so Jezusa zvezali na Oljski gori. Pirhi, rdeče pobarvani, pomenijo Kristusove rane, pomaranča pomeni gobo, ki so jo namočili s kisom in jo ponudili umirajočemu Jezusu. Hren je spomin grenke pijače, ki jo je moral pokusiti. Cnjat pomeni pripravo, s katero so dajali zaušnice. Vsa predstavljena velikonočna jedila boste lahko tudi kupili! Za vsak nakup nad 2.000,- SLT vam v četrtek, petek in soboto nudimo 10 % popusta! VABLJENI! TRGOVINA DOM ŽABNICA SEJEMSKI POPUSTI 5 % za cement, armaturne mreže in strešnik Bramac 10 % za apno, porolit, dimnike, siporeks, lendapor in kombi plošče 20 % za stiropor POPUSTI VELJAJO PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU Informacije na sejmu GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU ali v TRGOVINI v Žabnici po tel. 064/44-439 ZA BOLJŠI SLUH SIEMENS SLUŠNE NAPRAVE TEST SLUHA IN NASVET: OPTIKA KRANJ Bleiweisowa 18 Vsak četrtek od 13. do 18. ure TA MER ID I AN Čufarjev trg 3, Jesenice Vsak ponedeljek od 14. do m ure Informacije od 18. do 20. ure po tel. (064) 73-313 AVTOHIŠA MAGISTER JMoservisno In trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Telefon: 064/75-256 TRGOVINA Z AVTO DELI ZA OSEBNA VOZILA IN KOMBIJE /tS£f ZAVORNE PLOŠČICE IN OBLOGE AMORTIZERJI "MONROE" (plinski in oljni) KLINASTA JERMENA MOTORNA TESNILA VŽIGALNE SVEClCE "CHAMPION" in "NGK" MOTORNA IN HIDRAVLIČNA OLJA 4L ir 4. tmurnim Dr. Božidar Brudar, predsednik skupščine občine Jesenice: Planica potrebuje dobrega gosDodaria »Največje podjetje v jeseniški občini je Železarna, ki je lani morala tudi sprejeti najbolj drastične ukrepe, na osnovi analiz McKinsevja in British Steela. Na čakanje je moralo kar 1.400 delavcev, kar je bila za delavce, njihove družine in tudi za samo občino grozljiva Številka,« pravi predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Na eni zadnjih sej, ki smo jih imeli s predstavniki Železne, pa smo lahko slišali, da je železarna ob finančni podpori republike lahko na različne načine - dokup let, upokojitev - pomagala toliko odpuščenim delavcem, da je danes na Zavodu za zaposlovanje le 230 delavcev. To je bil zame spodbuden podatek, čeprav se zavedam, kaj pomeni tistim delavcem, ki so bili odpuščeni in Še vedno čakajo na zaposlitev. Železarna ima za letos celo v načrtu, da bi sprejela nekaj novih delavcev. Seveda ne nekaj nekvalificirane delovne sile, ampak v prvi vrsti naj bi zaposlila svoje štipendiste, ki se zaradi kritičnega položaja v Železarni doslej niso mogli zaposlovati. Železarna se je drugače organizirala: v metalurški del in v več profitnih centrov. Ti centri še ne predstavljajo veliko, obetajo pa pozitivno rast in Predvsem upanje na perspektivo. Čeprav je sanacijski program napravljen, z vso tehnično in finančno sanacijo, pa rnu po mojem mnenju manjka Še vsebinska sanacija: s točno opredelitvijo, kaj se bo kje proizvajalo in koliko denarja bo za to potrebno. Zaposlovanje izven Železarne ne poteka tako, kot bi si želeli. Velikih podjetij najbrž na ■Jesenicah nikoli več ne bo, domačini si bodo našli zaposlovanje v manjših obratih, ki se bodo odpirali. Tako ima v nekda-nji Iskri na Blejski Dobravi že Primer, ko je zasebnik začel zaposlovati delavce, ki izdelujejo Plastične diskete za računalnike. Skoda je, da na Jesenicah ni več takih zasebnih ponudb, ?aj bi, denimo, v hali Elima na "rušiti, ki je že kar nekaj časa Prazna, lahko začeli z neko Proizvodnjo in zaposlili delav- Hvalitetna cistična ponudba V turizmu, ki ga imamo v *8ornjesavski dolini, predvsem J[ Kranjski Gori, se v zadnjem j*asu iz razumljivih vzrokov °lj malo dogaja. Kar pa ne Pomeni, da moramo stati kritem rok, kajti v turizmu bi kljub manjšemu številu gostov veliko več napravili sami. Že zdaj bi morali vse napake, ki se porajajo in ki smo jim priča, odpraviti - vse v smislu kvalitetnejših povezav turističnih krajev Gorenjske in Slovenije in v prid kvalitetne turistične ponudbe. Napravili smo že prve korake: v okviru Triglavskega narodnega parka naj bi se povezovali gorenjski turistični centri ter ponudili skupen prospekt. Gostom naj bi ponudili turistične kraje od Bohinjskega jezera do Kranjske Gore. Večkrat se pogovarjamo z našimi sosedi v okviru sodelovanja Alpe - Jadran tudi o turizmu. Naši sosedje trdijo, da se uveljavlja nov tip turizma v takih državah, ki razvijajo zdraviliški turizem. Ta temelji na družinskih paketih in posebni obliki rekreativnega turizma, kar bi lahko uveljavili tudi pri nas. Vendar bi zato morali imeti v turističnih krajih usposobljene krajevne turistične animatorje, saj si turisti želijo nenehnih novosti in sprememb ter zavračajo vsako togost in neinventivnost v turistični ponudbi. Svetovno znana Planica je že nekaj časa predmet razprav in vprašanj - kako usposobiti ta gorenjski biser, da bi turistično zaživel skozi vse leto? Po mojem mnenju bi Planico morali obravnavati tako v poslovnem kot organizacijskem smislu. Planica naj bi postala zaključen kompleks, neka enota v Triglavskem narodnem parku, ki bi morala biti tudi naravno-varstveno zaščitena. Nekateri imajo do Planice -milo rečeno - dokaj čuden odnos. Občutiti je, da interesi niso usklajeni. Danes obstajajo dva do trije koncepti nadaljnjega razvoja Planice. Eden izmed njih je, da bi nekako zanjo »skrbel« organizacijski komite Planica, drugi se zavzema, da bi jo nekako »prevzela« smučarska zveza Slovenije. Kakor- koli že. Planica čimprej potrebuje dobrega gospodarja, ki bi rešil številna nerešena vprašanja: od neurejenosti na področju uporabe in izkoriščenja zemljišč do nujne sanacije in rednega vzdrževanja planiških objektov in Planice same. Pri Planici je treba graditi na medsebojnem dogovarjanju, ki naj temelji na zaupanju in poslovnosti. Vedno pravim, da bo treba vedeti, v čigavem interesu je Planica: vsekakor v interesu turizma in trgovine, športa pa veliko manj, kot si mislimo, kajti prinaša manj denarja. Sploh pa vrhunskega športa v sosednji Avstriji, denimo, ne financira nobena občina. Občine skrbijo samo in le za vzdrževanje objektov, športnih hal, športni klubi in tekmovalci pa si iščejo sponzorje v firmah in drugje. Planica nujno potrebuje temeljito sanacijo in redno zaposlenega vzdrževalca, sicer bodo športni objekti do konca propadli. Avstrijska šola prihodnje leto Jesenice se precej povezujejo s sosednjim Trbižem in Beljakom tudi na področju šolstva. Ideja, da bi že letos na Jesenicah odprli en oddelek avstrijske gospodarske šole, mora še dozoreti in verjetno bo ta avstrijska šola odprla dva oddelka naslednje leto tudi na Jesenicah. Mislimo, da moramo premagati še nekatere zakonske ovire in uskladiti šolske zakone, predvsem pa bodo morali dijaki vstopati v to šolo s temeljitim znanjem nemškega jezika. Tisti, ki se bodo hoteli vpisati v to šolo, se bodo že v 7. razredu začeli intenzivno učiti nemškega jezika. V uradnem listu, ki smo ga dobili, naj bi bilo v jeseniški občini v prihodnje več občin: občina Kranjska Gora, občina Dovje - Mojstrana, Jesenice in Žirovnica. Vendar so želje nekaterih manjših krajev - Rateče - da bi imeli svojo občino. V Avstriji je takole: tudi samo 100 prebivalcev nekega kraja ima lahko svojo občino. Sam mislim, da tudi majhna enota lahko uspešno deluje, če se ljudje sami znajo dobro organizirati in med seboj razumeti in sporazumeti. Kar se pa centralizacije tiče in večnega prosja-čenja občin za denar, se zavzemam za obliko občine, ki bi bila kot nekakšno podjetje. Država naj občinam nameni kapital, s katerim občina nato sama razpolaga. In občina, ki se bo znala prav organizirati in dobro obrniti denar, bo lahko tudi dobro funkcionirala.« TO SO JESENICE Rina Klinar, predsednica izvršnega sveta Jesenice Za lepše In prijaznejše mesto »Eden izmed problemov, s katerimi se srečujejo Jesenice je dokončanje avtoceste mimo Jesenic,« pravi Rina Klinar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta. »Dobili smo zagotovilo, da bo v primeru, če bodo za cesto mednarodni krediti, cesta lahko končana do konca letošnjega leta. Gradbena operativa je tehnično usposobljena za dokončanje ceste do konca leta. Ob tem pa je treba popraviti poškodovane lokalne ceste ob avtocesti ter rešene vse premoženjsko - pravne zadeve, odškodnine. Vzporedno z avtocesto se gradi tudi počivališče Jesenice, kjer naj bi bila ustrezna ponudba. Z dokončanjem avtoceste je povezana tudi ureditev prometa skozi mesto Jesenice, ki bo moralo postati bolj urejeno: čakajo nas naloge ureditve parkirnih površin, kolesarskih stez in igralnih površin za otroke. Mesto mora dobiti prijaznejši videz, saj bo postalo prvi kraj, s katerim se bodo srečali tujci, ki bodo vstopali v našo državo. Ne nazadnje se bomo morali tudi dogovoriti, kaj urediti na tistih površinah, kjer so opuščeni obrati jeseniške Železarne. Železarna že zaposluje pripravnike Gospodarske težave so precejšnje. S sanacijo slovenskih železarn je bil napravljen korak naprej in vsekakor so zaznavni premiki na ureditev razmer v železarni. Razveseljivo je, da so v Železarni že začeli zaposlovati pripravnike in štipendirati, kar je nedvomno znamenje, da se v največjem jeseniškem delovnem kolektivu obrača na bolje. Kljub številnim problemom se železarna spet usmerja v izvoz in sodeluje z Italijani in Avstrijci. Zanimiv podatek je, da železarna ne bi imela problemov z likvidnostjo, če bi ji kupci plačali dolgove, ki jih imajo. Problem jeseniške občine je namreč v tem, da je več kot 80 odstotkov delavcev zaposlenih v gospodarstvu, od tega pretežni del v industriji. Brezposelnost je dosegla stopnjo 15 odstotkov, dodatna težja okoliščina pa je, da ima med nezaposlenimi kar 80 odstotkov manj kot V. stopnjo izobrazbe. Kje zanje torej najti takšno delo, da bi ustrezalo njihovi stopnji in bo obenem tudi tržno zanimivo? Na občini pripravljamo prostorske akte, da bi uredili plav-ški travnik, kjer naj bi bila tudi prosta carinska cona, zazidalni načrt pa naj bi bil osnova za izgradnjo prostora, kjer naj bi bile tudi nove dejavnosti in proizvodnja. Ena izmed možnosti je v obrtni coni na Blejski Dobravi in pogovarjamo se z Železarno, kako bi izkoristili ta prostor, ki je že komunalno opremljen. Dovolj prostora je tudi v Železarni, na prostoru, kjer stojijo opuščeni obrati in stavbe Železarne. Ko se bodo v delih nekdanje Jugoslavije uredile razmere, resno pričakujemo tudi oživitev gospodarstva na Jesenicah - predvsem v smislu ugodnih prometnih pove- zav. Ne nazadnje bomo morali izkoristiti tudi prednosti v trgovini in turizmu... Telefoni v vseh krajih Infrastrukturna opremljenost v občini se bo letos in prihodnje leto obogatila predvsem zaradi napeljave telefonskega omrežja v nekaterih krajih jeseniške občine. Že leta 1987 se je začela usklajena akcija napeljave telefonskega omrežja in razširitve telefonskih central v Žirovnici, na Hrušici, v Mojstrani, v Ratečah in na Blejski Dobravi, Podme-žakli... Predvidevamo, da bodo maja dobili telefone v Ratečah in ob polletju v Mojstrani, naročene so telefonske centrale za Kranjsko Goro in Blejsko Dobravo. Največji problem je v Kranjski Gori in v Gozd Martuljku, ker je projekt izdelave vezan na rekonstrukcijo obvozne ceste. Težave so tudi na Plavžu, kjer so povezani na vključitev novih naročnikov na počivališče Jesenice. Ko bodo rešena finančna vprašanja, bodo z aktivnostmi lahko nadaljevali. Zanimivo je, da se v jeseniški občini zmanjšuje število stalno in občasno prijavljenih. Delež mladih je manjši, kar pomeni, da se število starejšega prebivalstva povečuje. Ob koncu leta bo skoraj 7.500 upokojencev. V občini je bilo 73,8 odstotka Slovencev, do roka pa je vložilo prošnje za pridobitev državljanstva 6.725 prosilcev. Na Jesenicah je 4.500 tujcev. Delovna zakonodaja še ni sprejeta, želimo si pa, da bi z medsebojnimi dogovori in strpnostjo reševali vse probleme, ki se bodo pojavili. Dejstvo namreč je, da je dela in delovnih mest malo in da bodo težave glede zaposlitve in problemi brezposelnosti trajali še nekaj časa...« Blagovnica MERKUR - UNION Jesenice Vsega po malem za gospodinjstvo Blagovnica Universal Jesenice Od temeljev do strehe Jesenice, aprila - Če se je katera jeseniška trgovina oblikovala po kupcu, potem je to zagotovo MERKUR - UNION v prvem nadstropju blagovnice nasproti železniške postaje, kjer skupaj z Murko znajo tanko prisluhniti željam in potrebam jeseniškega človeka. Prijazna mala blagovnica s pregledno ponudbo vsega, kar potrebuje gospodinjstvo. Vedno se rada sprehodim po njej, kadar obiščem Jesenice, kajti vse je tako domače, vse tako prikupno razmeščeno. Tam zadaj je vse, kar neko gospodinjstvo najnujnejšega rabi od vodovodnega in elektromateriala, za servis bele tehnike, kot so grelci, termostati, stikala in podobno, vse za opremo kopalnic, za vrt. Tu so tudi vsa ročna orodja, fitin-gi, okovja in podobno. Sredi blagovnice trenutno še kraljujejo svetila, te dni pa bodo morala ta dominantni prostor odstopiti pomladni ponudbi Meblovih vrtnih garnitur. Ob vhodu pa je vse za gospodinje, od posod, keramike, kristala do talnih oblog in prelepih lestencev iz prave školjke. Resnično vsega po malem za vse, kajti, kot pravi poslovodja Dominik Surjan, so se vsa leta prilagajali kupcem. Vse, kar je kdo pri njih iskal, so dali v ponudbo; če ni šlo drugače, so poiskali v drugih Merkurjevih skladiščih in kupec je imel želeno blago v najkrajšem času vrokah. Jeseničani so že navajeni, da kakšno stvar dobijo takole po naročilu. Pri MERKURJU, ki ima bogato ponudbo vsega, to res ni problem. Pa se še malce oglejmo po trgovini, ki vabi s toliko lepega in koristnega. V ozadju, kamor bolj vleče moški svet, je del ponudbe Merkurjeve železnine, kot so žeblji, konzole, vijaki, strojna in ročna orodja, betonski mešalci, motorne žage, varilni aparati, vrtna pletiva. In takoj zraven so že tople grede dveh velikosti, kvalitetno vrtno orodje Adlus, kot so razne klešče, grablje, sadil-niki, škarje za obrezovanje živih mej. Tu so tudi znani Gardenini odlični pripomočki za vrt, kot so priključki za zalivanje vrta ali za pranje avtomobila, s posebnimi dodatki. Zanimiva so zaščitna sredstva za rože, ki se vpnejo v razpršilec in se z vodo enakomerno porazdele po rastlinah. Za a/aleje, rododendrone in podobne grmovnice, denimo, so v teh obročkih vsi potrebni vitamini in minerali za dobro rast. 2e smo pri kopalniških garniturah, Ridder zavesah za kopalnice, varnostnih podlogah za ka- Poslovodja Merkurja Dominik Surjan di, da nam ne zdrsne po gladki mokri površini. Tu so kvalitetne armature Armal, izredno lepa drobna oprema za kopalnice, kot so razne poličke in nosilci v zlati barvi in pa seveda ves program za varčevanje z vodo in energijo. Tu so tudi zelo iskana čistila Edigs za suho čiščenje rok in drobni izdelki posebne kvalitete v posebni embalaži z oznako MQ (Merkur kvaliteta). V njih dobite na primer najkvalitetnejše baterije, tesnila in podobno. Na drugi strani polic smo videli tudi večjo izbiro akustike. Osrednji prostor je namenjen najbolj aktualni prodaji. Pomlad bo v znamenju Meblovih sedežnih garnitur, med njimi bodo tudi zložljive za male balkone v blokih. Naprodaj bodo s 15-od-stotnim popustom. Sploh je april pri Merkurju v znamenju ugodnejših prodaj: 30-odstotni popust za elektromaterial, 20-odstotni za svetila, 15-odstotni za vrtne garniture. Z Merkurjevo kartico pa je vse še za 5 odstotkov ceneje. Dobite jo pri nakupu nad 5.000 SLT in potem vas ima Merkur v evidenci in vas o vsem sproti obvešča. Ugodni so tudi 3- do 6-me-sečni krediti za večje nakupe. Tu bližje vrat pa je vse za gospodinje, od praktičnih posod do kristala, od toplih podov in co-vertan folije za tople grede, ki se tu dobi kar na metre, od prelepih lestencev do koles. Ne moremo našteti vsega, priti morate in si vse skupaj ogledati. Prijazno in strokovno boste postreženi, saj je Merkur znan po tem, da svoje prodajalce stalno izobražuje in tako iz prve roke izveste kako rokovati s tem ali onim. Odprto imajo vsak dan od 9. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V Merkurju, poslovalnici Universal na Spodnjem Plavžu na Jesenicah - pod bolnišnico -imajo vse leto pestro ponudbo najrazličnejšega gradbenega materiala in nedvomno jih lahko uvrščamo med prodajalne, ki kupcem ponudijo vse: od temeljev do strehe. Vsaj za zgornji del Gorenjske, od Jesenic do Rateč, veljajo za prodajalno, kjer se dobi največ in vse, kar kupec potrebuje. Če velja pravilo, da »se zjutraj dan išče«, potem za prodajalno Universal na Spodnjem Plavžu drži rek: »Zjutraj se dan išče, za gradbince pa spomladi.« In kaj ponujajo tistim, ki gradijo ali obnavljajo hiše ali stanovanja? Vodja prodajalne Lado Kem-perle pravi: »V poslovalnici imamo vse vrste gradbenega materiala, pločevino, profile, cevi, izolacije, cement, apno, prodajamo premog... Kupcem je na voljo vse, od temeljev do strehe: od strešne kritine BRAMAC, betonskih cevi, vrtnih robnikov, klinker opeke, kombi plošč, vogalnikov, modularnega bloka, pregradne opeke, siporexa, izolacije, stiro-pora, tervola, izotekta, ibitola, bitumna, strešne lepenke, vodovodnega materiala, betonskega železa, mrež, marmornih polic do dimnika... V zalogi imamo vse vrste dimnikov, tudi kombinirani, dvojni dimnik Shiedel.. Prodajamo vse vrste premoga, trenutno pa je zaradi težav v rudnikih v zalogi le dovolj velenjskega lignita v kosih in kockah. Kupcem se nedvomno izredno splača, da kupijo več ton premoga, saj ga pripeljemo direktno iz rudnika - o če kupijo več kot dve toni, imajo prevoz zastonj!. Nasploh velja, da se splača vedno kupiti večje količine, tudi gradbenega materiala, saj je občutno ceneje...« Zvesti kupci Merkurja že vedo za Merkurjevo kartico. Kupci jo dobijo pri prvem nakupu nad 5.000 tolarjev vrednosti nakupljenega blaga. Kot lastnik kartice imate 5-odstotni popust pri vsakem nadaljnjem nakupu v katerikoli Merkurjevi prodajalni in ne glede na vrednost nakupljenega blaga! Mer-kurjeva kartica velja tudi za nakupe na kredit od treh do šest mesecev - za nakup vsega, kar prodajajo v Universalu... Merkurjeva poslovalnica Universal na Jesenicah je odprta vsak dan od 7. ure zjutraj do 16. ure, ob sobotah pa od 7. ure do 12. ure. Telefonska številka Universala je: 81-484. Lado Kemperle, vodja posloval' niče V prodajalni Universal pod bolnišnico na Jesenicah imajo v zalogij vse vrste gradbenega materiala... Na obisku pri jeseniški ALPINI zavarovalnica triglav KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Od modnega salonarja do smučarskih čevljev VamOSt in raZVO) Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Poslovna enota Jesenice Pomlad bo pod noge živahnih barv od bunde do kopalk. Jesenice, aprila - Da je prišla tudi na Jesenice pomlad, pričajo nove izložbe, živahnost na ulicah in ne nazadnje tudi avstrijski kupci, ki jih je vsak dan več. Že res, da se jim pri nas spet splača kupovati, vendar je tudi naša ponudba naredila svoje. V Alpinini trgovini pod stolpnicami, zraven knjigarne, so si kar podajali kljuko. Kako tudi ne, ko pa v izložbi tako vabijo ženski čeveljci v opečnato rdeči, petrolej zeleni, drap, ži-vozeleni, kar malce tirkizni in v temno modri barvi. V semišu so, njihova posebnost pa so trikotni izrezi in silno modna Mozartova peta. Modeli, ki glasno vabijo in govorijo, naj ta Velika noč ne mine brez pir-hov in novih čeveljcev... Ja, kar spomnite se, za Veliko noč so morali biti novi čevlji lahki, da si jih nosil vso pomlad in so tudi poleti morali biti za takma-šne. Danes so seveda drugačni časi, vendar pomlad ni prava pomlad, če nismo "novi" pod noge! V ALPINI na Jesenicah pa nimajo le čevljev, moških, ženskih, otroških, lepih modnih, Vse za šport, od teniških copat do smuči, klasičnih udobnih, takih, ki so vsi iz usnja, tudi podplat, z gumijastim podplatom, s hvaležno neoblečeno peto, v kombinaciji usnja in semiša, z močnejšim ali tanjšim podplatom, temveč imajo tudi vse za šport. A pojdimo lepo po vrsti. Pri ženskih čevljih je veliko klasike, po kateri najraje segamo, to so udobni čeveljci z nižjo peto v črni in rjavi barvi, pri moških pa nadvse prevladuje udobje: najdete vse vrste obutve, od lahkih mokasink do vzdržljivih gumaric. Med moškimi čevlji smo odkrili povsem nov model, ki se mu bo težko odreči: čevelj v temno rdečem svetlečem usnju z glazuro, da izgleda, kot bi bil lakiran. Nobel! In tu so tudi cokle, bele, rjave, copate za vse, škornji za dež... No, morda smo dovolj obdelali desno stran trgovine, kjer prevladujejo modni čevlji. Toliko zanimivega nas čaka na drugi strani! Vsa je namenjena športu. ALPINA je seveda najbolj znana po smučarskih čevljih, zato je tudi izbira temu primerna: tu dobite vse modele in po ugodnih cenah, od 2.600 M Ar do 16.000 tolarjev. V tem kotu so tudi smuči, Elanove in francoske Dvnastar, tudi te imajo ugodne cene. Pa seveda planinski čevlji, od otroških, št. 28 do št. 45, teniški copati Alpina in Kronos (bogata izbira!), "kopačke" za nogometaše, pa še take in drugačne športne copate. V tem kotu smo videli tudi loparje za badminton, nahrbtnike, potovalke, športne in šolske torbe. Police so polne majic, trenirk, svilenih podloženih, bombažnih, na obešalnikih pa se ponujajo bunde, mehke tople termo bunde, puhovke, ki jih dobite že od 7.900 do 12.000 tolarjev, otroške pa že za 5.500 SLT. Lepe barvne kombinacije! Kopalke so še po lanskih cenah, prav tako vodne blazine; dobite jih za 395 in 623 tolarjev. Mladež tu izbira "pajki-ce" in podobne modne hlače, predvsem pa je navdušena nad bogato in poceni izbiro bombažnih majic. Ne vem, ali sem videla vse, toliko je vsega. Breda in Hase-da, ki sta to dopoldne prodajali, sta se potrudili, da bi nam ja kaj ne ušlo. Vendar moramo pripomniti, da bo te dni trgovina še bolj založena: poslovod-kinja Jožica Brus je namreč prav ta dan šla v Žiri po novo robo. Splača se v teh dneh obiskati Alpino na Jesenicah in njena dekleta. Vsak dan imajo odprto od 8. do 19. ure ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Ni težko najti: pod prvimi najvišjimi stolpnicami, takoj od železniške postaje naprej, zraven knjigarne... Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj, ki ima organi' zacijske enote povsod na Gorenjskem, ima na Jesenicah po' slovno enoto. Tudi v jeseniški občini je Zavarovalnica Triglav zavarovalna hiša, za katero drži, da je najbolj reden, pogost in stalen "varnostni partner" v domačijah in gospodarstvu. Zato, da so zavarovalne storitve prebivalcem in gospodarstvu čimbli-žje, je na Jesenicah, na Titovi 16/1 poslovna enota, v kateri je moč skleniti vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj, prijaviti vse vrste škod, v njej pa se lahko dogovorite tudi za obisk njihovega zastopnika na domu. V občini je 10 zastopnikov, ki pri občanih sklepajo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj, dajejo informacije o različnih vrstah zavarovanj, sklepajo nova zavarovanja in pomagajo tudi pri prijavi škod. Njihova skrb je tudi svetovanje pri sklepanju zavarovanj. V zavarovalstvu je namreč osnovno pravilo, da je le ustrezno zavarovanje pogoj in hkrati zagotovilo za osebno, premoženjsko in gospodarsko varnost. Tega se zavedajo tudi v jeseniški občini. Zastopniki in v poslovni enoti ugotavljajo, da so po večini dobro zavarovani; tako objekti, predvsem pa avtomobili in različne gospodarske dejavnosti občanov. Vse večje zaupanje dobivajo spet tudi osebna zavarovanja in sicer življenjska ter nezgodna. Morda vam bo v korist in pomoč, da vas seznanimo, kdo so zastopniki Triglava v jeseniški občini: - Jože Potočnik, Tavčarjeva 10, Jesenice - zastopnik Javornik, Blejska Dobrava - Pavel Dovžan, Blejska cesta 4, Lesce - zastopnik Moste, Breg - Anton Kosmač, Potoška pot 4, Jesenice - zastopnik Mojstrana, Hruška - Mirko Jakopič, Planina pod Golico 72, Jesenice - zastopnik Gozd Martuljek, Dovje - Franc Novak, Jezerci 17, Gozd Martuljek - zastopnik Kranjska Gora, Rateče, Podkoren - Bogdan Jemec, Zabreznica 55, Žirovnica - zastopnik Zabreznica - Ervin Pogačnik, Svetinova 1, Jesenice - zastopnik Koroška Bela - Igor Petrovčič, Begunje 61/A, Begunje • zastopnik Jesenice-Plavž, Lipce - Rudi Jurašek, C. revolucije 9, Jesenice - zastopnik Jesenice-Center - Janko Kavalar, Murova 6, Je- senice - zastopnik Planina poi Golico Zavarovalnica Triglav v jese-niški občini ni prisotna le zar3' di zavarovanj. Vrsto let že z de; narjem pomaga tudi pri gradnj1 telefonije, vodovodov, razvoja gasilstva, preventivnih aktivno' stih na smučiščih... Kar pa zadeva zavarovanje podjetij, of' ganizacij in zavodov, ki v seda' njih razmerah skrbno tehtaj" vse svoje stroške, velja, da ohranjajo obseg zavarovanja-ki jim zagotavlja potrebno gO' spodarsko varnost. Sicer pa v občini praktično vse "diha" 1 Železarno, od katere je tudi v veliki meri odvisen razvoj oh' močja pa tudi standard obča; nov. To pa ima svoj odraz tud' v zavarovalstvu. V poslovni enoti opravljaj0 storitve vsak dan od 8. do 15. lt> ob sredah od 8. do 16. ure. I"' formacije dobite tudi po tclef0' nu na številki (064) 81-145, številka faxa pa je (064) 85-061- Zavarovalnica Triglav Ker življenje potrebuje varnost Starejši modeli in imenitna modna obutev Prodajalna Peko v centru Jesenic aprila ponuja po zelo Ugodnih cenah in s popustom 20 odstotkov vso otroško obutev! Zato - in ne samo zato, se v spomladanskih dneh splača obiskati prodajalno tržiškega Peka, ki upravičeno slovi po svojih kvalitetnih in predvsem Hodnih čevljih in nasploh vsej obutvi! Poslovodkinja jeseniške prodajalne Andrejka Uršič: »Na Prodajnih policah imamo za Ženske zelo zanimivo ponudbo: nekoliko starejši modeli Ženskih spomladanskih čevljev So precej cenejši! In imamo tudi sandale, nekoliko starejše modele, ki stanejo okoli 1.000 tolarjev. V prodajalni tržiškega Peka na Jesenicah ne bodo razočarane tudi tiste ženske, ki se fade modno oblačijo, saj smo iz "aše tovarne dobili tako imenitne nove in kvalitetne modele, da se jim bo le težko upreti!« Na policah je dovolj šport- b V Peku, prodajajo po sindi-ne obutve, kvalitetnih usnjenih ka,m ProdaJ«' na kred,t ah s če" Športnih teniških copat, navad- ki. Prodajo na tri čeke vam rtih copat. Skratka: obutev za odobrijo, če nakupljeno blago Vsak žep in za sleherne zmož- presega vrednost 5.000 tolar-nosti in potrebe. Od najlepših jev. 'n najbolj modnih modelov do Trgovina Peko na Jesenicah ponudbe za tiste, ki se bodo za- je odprta vsak dan od 8. do 19. dovoljili z nekoliko starejšim ure in ob sobotah od 8. do 12. modelom. ure. V trgovini Peka na Jesenicah je izredno ugodna ponudba vse otroške obutve - aprila za 20 odstotkov ceneje! Poslovodkinja Peka na Jesenicah Andrejka Uršič... Velika ponudba v trgovinah kranjskih Živil V mestu Jesenice je največja Prodajalna veletrgovine Živil iz Kranja samopostrežna trgovina v centru 2, poleg knjigarne. V njej je poslovodkinja Urška Lavtar, znana in prijazna jeseniška trgovka, zaradi katere Številni kupci trgovino imenujejo kar »pri Urški«. »Mislim, da je zelo pomembna prav prijazna postrežba in Primeren odnos do kupcev,« Pravi poslovodkinja Živil. »Stalno skrbimo za to, da je trgovina dobro založena, vsak teden pa imamo akcijske prodaje cenejših prehrambenih artiklov, zanimivo je, da v trgovini kupuje tudi kar precej tujcev z one sirani meje, ki najraje posežejo Po siru in mlečnih izdelkih. V samopostrežni vsako nede-'jo od 8. do 11. ure prodajamo *Udi svež kruh, kar privlači številne stalne stranke in druge *upce. Naša trgovina je že dolgo redno odprta tudi ob nedeljah "•opoldne...« i Manjša trgovina Živil je pri železarni, vodi pa jo poslovod- ŽIVILA kinja Jožica Mahkovec. Trgovina je res manjša, vendar si Jožica nenehno prizadeva, da bi ohranila stalne kupce in privabila nove. Trgovino ima zelo lepo urejeno, na vsakem artiklu so vidne cene, še posebej pa skrbi za tedenske akcijske prodaje cenejših artiklov: »Vsak teden so na polici cenejši artikli, ob tem pa ima nemalo zaslug sposobni trgovski potnik Živil Jože Resman, ki vedno ponudi kaj dobrega in cenejšega. Trgovina pri Železarni je odprta vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure.« V zgornjesavski dolini, v Kranjski Gori, imajo kranjska Živila preurejeno in izredno lepo samopostrežno trgovino Bu-dinek - sredi vasi ali kakor domačini pravijo: »na vas«. Namestnica poslovodkinje Ivanka Gričar: »Ker smo v turističnem kraju, imamo veliko izbiro pijač, ne manjka pa tudi mlečnih, mesnih in pekarskih izdelkov. Za Veliko noč pričakujemo večjo pošiljko keksov in šunke, trgovina pa je odprta od 7. ure do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure.« V Kranjski Gori je še manjša prodajalna Živil Vitranc, v kateri je zaposlena Dragica Pin-tar: »Tudi v Vitrancu imamo predvsem veliko izbiro pijač, poslujemo pa v deljenem delovnem času: od 8. do 11. ure in od 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12. ure.« Samopostrežna trgovina Živil v Ratečah se imenuje Planica, namestnica poslovodkinje Marjana Veber pa pravi: »Prodajamo vse, razen mesa, samopostrežna pa je odprta od 8. ure do 19. ure in ob sobotah od 8. do 17. ure.« V jeseniški občini je v Kava baru C pri gledališču ali kinu natakarica Merj Kobal kar zadovoljna z obiskom, saj je Kava bar kranjskih Živil dobro obiskan. Odprt je od 9. ure do 22. ure, vanj pa na biljard ali na kavico ali sok prihaja predvsem jeseniška mladina.. Na Jesenicah imajo Živila zelo dobro obiskano samopostrežno jrgovino v centru 2, kjer ob nedeljah dopoldne prodajajo tudi svež kruh... V KRŠČANSTVU $0 KORENINE VSE NAŠE KULTURE IN CIVILIZACIJE Spoznajte njegovo zgodovino, obredje, osnove Kristusovega nauka in lepote Vatikana v štirih lepih in vsebinsko bogatih knjigah: ZGODOVINA KRŠČANSTVA Bogato opremljena in dokumentirana knjiga o dveh tisočletjih dogajanj, ki so zaznamovala vso zgodovino človeštva. Format 17 x 23 cm 700 strani, barvne slike in zemljevidi Cena 4.633,00 SLT Bart McDovvell, James L. Stanfield VATIKAN Razkošna fotomonografija o najmanjši državi in največji umetnostnozgodovinski zakladnici na svetu, ki so jo pripravili v National Geographic Societv v VVashingtonu. Format 24,5 x 29 cm 230 strani, 150 barvnih fotografij Cena 3.903,00 SLT Vse o Kristusovem trpljenju, sojenju pred judovsko in rimsko oblastjo, smrti na križu in o bogoslužnih in entografskih običajih, s katerimi krščanski svet vsako leto"" obuja spomin na te dogodke, boste izvedeli iz knjige domačega strokovnjaka dr. Franceta Rozmana VELIKA NOČ Format 14,5 x 20 cm 215 strani, barvne priloge Cena 1.726,00 SLT Prav tako izpod peresa dr. Rozmana prihaja tudi knjiga SVETOPISEMSKE OSNOVE Seznanila vas bo z vsebino Svetega pisma, te velike knjige, ki spada med temelje ne le evropske, ampak tudi svetovne kulture in ki bi jo moral poznati vsakdo - tudi neverniki. Format 14,5 x 21 cm 367 strani Cena 1.900,00 SLT Že imate KARTICO UGODNOSTI DZS d.d.? V tem primeru boste dobili knjigo za 10 % ceneje. Će pa je še nimate, označite to na naročilnici in poslali Vam jo bomo, račun pa bo že tokrat ustrezno nižji. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Državna založba Slovenije d.d., Dejavnost knjižnega založništva, Mestni trg 26, 61000 Ljubljana Naročilnica Glas 4 Da nepreklicno naročam knjigo □ ZGODOVINA KRŠČANSTVA 4.633,00 SLT □ VATIKAN 3.903,00 SLT □ VELIKA NOČ 1.726,00 SLT □ SVETOPISEMSKE OSNOVE 1.900,00 SLT Naročeno pošljite na moj naslov, kupnino bom porav-i nal(a) po prejemu računa in položnic | □ v enkratnem znesku 'n v..............mesečnih obrokih brez obresti (najmanjši znesek je 1.000,00 SLT, obrokov pa je največ 5) Št. kartice UGODNOSTI DZS d.d. Milili □ želim prejeti kartico UGODNOSTI DZS d.d. Za vse morebitne spore je pristojno sodišče vLjubljani. Datum:_Podpis: U1 Pnim II Ulica (ali vas), številka i i i i i i i : i i i i i i i Naziv poste Poštna številka Zaposlen(a) pri (naslov) 1 Cene veljajo do 30. marca 1992. PROMETNI DAVEK NI VRAČUNAN V CENO. Enotna matična številka iz osebne izkaznice I........I I I I Izdane pri KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Jesenice Frizerske storitve, pranje in kemično čiščenje z zbiralnimi enotami na Jesenicah, v Radovljici in Kranjski Gori. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev! C.RADBKNO PODJKTJK JKSI.NK K p.o. I'rcšc-rnovii \ <>.}.''il.I IM Ml 1 TcL (()()4)SI-S4() Tc-k'l';ix- (OM) «j-1W<> POLEG GRADENJ VSEH VRST, VAM NUDIMO ŠE: • izdelavo betonske galanterije • železokrivske storitve • izdelavo opažev vseh vrst • dobavo betona (z vgraditvijo ali brez) t industrijske tlake • sanacije vseh vrst f vsa zaključna in obrtniška dela DELA IZVAJAMO KVALITETNO, KONKURENČNO TER V ROKIH, KI JIH DOLOČAMO SPORAZUMNO GRADITELJI! Mnogi so nam že zaupali, prepričajte se ševi! S priloženim kuponom imate pri nabavi betonske galanterije 5 % popusta, pri plačilu z gotovino pa še dodatnih 5 %. Vse za avto, povrh pa še pizza Včasih smo izgubljali čas in denar z beganjem od avtomobilske delavnice do avtomobilske trgovine in nazaj. Danes pa v obrtnem centru poleg AMD na Javorniku opravite vse: V BALT biroju lahko naročite avtomobil, v trgovini MAS kupite vse avtomobilske dele in opremo, v Avtonegi vam brezhibno operejo motor ali blatnike in opravijo zaščito, tu je vulkanizerstvo in menjava ter centriranje gum.. In na nasprotni strani velikega parkirišča pred delavnicami, birojem in trgovino še izvrstna pizzeria Venezia, kjer ob pizzi počakate, da je vaš avto nared.. Prav res se splača obiskati obrtni center na Javorniku, kajti tu boste mimogrede opravili vse, kar potrebuje vaš avto, obenem pa zadovoljni odhajali tudi iz bližnje pizzerije... TRGOVINA mas ,,/ MOZAIK AVTO ŠPORT KOMISIJSKA PRODAJA Kidričeva 26 a V trgovini MAŠ na Javorniku, ki jo vodi prijazna Majda Babic, se splača oglasiti. Lepo urejena prodajalna je bogato založena z rezervnimi deli in avtomobilsko opremo. Trgovina vam ponuja filtre DONIT, izpušne cevi, tesnila, rezervne dele za ZASTAVO in GOLF, razna platišča, olja, sestavljive vlečne kljuke, prtljažnike za osebne avtomobile z robniki ali brez njih. Trgovina ima tudi komisijsko prodajo novih in rabljenih delov! Trgovinica MAŠ je odprta vsak dan od 15. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12. ure! Pero Pogačar avtonega Če dobro in kvalitetno skrbite za svoj avto, potem se zares splača oglasiti na Javorniku, kjer vam avtomobila ne bodo samo oprali. Zelo boste zadovoljni, kajti avtonega na Javorniku je zares kvalitetna: • pranje med blatniki • notranje čiščenje stekla • voskanje - garancija je 6 mesecev § pranje motorja • antimagnetična zaščita armaturne plošče Člani AMD - z nalepko AMD imajo 10 odstotkov popusta Odprto vsak dan od 9. do 18. ure Ob sobotah od 9. do 17. ure Ob nedeljah od 9. do 12. ure Balt prodaja novih in rabljenih vozil Odprto od 8. ure do 16.30 ure, ob sobotah od 9. do 11. ure V BALT biroju prodajajo modele 92 HONDE Cl-VIC 1.5 DXi - do registracije cena 26.200 DEM Honda 1 6i - do registracije cena 29.600 DEM V zalogi Fiat TEMPRA 1.6 i do registracije cena 26.100 DEM Vsa vozila so s katalizatorjem in vsa so v zalogi. Dobava takoj Ostali modeli: SUZUKI, DAIHATSU in HYUNDAI po naročilu - dobavni rok 10 dni V Balt biroju vzamejo v račun rabljeni avto, razlika se doplača. Posredujemo pa tudi pri prometu z nepremičninami, hišami, parcelami... Telefonska številka 064-861-204 d o o 64270 JESENICE. Ceale ieleietjev 8 • telefon (064) 63-561, 64-261, 61-341 nl»1a» (064| 63 395 telex 37219. 37212 iel|in - telegiam Železarna Jetemce Slovenija debelo, srednjo in tanko pločevino hladno valjane trakove in pločevino dinamo trakove in pločevino nerjavne trakove in pločevino vlečeno, brušeno in luščeno jeklo valjano in vlečeno žico patentirano žico pleteno patentirano žico za prednapeti beton hladno oblikovane profile kovinske podboje za vrata dodajni material za varjenje žičnike tehnične pline STORITVE prevaljanja, vlečenja, iztiskanja in toplotne obdelave pločevin in žice * tehnične dejavnosti: elektro, strojne, konstrukcijske, obrtne in tehnične Najbolj znana pizzeria - pizzeria Venezia Pizzeria Venezia in so ter urejenim parkirnim vabil vse jeseniške otroke. Spaghetti house na Javorni- prostorom. Toni Omerzel Pizze različnih vrst in veliku je ena izmed najbolj zna- ob koncu tedna prireja kosti so zelo dobre in po nih pizzerij na Gorenjskem, družabne večere, posebej zmernih cenah, kar vedo odprtaje vse dni v tednu od zanimivo pa bo 3. maja, ko številni gostje, ki obiščejo 9. do 23. ure. Vodi jo spo- je na zabavno srečanje po- pizzerijo na Javorniku. ( sobni gostilničar Toni Omerzel, ki pravi: »Streže- I mo pizze, špagete in torte-1 line, po želji pa vedno pripeljemo pizze tudi na dom! Večjim skupinam nudimo 10 odstotkov popusta. Spe-cialiteta je pizza Venezia. Vsak, ki nas bo obiskal, bo zadovoljen, še posebej otroci, saj vsakomur ob obisku nekaj malega podarimo.« Pizzeria Venezia na Javorniku je lep lokal, s pri-j etno glasbo in veliko tera- ^IžzetLa O/snecia tSfzaejliztU (zou\e tel. 064-83-993 :uL/.u\.dD„ JJes« Servis osebnih vozil Fiat, Zastava, Lada, Audi, VW za omenjene znamke vozil opravljamo kompletne storitve Odprto vsak dan od 7. do 15. ure. Naročila in informacije: od 7. do 19. ure po telefonu (064) 861-202 Menjava in centriranje gum F.rk Miloš Vnovo opremljeni delavnici Vam NUDIMO • menjavo plaščev • centriranje koles • prodajo plaščev SAVA SEMPERIT t prodajo obnovljenih plaščev • UGODNI plačilni pogoji s geki ODPRTO: od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure tel: 064/861-202 j Mercator Preskrba Trgovinsko podjetje Tržič d.d. VABIMO VAS V OBNOVLJENA SALONA POHIŠTVA: v trgovskem centru Deteljica v Bistrici in v Tržiču, Na Balosu 1 salon pohištva DETELJICA tel. 50-795 • sedežne garniture in masivno pohištvo ZLIT • masivno pohištvo in jedilne garniture • kopalnice, armature in ostala kopalniška oprema najbolj znanih proizvajalcev • bela tehnika, akustika, svetila • keramične ploščice • orodje Black & Decker DELOVNI ČAS: od 8.-19. ure, sob. od 7. ure 13. salon pohištva TRŽIČ tel. 50-898 • sedežne garniture najbolj znanih proizvajalcev • dnevne sobe in spalnice • otroške in samske sobe • kuhinje in jedilnice • vrtne garniture • svetila • talne obloge in preproge • karnise in zaključne letve DELOVNI ČAS: od 7.-19. ure, sob. od 7.-12. ure GOTOVINSKI POPUSTI DO 30 % - PRODAJA NA 3 ČEKE BREZ OBRESTI - 6-MESEČNI POTROŠNIŠKI KREDITI - BREZPLAČNA DOSTAVA svetovanje arhitekta vam je na voljo vsako sredo in četrtek od 10. do 17. ure OPREMLJAMO TUDI POSLOVNE PROSTORE! 3^9980 □ □ a □ □DDDnDonnnD □ n □ i ^— m .......j V z: T BBB □na JZL ji □□ □ |PHo| a n □□□□□ □□□□□ i i na m □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D D D □ a d □ a a □ A GRADBINEC KRANJ 45 LET Z VAMI tnir NOVO - NOVO - NOVO v II. nadstropju na Titovem trgu 7, v Kranju (pri cerkvi) VSI TEKSTILNI IZDELKI NA ENEM MESTU (metrsko blago, brisače, otroško, žensko in moško perilo, pletenine, trenirke, kopalni plašči, nogavice, bluze, srajce in še mnogo drugih tekstilnih izdelkov) ZELO UGODNO - ZELO UGODNO I i i i Stanka Grzetič - poslovodkinja Zeleznine kovinAtehna Zanimive aprilske ponudbe in popusti v jeseniških prodajalnah Kovinotehne Od lopate do traktorja Kovinotehna Celje - Železnina lesenice Kovinotehna Celje ima v centru Jesenic - nasproti sodišča - svojo poslovalnico Želez-nino, ki jo domačini poznajo še vedno pod starim popularnim "nenom »Pri Klabusu«. Poslovalnica Železnina celjske Kovinotehne je bila vedno 'zredno bogato založena z najrazličnejšim materialom in tudi danes se zaposleni trudijo, da bi Ustregli željam kupcev, ki prihajajo od vsepovsod. Vodja prodajalne Stanka Gr-*etič pravi: »Če v prodajalni trenutno zahtevanega izdelka ali materiala nimamo v zalogi, ga po želji kupca takoj naročimo. Številni kupci to že vedo, zato se je ta način prodaje precej uveljavil: kupci nas pokličejo po telefonu, mi pa poskrbimo, da zahtevano blago tudi čimprej dobijo. V Železnini lahko izbirate med okovjem za pohištvo in vrata, imajo posebno lepe kljuke iz uvoza. Na policah so vijaki, pa barve, laki, čopiči, valjčki. In še posebej ugodna aprilska ponudba za tiste, ki boste letos spomladi pobelili svoja stanova- ^ Kovinotehni Celje, Železnini na Jesenicah, imajo bogato izbiro °kovja, barv, lakov, čistil, vodovodnega materiala, pločevine, električnega orodja in celo kaminov Pionir... nja: v Železnini nudijo 30-od-stotni popust pri nakupu DOMA L-a (Jupol). V zalogi je dovolj parketnega laka po zelo ugodnih cenah, za komaj 836,60 tolarja je tako popularni in uvoženi DIDI - Seven, čistilo za vse madeže. Prav zdaj pričakujejo vsa italijanska čistila brez fosfatov od tekočine za posodo, mehčalca, toaletnega papirja, papirnatih brisač do čistilca za stekla. Poceni so tudi plastične posode za smeti: 80-litrske PVC posode stanejo 1.435 tolarjev. V Železnini imajo ves vodovodni material in kopalniško opremo: fitinge, ventile, kroglične ventile, enoročne baterije, tuš kabine, PVC kadičke po naročilu, ves Kolpa sistem, pomivalna korita po naročilu... Posebej ugodna je ponudba ploščic tretje vrste, keramične garniture, lepila in fugirna masa za ploščice. Ob plačilu z gotovino vam pri nakupu ploščic nudijo 15-odstotni popust! V Železnini lahko naročite tudi vse vrste kaminov Pionirja - sprejemajo vaša posebna naročila glede dimenzij in vrst. Aprila nudijo tudi 20-odstotni popust pri gotovinskem nakupu električnega orodja Iskre in Black & Deckerja, prav toliko pa je popusta tudi za predalnike za vijake. V skladišču Želez-nine imajo tudi bakreno pločevino debeline 0,55 in dimenzije meter kar dva metra. Plošča stane 6.926 tolarjev z davkom in 5.771 tolarjev brez davka. Začeli so prodajati tudi mopede. Aprilski plačilni pogoji privabljajo: prodaja na potrošniški kredit ali na čeke. Brezobrestni kredit na potrošniško posojilo je za enega in dva meseca za nakup nad 6.000 vrednosti, za enega in tri mesece pa nad 12.000 tolarjev. Tudi pri čekih velja nakup brez obresti nad 6.000 tolarjev vrednosti blaga oziroma 12.000 tolarjev... Prodajalna Železnina Kovinotehne Celje je odprta vsak dan od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefonska številka: 81-485. Kovinotehna Celje -blagovnica Fuži-nar Jesenice Že pri vstopu v blagovnico Fužinar na Jesenicah - poleg gimnazije - je bilo jasno, da je njihova ponudba izredno bogata: tehnično blago vseh vrst, bela tehnika, televizorji, posoda, lopate in celo - traktor! »Kar je res, je res,« pravi vodja blagovnice Jože Rezek. »Čisto vsega nikoli nimamo, a se potrduimo, kolikor se moremo, da ustrežemo željam kupcev. In tudi zato se pri nas dobi tudi premog: trenutno velenjski lignit v kosih in kockah! Kupnino s prevozom kupci plačajo v blagovnici in v najkrajšem času ga prejmejo na dom naravnost iz rudnika. Se je čas, kajti zime še ni konec...« V blagovnici Fužinar imajo ugodno aprilsko akcijsko prodajo posameznih tipov pralnih strojev, zamrzovalnih skrinj in barvnih televizorjev. Ob gotovinskem plačilu odobrijo 10 odstotkov popusta, določeni tip hladilnika pa je ob gotovinskem plačilu kar za 20 odstotkov cenejši. Pa to še ni vse: električno ročno orodje Iskre in Black & Decker je ob gotovini cenejše za Jože Rezek - vodja blagovnice Fužinar 20 odstotkov, za 30 odstotkov izdelki Palome Sladkogorska, sončni kolektorji in radiatorji za 10 odstotkov, keramične ploščice za 15 odstotkov. Gotovinski popusti veljajo tudi za plačila s predračuni. Letos prvič so zacel»rtudi edvard rusjan karel oštir živalska glava gr demon plodnosti ptica ujeda japonska nabiralka biserov upanje latinski pesnik (anali) jezero v etiopui kršć spoznanje 23 0f-eg vidov fosfor am jezero na meji s kanado svojina 21 KIS 15 29 32 za polton zvišan h priprava za bruš nadležna žuželka 33 it sklad in knjiž (arrigo) 24 tekoči račun splošni zdravnik sl pesnik pisatelj (miran) 26 riževo žganje zarja jesenice thomas kochep Če na časopis Gorenjski glas še niste naročeni, potem vam svetujemo, da se čimprej odločite in izpolnjeno naročilnico pošljete na: ČP Gorenjski qlas, 64000 Kranj. Za lažjo odločitev: naročniki Gorenjskega glasa dobijo časopis za petino ceneje oziroma vsak peti časopis brezplačno. V vsem letu izide najmanj 100 številk Gorenjskega glasa v povprečnem obsegu 20 do 24 strani in naročnikom poštarji prinesejo 20 izvodov časopisa brezplačno. 20 številk - to je dva meseca in pol časopisa. Naročnino za časopis obračunavamo le na vsake tri mesece, za prvo trimesečje (januar, februar, marec) so naši naročniki plačali 660,00 tolarjev. Je to veliko? Poglejte na svoj račun za RTV naročnino ali na račun za telefon - strošek za Gorenjski glas je za tri mesece skupaj le malenkost višji od mesečne (!) telefonske naročnine. Pri tem pa vam časopis prinaša pestro branje, aktualne informacije, reportaže, poslovne nasvete, predloge ... NAROČILNICA J PODPISANI naročam GORENJSKI GLAS na naslov: pošta Podpis: Pri malih oglasih in drugih oglasnih storitvah naročnikom omogoča renjski glas posebne, četrtino do tretjino ugodnejše cene. Na kuponu iz m sopisa je mali oglas brezplačen. Pripravljamo tudi prijetne Glasove izlete in druge prireditve - biti naročnik pomeni imeti možnost zanje. Smo vas prepričali? Če smo uspeli, izpolnite naročilnico in takoj Vj§ bomo začeli pošiljati časopis. Radi bi vas prepričali, da je Gorenjski gl^j dobra naložba z modro glavo. To vedo že v 2.500 gospodinjstvih v jesenih občini in 18.500 gospodinjstvih v drugih gorenjskih občinah, Kamnik^ Domžalah, Medvodah in drugod. Pridružite se nam! Za vse naročnike iz jeseniške občine (tudi za tiste, ki se boste na ncW° naročili na naš časopis do 20. maja) bomo priredili žrebanje, srečni izžreb*' nec pa bo dobil BON v vrednosti 17.500 SLT, ki ga bo lahko vnovčil v ZL^' TARNI Viktor Mohorič na Jesenicah. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Najbolj so se podražili kmetijski pridelki Marca so bile cene na drobno za 11,5 odstotka višje kot februarja, je sporočil državni zavod za statistiko. Cene blaga so bi-'e višje za 12,4 odstotka, cene storitev le za 7,3 odstotka. Najbolj so se podražili kmetijski pridelki in sicer za 20,8 odstotka, sveže sadje celo za 42,3 odstotka. Nadpovprečno so se podražile tudi sveže ribe in sicer za 24,6 odstotka, manj pa sveže vrtnine, ki so bile dražje za 8,6 odstotka in kokošja jajca, ki so se Podražila za 6,4 odstotka. Tobačni izdelki so ostali na februarski ravni. Industrijski živilski izdelki so se marca podražli le za 5,5 odstotka, denimo, izdelki iz žit za 4,6 odstotka, sveže meso za 5,4 °dstotka, konzervirano meso za 4,4 odstotka, mleko za 3,9 od-s|otka. V tej skupini so se najbolj podražile konzervirane ribe in s'cer za 11,8 odstotka. Neživilski industrijski izdelki so se podražili za 15 odstotka. Najbolj so poskočile cene volnenih izdelkov iz sicer za 33,6 odstotka, obutve za 24,7 odstotka, posode za 23,9 odstotka, konfekcije za 22,4 odstotka, tekstila za 20,5 odstotka. Najmanj so v tej dupini poskočile cene svili in sicer za 10,6 odstotka, nogavicam 2a 9,7 odstotka in električnim aparatom za 5,7 odstotka. Marca so se občutno podražila zdravila, kar za 37,8 odstotka- Kmetijsko orodje se je podražilo za 28,4 odstotka, tekoča goriva za 16,5 odstotka, prometna sredstva so se pocenila za 2,9 odstotka. Med storitvami so se stanovanjske podražile za 21,2 odstotka, otroško varstvo in prometne storitve za 17,8 odstotkom. Skoraj na februarski ravni so ostale cene finančnih storitev, ki so bile dražje le za 0,9 odstotka in komunalne storitve, ki so bile dražje •e za 0,5 odstotka. V primerjavi z lanskim marcem so se cene na drobno poviša-'e za 303,5 odstotka, v letu dni so se najbolj podražili tobačni izdelki, ki so bili dražji kar za 417,1 odstotek in najmanj storitve, ki so se podražile za 217,5 odstotka. Najbolj poskočila cena elektrike Industrijski izdelki so se marca v primerjavi s februarjem Podražili za 12,7 odstotka, cene na drobno so bile tako hitrejše za 1,2 odstotka. Cene sredstev za delo so porasle za 5,7 odstotka, reprodukcijskega materiala za 15,9 odstotka in blaga za široko potrošnjo za 1 l,3odstotka. Med panogami so cene najbolj poskočile v elektrogospodarstvu, kar za 57,9 odstotka, kar je po ugotovitvah državnega zavoda za statistiko povzročila sprememba tarifnega sistema. Nadpovprečno so cene porasle še v enajstih panogah, od 30,7 odstotka v proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov do 13 odstotka v naftni industriji. Šestnajst panog pa je s cenami zaostalo za povprečjem, od 12 odstotka v črni metalurgiji do 1,2 odstotka v predelavi papirja. Barometrovo poslovno srečanje V Novi Gorci bo v sredo, 15. aprila, potekalo srečanje, ki ga pripravlja časopis Barometer. Ministrstvo za malo gospodarstvo bo predstavilo podjetniško svetovalno mrežo, svojo dejavnost na Področju malega gospodarstva bo predstavil časopis Barometer, , 20P Management Consulting se vrača s svoje trgovinske misije \\ na Norveško in pripravlja naslednjo na Švedsko, sodelovali bodo predstavniki novogoriške občine in italijanskih podjetij ter Slovenci in zamejstva. Vezani posli Center za zunanjo trgovino Radeci bo od 4. do 6. maja pripravil v Ljubljani strokovno srečanje o vezanih poslih, ki bo potekalo v poslovni zgradbi Mercatorja. Udeleženci bodo spoznali državno regulativo in podjetniško obnašanje na tem področju, oblikovanje mreže poslovnih stikov in praktični prikaz sklepanja takih poslov. Po vezano trgovino razumemo kompenzacijske trgovinske sporazume in pogodbe, ki pri nas sicer niso popolna navost, o njih pa je seveda moč izvedeti marsikaj novega. Sodelo-valo bo namreč več profesorjev iz tujine: Frank Horvvitz iz ZDA, ^ohn Holms iz Avstralije, Yyes Kupfermunz iz Švice in g. Bevc iz 2DA. r gj ■ j i ? hr SVEČANA ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA 'omsiči'v.1 K, Ki.ini, let: (H.-4 ) I I (,(U Ljubitelji alternativnega letalstva vabimo vas na veliko LETALSKO RAZSTAVO v Monte Grappo na Velikonočno soboto. Organiziramo poceni prevoz! Informacije - tel. 064/325-450 Koliko je vreden tolar Spodnji Brnik, 11. aprila - V soboto so po 16 letih znova odprli gostilno Cop na Spodnjem Brniku. Ob ponovni otvoritvi te najstarejše gostilne na Gorenjskem (prvikrat so jo odprli leta 1668) so zaplesali mladi folkloristi penziona Jagodic. Gostilno je blagoslovil cerkljanski župnik, istega dne pa so sprejeli že prve goste. V gostilni bo gospodarila Tadeja Zalokar, vnukinja zadnje lastnice, ki je gostilno vodila do leta 1976. Pričakujejo zlasti tiste goste, ki imajo radi domačo kmečko hrano, suhe klobase in salame, je povedala mlada gostilničarka. Foto: P. Kozjek V menjalnicah so bili v ponedeljek 13. aprila, ob 12. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 54,50 58,20 7,75 8,35 Abanka 54,55 56,30 7,71 8,01 SKB 54,80 56,80 7,70 7,95 Hida, lj. tržnica 55,30 57,00 7,70 8,00 Aval Bled, Ljubljanska 8 54,60 56,50 7,70 8,05 Slov. hran. in pos. Kranj 54,80 55,90 7,70 7,95 Partner, Kranj 54,80 56,80 7,78 8,07 KZ Sloga, Kranj 54,80 55,90 7,70 7,95 97.3 F/7 STEREO JoIMEUGLAS NAIVCA-APRILA Pesmi za mesec april 1. Družinski praznik - ansambel Jevšek 128 glasov 2. Po Sloveniji - ansambel Nika Zajca in Boris Kopitar 78 glasov 3. Planinski krst - ansambel Nagelj 56 glasov 4. Vsi na ples - ansambel Franca Miheliča 31 glasov 5. Rada te imam - Stanka Kovačič 22 glasov POKROVITELJA NAJ VIŽE APRIL NAJ VIZA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št 3-APRIL SALON POHIŠTVA ARK - MAJA Skladba Ime in priimek Naslov Predlog za maj Ljubljanska borza: Na četrtkovem sestanku se je nemška marka pocenila za 1,2 odstotka v primerjavi s torkovim sestankom. Na padec vrednosti marke je vplival promet z blagajniškimi zapisi BS za tuj denar. Znašal je 850 tisoč mark, kar pomeni, da je bil občutno manjši, prodali so 17 lotov 60-dnevnih zapisov po 52,58 tolarja za marko. Pri trgovanju z obveznicami je glavno vlogo spet igrala državna obveznica prve izdaje, prodali so jih za skoraj 600 tisoč mark. Na prostem trgu pa je za presenečenje poskrbela obveznica Metalne, saj so prodali kar 2.000 lotov v vrednosti 135 tisoč mark. Povečal pa se je promet z delnicami. Najbolj stabilen tečaj ima državna obveznica prve izdaje, saj je že na nekaj dražbah 112 odstotkov. Pri drugih so se tečaji povečali za 0,2 do 6,4 odstotka. Delnica Mladinske knjige se je pocenila za 10 tolarjev, prednostne delnice Rogaške za 200 tolarjev, za 800 tolarjev pa se je podražila delnica SKB. Podjetje EXOTERM kemična tovarna Kranj Struževo 66 objavlja javno prodajo NENASELJENEGA ENOSOBNEGA STANOVANJA v bloku na Planini III v Kranju, Janka Puclja 7. Velikost stanovanja 42 m:, leto izgradnje 1986. Izklicna cena je 30.000 DEM. Stanovanje bomo prodali z izborom najugodnejše pisne ponudbe. Ponudbe pošljite na naslov: EXOTERM, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, v zapečateni ovojnici, z oznako "za nakup stanovanja" najkasneje do 22. aprila 1992. Kupnina se plača v tolarjih preračunano na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Izbrani kupec stanovanja mora v roku 7 dni po izboru skleniti kupno pogodbo in v roku 8 dni od podpisa pogodbe plačati kupnino. Informacije lahko dobite po tel. 064/47-323 int. 36. Informacije: AMD Cerklje ob torkih od 16. do 18. ure ali vsak delavnik od 12. do 14. ure po tel. 422-229 Začetek tečaja CPP: 20. aprila 1992 po 17. uri 20-odstotni popust pri Zavarovalnici Triglav - Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj ima Prostor z informacijami, lahko pa sklenete tudi zavarovanje, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. Potem ko za takojšnja plačila pri obveznem avtomobilskem zavarovanju spet velja 15-od-stotni popust, pa na sejmu dajejo za vsa nanovo sklenjena zavarovanja 20-odstotni popust, pri življenjskem zavarovanju z devizno klavzulo pa vam Triglav plača 2. premijo za zavarovanje. Ce torej razmišljate o novem zavarovanju, vam svetujemo, da ga sklenete med sejmom pri Zavarovalnici Triglav z 20-odstotnim popustom in plačilom s tremi čeki. PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. JAJCA pakirana po 10 kvaliteta S - A - B JAJCA prosta kvaliteta S - A - B - C MESO - vrat b.k. Kras ROZINE "LOKA" 1/2 kg VINO NAMIZNO BELO SLV11 VINO NAMIZNO RDEČE Brda 1 KAVA "LOKA" mleta 1 kg KAVA "LOKA" pražena 1 kg od 8,00 do 10,00 SLT/jajce od 6,00 do 9,00 SLT/jajce 599,00 SLT/kg 115,00 SLT 72,00 SLT 75,00 SLT 551,00 SLT 510,00 SLT UGODEN NAKUP JE PRI "LOKI" NAKUP! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kompromis Upanje, da bo Slovenija po več kot letu dni prepirov in zapletov vendarle dobila nov zakon o gozdovih (starega tako in tako nihče ne spoštuje), postaja vse bolj realno. Zbor združenega dela, ki je v republiški skupščini zelo dober "barometer" za to, ali bo nekaj sprejeto ali ne, ga je namreč prvi med vsemi skupščinskimi zbori sprejel že na seji 8. aprila, medtem ko ga bosta družbenopolitični zbor in zbor občin obravnavala na naslednji seji, predvidoma 22. aprila. Če se ne bo (spet) kaj zapletlo, je mogoče pričakovati, da bo republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dveh tednih po sprejetju osnutka pripravilo zakonski predlog in da ga bo skupščina sprejela še pred parlamentarnimi počitnicami. Se bo tako tudi dejansko zgodilo, je v razmerah parlamentarne in vladne krize ter ob seriji konstruktivnih nezaupnic sedanji vladi težko napovedati. Da je zbor združenega dela že sprejel zakonski osnutek, je dobro znamenje za to, da se je "vojna" na Slovenskem med kmečko zvezo in gozdarji o tem, ali je odkazilo še primerno za sodobne čase, vsaj začasno končala. Ko sta si obe strani malo ohladili razgrete glave in se zavedli, da prestižnost ne vodi nikamor, se je porodila kompromisna in, kot kaže za zdaj, za obe strani sprejemljiva rešitev, ki dobro vsklajuje javni in zasebni interes. Lastniki gozdov bodo sodelovali pri odbiri drevja za posek, sicer pa bodo - povedano po domače - dobili kos papirja, na katerem bo pisalo, kaj morajo narediti v svojem gozdu in kaj lahko posekajo. Koliko od tega in kdaj bodo sekali, pa bodo odločali sami. # C. Zaplotnik Do sredine meseca le 60 odstotkov Kranj, 10. aprila - Tisti, ki oddajajo mleko v kranjsko Mlekarno, tudi ta mesec (podobno kot marca) ne bodo dobili do sredine meseca celotnega plačila za oddano mleko. Kot nam je povedala direktorica Ivana Valjavec, jim bodo 15. aprila plačali le 60 odstotkov mleka, razliko pa do 23. aprila.• C. Z. MEŠETAR V gorenjskih klavnicah (Škofja Loka, Jesenice, Radovljica) veljajo od ponedeljka, 6. aprila, dalje nove odkupne cene živine. Če smo nekoliko natančnejši, potem je treba reči, da seje podražilo le mlado pitano govedo, medtem ko so cene krav še vedno take. kakr.šne veljajo že od 9. marca dalje. Biki so se podražili nekaj več kot za 4 odstotke oz. za toliko, kolikor je »poskočila« odkupna cena mleka, ki je tudi izhodišče za določanje odkupne cene živine. Za toliko, kot seje v ponedeljek podražila živina, seje tudi meso. Kot so nam povedali v škofjeloških Mesoizdelkih, je ponudba živine večja od povpraševanja. Poglejmo, kakšne so nove cene živine! vrsta goveda — cena (v SLT/kg) kakovostni razred živa teža meso MPG — mlado pitano govedo extra 119,84 214,00 I. 110,25 196,87 II. 101,43 181,12 zunaj razreda 80,00 142,85 Krave in ostalo (starejše) govedo I. 80,00 153,84 II. 72,00 138,46 III. 64,00 123,08 zunaj razreda 50,00 96,15 Teleta 180,00 _ Prašiči 105,00-120,00 — Prva državna razstava črnobelih krav JN _ © metnlkn rMOVlilA Trgovina za ljudi s posebnimi merili AVTOŠOLA » 216-245 Begunjska 10, Kranj Minister zadovoljen s količino, manj pa s kakovostjo Z Gorenjskega sta priznanje prejela rejca Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici in Franc Drinovec iz Podbrezij. Posebno priznanje je dobil lastnik krave, ki je doslej dala že več kot 75 tisoč litrov mleka. Kranj, 11. aprila - Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji in Govedorejska služba Slovenije sta v soboto pripravila na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju prvo državno razstavo krav črnobele pasme. Kmetje in družbene živinorejske farme so na razstavo pripeljale okrog sedemdeset krav, ki so se, razdeljene, v tri skupine, "pomerile", katere med njimi so najboljše. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, je imela težko delo, saj je morala med kravami, ki predstavljajo "cvet" slovenske reje črnobelih krav izbrati najboljše. V skupini starejših kravje komisija prvo mesto prisodila osem let stari kravi Biti. ki je rejcu Antonu Dolencu iz Vrbenj v petih mlečnih letih dala povprečno 9.633 litrov mleka na leto, v najboljšem letu pa kar 11.304 litre. Drugo mesto je "osvojila" šest let stara krava Mira, last Simona Kožarja z Bohove pri Ptuju (povprečna mlečnost treh laktacij 8.559 litrov), tretje pa sedemletna Sava, last rejca Franca Brišnika iz vasi Prekopa pri Celju (s povprečno mlečnostjo sedmih laktacij 6.438 litrov). Med mlajšimi kravami. kjer je bila konkurenca številčno najmočnejša, so okrog vratu obesili "zlati zvonec" petletni Sili. ki je rejcu Simonu Kožarju z Bohove pri Ptuju že po prvem teletu dala 8.377 litrov mleka s 4,3 odstotka tolšče. Drugo mesto je ocenjevalna komisija prisodila še ne šestletni Bebi, last kmeta Franca Drinovca iz Podbrezij, ki se je že v prvi mlečni laktaciji izkazala s 7.545 litri mleka (s 4,2 odstotka tolšče); tretje mesto pa še ne šestletni kravi Koli, ki je gospodarju Petru Burgarju iz Most pri Komendi v drugi laktaciji dala 8.046 litrov mleka s 4,33 odstotka tolšče. Med prvesnicami je prvo nagrado dobila Ekeja iz Agrogorice - farma Vipava (to je bilo tudi edino priznanje za družbena posestva), drugo Dona, last Antona Zidarja iz Sušij pri Ribnici, tretjo Franc Drinovec iz Podbrezij s kravo Bebo, drugouvrščeno med mlajšimi kravami. pa Beba in njen lastnik Anton Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici. Komisija je posebno nagrado podelila tudi desetletni kravi Veri. ki je lastniku Antonu Zidarju iz Sušij (občina Ribnica) V osmih letih dala povprečno 8.931 litrov mleka na leto, v najboljšem letu kar 11.177 litrov, doslej pa skupno že več kot 75 tisoč litrov. Agrogorica - farma Vipava je prejela priznanje, ker se je med vsemi razstavljala predstavila z najboljšo "kolekcijo" prvesnic, osemenjevalni center Preska pa je dobil priznanje zato, ker z biki črnobele pasme tudi prispeva k rejskim uspehom. Pokrovitelj, kmetijski minister dr. Jože Osterc se razstave zaradi reševanja ribolovnega zapleta med Slovenijo in Hrvaško ni mogel udeležiti, zato pa je njegov pozdravni nagovor prebrala namestnica Marija Markeš. Minister na podlagi podatkov iz razstavnega kataloga ugotavlja, da je mlečnost črnobelih krav razveseljiva, da pa delež maščobe v mleku še ni zadovoljivo, saj je še vedno veliko število čred in krav, ki dajejo mleko z vsega 3,4 odstotka tolšče ali še celo manj. V prihodnje bo treba ugotavljati tudi delež tolšče v mleku; od tega bo odvisna odkupna cena, brez podatka o beljakovinah pa tudi izvoz plemenskih živali ne bo mogoč. Rejci mlečnih krav naj bi po ministrovem mnenju morali prispevati svoj delež k povečevanju števila kakovostnih telet za rejo, in sicer tako, da bi 15 do 20 odstotkov krav križali z biki mesnih pasem. Črnobela pasma govedi se je v Sloveniji dobro uveljavila, je dejal mag. Peter Kunstelj in poudaril, da v Sloveniji s semenom črnobelih bikov oseme-nijo okrog enajst odstotkov krav, število pa še stalno narašča. Mag. Anton Dolenc, ki v Poljčah vodi Na prvi državni razstavi krav Črnobele pasme so na predlog komisije za odbirč sodelovali s kravami tudi rejci z Gorenjske in z njene okolice: Agroe-moini - posestvo Pšata in Vodice, Peter Buigar iz Most pri Komendi. Anion Dolenc iz Vrbenj pri Radovljici, Franc Drinovec iz Podbrezij. Franc Grk-man iz Komende, Igor Jam-nik iz Zobnice, Boštjan Kor-bar s Klanca pri Komendi. Andrej Frelih z Brezi j, posestva kranjskega Kmetijstva H rastje. Pšenična Polica in Sorsko Polje. TOK Radovljica - posestvo Bled. Janez Zahret iz Bobovka in Andrej Zamik iz Most pri Komendi. družbeno posestvo, v Vrbnjah pa družinsko kmetijo, je bil kot predsednik društva rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji zadovoljen s prvo razstavo. Povedal je, da začetki črnobele pasme na Gorenjskem segajo v čas, ko je v Sloveniji še prevladovalo mnenje, da črnobela pasma ni primerna za naše okolje - namreč v leto 1962, koje iz Italije ilegalno uvozil seme za krave v Poljčah. Danes je v Sloveniji že okrog 20 tisoč črnobelih krav, med kmetijami, kjer redijo samo črnobele, pa je tudi Dolenčeva, na kateri so v zadnjih štirih letih dosegli povprečno mlečnost 8.700 do 9.400 litrov na kravo. Na vprašanje, ali je mlečnost še mogoče povečevati, je mag. Dolenc odgovoril, da pri količini ni več velikih rezerv in da bodo odslej dajali večji poudarek kakovosti mleka oz. deležu tolšče in beljakovin. S sobotne razstave je zadovoljen odhajal tudi Franc Drinovec iz Podbrezij, ki je v močni konkurenci s kravri Bebci'osvojil'drugo mesto v skupini mlajših krav. Franc je povedal, da so prve črnobele krave dobili na posestvu Poljče, potem pa so leto za letom odbirali najboljše in prišli do črede krav, ki dajo na leto povprečno osem tisoč litrov mleka, skupno pa kar 180 tisoč litrov. Slabih krav nimajo, najboljša med dobrimi pa daje zdaj okrog 45 litrov mleka na dan. • C. Zaplotnik Pogovor o kmetijski in gozdarski zakonodaji Gozdnogojitveni načrt: kaj lastnik lahko in kaj mora narediti Kranj, 10. aprila - Vse kmetijske in druge zadruge se morajo organizirati po zakonu o zadrugah do 30. junija letos, je na pogovoru za okroglo mizo na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju dejala svetovalka kmetijskega ministra Martina Lippai in poudarila, da je že samo sprejetje zakona povzročilo nekatere spremembe. Zakon je ukinil vse TOZD-e samoupravnih in TZO-je in vse zadruge spremenil v enovite. Vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih zadruge pridobile brez plačila, so z uveljavitvijo zakona postala last slovenske države. Zadruge pa imajo po zakonu možnost, da si olastninijo 45 odstotkov družbenega kapitala kmetijsko-predelo-valnih podjetij s spiska, da zahtevajo vračilo po vojni odvzetega zadružnega premoženja in vračilo sredstev, ki so jih na podlagi sporazumov in pogodb prenesle na druga podjetja. Ker so roki za vložitev zahtevkov dokaj kratki, bodo v zadrugah morali pohiteti. Ministrova svetovalka Ana Zavrl - Bogataj je povedala, da je bil osnutek zakona o gozdovih na dnevnem redu zadnjega zasedanja republiške skupščine, vendar ga je obravnaval in sprejel le zbor združenega dela, medtem ko ga bosta družbenopolitični zbor in zbor občin obravnavala Ivan Oman. predsednik Slovenske ljudske stranke: "Če sedanjih zadrug, ki SO bile v preteklosti del sistema in tudi oblasti, ne bo mogoče iz podjetij preoblikovati v prave zadruge, bodo morale propasti. Na njihovih tleh pa bodo nastale nove, majhne zadruge." Na vprašanje, ali so sedanje zadruge, ki se bodo organizirale po novem in bodo. na primer, imele namesto 140 le 80 zadružnikov, primorane zaposlili vse dosedanje delavce, je ministrova svetovalka Martina Lippai odgovorila, da je organizacijsko preoblikovana zadruga pravni naslednik prejšnje zadruge in da zanjo veljajo enaki predpisi kot za vse druge delavce - zakon o delovnih razmerjih, splošna kolektivna pogodba itd. na zasedanju 22. aprila. Kar zadeva toliko sporno in spolitizira-no vprašanje o odkazilu, osnutek vsebuje kompromisno rešitev: po eni strani zagotavlja varstvo gozdov, po drugi daje lastniku pravico in možnost, da ostaja "sogovornik" javne gozdarske službe. Vsak lastnik bo dobil gozdnogojitveni načrt, ki bo opredelil, kaj mora narediti v svojem gozdu in katero drevje lahko seka; sekal pa bo lahko tedaj, ko bo rabil les ali bo ocenil, da so najboljše prodajne možnosti. Kot je povedala Ana Zavrl -Bogataj, je bilo v zadnjih dveh letih v slovenskih gozdovih narejeno bistveno manj kot v letih, ko so za vlaganja v gozdove sistemsko zbirali denar na podlagi obvezne oddaje lesa gozdnim gospodarstvom. Lani je za najnujnejša dela \ gozdovih zagotovilo denar ministrstvo, enak sistem financiranja pa bo tudi letos. Gozdna gospodarstva so že dobila sadike za pogozdovanje, vendar je problem v tem, da jih lastniki gozdov spričo spomladanskih del nimajo časa posaditi in primerno zaščititi pred divjadjo. Po novem bodo izgradnjo traktorskih vlak financirali lastniki, za gozdne ceste pa se je lani in letos pokazalo, da iz proračuna ne bo mogoče zagotavljati dovolj denarja. # C. Zaplotnik Kmetijsko gozdarski sejem Posveta o gnojilih in krompirju Kranj - Gorenjska kmetijska svetovalna služba prireja danes, v torek, ob 10. uri v dvorani Gorenjskega sejma predavanje o gospodarni in okolju primerni rabi gnojil. Založba Forma 7 in Lovska zveza Slovenije bosta na novinarski konferenci predstavili prvo kuharsko knjigo o divjačini v Sloveniji. Knjiga vsebuje izbor receptov evropske kuhinje, vendar le za divjad, katere odstrel je v Sloveniji dovoljen. Jutri, v sredo, bo na sejmu posvet pridelovalcev, svetovalcev in strokovnjakov o pridelovanju semenskega krompirja v Sloveniji. Sodelovala bosta tudi priznana strokovnjaka dr. Miloš Kus iz šenčurskega centra za hitro razmnoževanje krompirja in Tadej Sluga s Kmetijskega inštituta Slovenije. V četrtek ob 11. uri bo še posvet o glavnih opravilih pri obnovi in negi gozda, ki ga bodo vodili Janez Ponikvar. Jurij Sku-ber in Janez Slavec. • C. Z. Doma namolženo mleko takoj predelajo Sir s Pestotnikove kmetije Gorenja vas, 11. aprila - Na Brencetovi kmetiji v Gorenji vasi so že dlje časa razmišljali, da bi doma namolženo mleko tudi doma predelovali v mlečne izdelke. Čeprav so na tej poti in pri iskanju primernih rešitev naleteli na precej zakonskih in drugih ovir, jim je to kljub temu uspelo. Milan Brence seje s ponudbo mlečnih izdelkov s Pestotnikove kmetije v soboto predstavil na kranjskem kmetijsko-gozdarskem sejmu oz. na razstavi goved črnobele pasme. Povedal je. da so s predelavo mleka zaceli pred dvema mesecema, da ga vsak dan namolzejo okrog štiristo litrov in da vsega, razen ob nedeljah, ko so radi prosti, predelajo v mlečne izdelke -v sveži in poltrdi sir, maslo in skuto iz sirotke* C. Z. ; GLAS jeajisi cm KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK Prijetno branje Vam želi ČEVLJARSKO PODJETJE GLASOVA ŽELEZNIKI. TEL. 064/67-090 2 DRŽAVNIMI PRVENSTVI IN FIS TEKMOVANJI SE ZAKLJUČUJE SEZONA Veleslalom kuncu in bokalovi, slalom grilcu in hrovatov Krvavec, Soriška planina, Zelenica, 10. do 12. aprila - Ob koncu smučarske sezone so imeli veliko dela gorenjski smučarski klubi, saj so bili organizatorji državnih in FIS smučarskih tekmovanj. Prejšnji konec tedna sta bili namreč državni prvenstvi zaradi slabega vremena odpovedani, zato je bilo treba uskladiti urnik tekmovanj. Tako je bilo državno prvenstvo za moške in ženske že v petek na Krvavcu, v soboto je bil na Zelenici FIS veleslalom moških za Pokal Tržiča, na Soriški Planini pa je bilo FIS tekmovanje v slalomu za ženske, ki je bilo hkrati tudi mladinsko državno prvenstvo. V nedeljo je bil na Zelenici še FIS slalom za ■noske, ki je štel tudi za državno prvenstvo, ženske pa so se na Soriški Planini pomerile na FIS slalomu, ki je bil hkrati tudi državno člansko Prvenstvo. Smučarski klub Triglav iz Kranja je po dvakratni odpovedi minuli petek vendarle organiziral državno člansko prvenstvo v veleslalomu tako za fante kot dekleta. Tekmovalce in organizatorje je končno pozdravilo lepo vreme s soncem, slednji pa so se Potrudili tudi pri pripravi prog. Tako je tekma minila v veselje vseh, posebno pa prvih državnih prvakov. V ženski kategoriji je to članica Alpetoura Skofjeločanka Nataša Bokal, v moški pa član kluba Racionalles Mitja Kune iz Crne na Koroškem. V ženski konkurenci je dobila srebrno ve-leslalomsko medaljo Špela Pretnar iz Radovljice, tretja pa je bila Katjuša Pušnik. Pri moških je ve-leslalomsko srebro osvojil Radovi j ičan Matej Jovan, bron pa član domačega kluba Triglava Gregor Stojanovič. Na Zelenici je Smučarski klub Tržič v soboto pripravil FIS veleslalom za pokal Tržiča, ki se ga je udeležilo 69 tekmovalcev iz 5 dr- žav. Zmagal je Matej Jovan (Radovljica), pred Juretom Koširjem (Kr.Gora) in Mitjem Kuncem. Smučarski klub Bled pa je bil, prav tako v soboto, organizator FIS slaloma za ženske na Soriški planini. Na tekmovanju, ki je veljalo tudi za mladinsko državno prvenstvo je sicer zmagala Veronika Šareč (Novinar), pred Urško Hrovat (Olimpija) in Natašo Bokal (Alpetour), vendar je v kategoriji starejših mladink postala prva državna prvakinja Urška Hrovat, v kategoriji mlajših mladink pa je zmagala Mojca Suho-dolnik (Vrhnika). Dobro sta smučali tudi Triglavanka Andreja Va-lenčič, ki je bila med starejšimi mladinkami druga in Jeseničan-ka Alenka Dovžan, ki je bila druga med mlajšimi mladinkami. V nedeljo so se smučarji pomerili še na FIS slalomu za Pokal Tržiča na Zelenici, ki je veljal tudi za državno prvenstvo. Prvi slovenski slalomski prvak je postal član Triglava iz Kranja Gregor Tržiški smučarski klub je organiziral kar dve tekmovanji, kot pred-vozač pa se je v soboto predstavil tudi novi mladi up slovenskega smučanja, Boštjan Križaj. Foto: P.Kozjek Grilc, srebro je osvojil Uroš Pav-lovčič (Mojstrana), odličen tretji pa je bil mladi blejski smučar Jernej Koblar. FIS slalom, ki ga je na Soriški planini organiziral SK Alpetour in je bil hkrati tudi državno slalomsko prvenstvo za dekleta, pa je dobila mlada Urška Hrovat, ki je zmagala pred Katjušo Pušnik in Natašo Bokal. Ker je 15. april zadnji dan smučarske sezone za organizatorje mednarodnih tekmovanj, se bodo organizatorji SK Triglav potrudili, da bi ta torek organizirali še superveleslalom za ženske, ki bo štel za državno člansko in mladinsko prvenstvo. S tem bo dolga in naporna sezona za tekmovalce končana, za trenerje in vodstvo naših reprezentanc (tako alpskih kot nordijskih) pa se začenjajo tedni pomembnih odločitev o novi organiziranosti našega smučarskega športa. • V. Stanovnik, J. Šolar Blizu 100 igralcev na Turnirju mest v Križah Zmagala Ljubljana in ravne Križe, 11. aprila - Na namiznoteniškem turnirju, ki je bil v soboto v Križah v počastitev 500-let niče trških pravic Tržiča, je sodelovalo v 20 moštvih dečkov in 18 ekipah deklic blizu 100 mladih igralcev namiznega tenisa, ki jih je spodbujalo kar številno občinstvo. Križe in Partizanova namiz-loteniška sekcija nista bila po naključju izbrana za organizatorja turnirja pod pokroviteljstvom tržiške občine in pomoči Nam iz-RoteniSke zveze Slovenije. Orga-JTi2acij.ski odbor pod vodstvom Milana Jazbeca je brezhibno izpe-Jjal množično prireditev, Marko Polanšek, Peter Mali, Janez Mu-*ik,^ Gregor Mežek in Miroslav Mežek pa -so ob njem nosili glasno breme organizacije in izpe-'Jave prireditve. Križe so središče Namiznega tenisa v tržiški obči-n'» ponovno se uveljavljajo tudi na Gorenjskem in v Sloveniji, sodelujejo z Merkurjem iz Kranja, s prihodom trenerja Mirka Mat-jaševiča pa je zrasla tudi strokovnost. Iz Križev je na primer gorenjski pionirski prvak Matej Po-lanšek. Sploh pa igrajo v Križah namizni tenis že od leta 1946 dalje, ki seje kljub krizam obdržal do danes, ko se spet vzpenja. Popoldanski polfinalni boji so bili izredno napeti. Med deklicami sta se v polfinale uvrstili obe ljubljanski ekipi, Preserje in Čakovec, pri dečkih pa Novo mesto. Ravne, Logatec in VVolfsberg s Neumorni Janez Muzik Predsednik TVD Partizan Križe Janez Primožič je na zaključku turnirja mestnih reprezentanc izročil Janezu Muziku, vodji namiznotenlfke sekcije in človeku, ki zadnjih 20 let v Križcih skrbi, da nami:ni tenis ni zamrl, spominsko darilo. Muzik jc bil spočetka vse: igralce, trener in organizator, sedaj pa jc uspel dobiti sodelavec. Koroške. Med deklicami sta obe ljubljanski ekipi gladko odpravili Čakovec in Preserje, pri dečkih pa so Ravenčani premagali No-vomeščane, dvoboj med Logatcem in VVolfsbergom pa je bil do konca negotov in se je končal z zmago Korošcev s 3 : 2. V dekliškem finalu so za mizo stopile Mirjana Todorovič in Špela Po-lončič za Ljubljano I ter Petra Dermastja in Ajda Smrekar za Ljubljano II, Prva ljubljanska ekipa je gladko zmagala s 3 : 0. V deškem finalu je šlo na tesno, čeprav zmaga Raven s 3 : I nad VVolfsbergom tega ne kaže. Andrej Bač in Marko Štimnikar iz Raven sla predvsem po zaslugi prvega zlomila odpor Korošcev Krausniga, Buchbauerja in Thon-hauserja. Najboljši so prejeli pokale in kOIajne, vsak igralec pa je sebi izžrebal praktično nagrad«, ki so jih prispevali pokrovitelji, med katerimi je bilo tudi u i edin štvo Gorenjskega glasa. • J. Košnjek, foto P. Kozjek Alpska liga brez naših hokejistov Kranj, 10. aprila - V četrtek fe bila v Ljubljani seja predsedstva HŽS, na kateri so ustanovili komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki hokejskih klubov Triglav Kranj, Bled Promolinea, Acroni Jesenice, Olimpije Hertza in Celja. Ta naj bi pripravila smernice za bodoče delo hokejske zveze. Kot je povedal predsednik HZS Janko Popovi č, naj bi bila naša hokejska zveza sprejeta v mednarodno na kongresu H H F, ki bo od 6. do 12. maja. Tako ima Slovenija možnost, da zaigra na prvem svetovnem prvenstvu skupine B. saj je imela v bivši reprezentanci Jugoslavije 60 odstotkov igralcev. Manj možnosti pa imajo po Popovičevih besedah naše ekipe v Alpski ligi, saj je možnost za njihove nastope (kot tudi nastope v avstrijski ligi) zelo majhna. • (vs) Na Rogli je bil Kim teniški turnir novinarjev Odlična predstava barbare mulej Rogla, 11., 12. aprila - Minuli konec tedna je Magistrat Interna-rional, ki je med drugim tudi generalni zastopnik in distributer za Kim v Sloveniji, na Rogli pripravil novinarski Kim teniški turnir, katerega osrednji dogodek je bil ekshibicijski nastop naše najboljše teniške igralke Kranj-čanke Barbare Mulej, ki se je skupaj s predstavnikom sponzorja Tomom Petersonom pomerila proti predstavnikoma slovenskih novinarjev. Barbara je pokazala odlično igro, s katero je navdušila novinarje in sponzorje. Sicer pa sta na novinarskem teniškem turnirju med starejšimi zmagala Erhart in Lucu, med mlajšimi pa Grošelj in Zule. Na večerni tiskovni konfrene-ci je Barbara pred odhodom na kvalifikacijsko tekmovanje za pokal Federation v Atenah povedala, da bi letos rada prišla med 100 najboljših teniških igralk sveta, želi pa si nastopiti tudi na olimpijskih igrah (kvalifikacije zanje naj bi bile maja). V naslednjih mesecih jo čaka dvanajst nastopov na turnirjih. V začetku maja pa se v Domžalah spet obeta velik teniški dogodek, tretji ATP turnir Slovenija open. Prijave /a turnir poteče-jo danes ponoči, več o turnirju pa bo znanO P° četrtkovi tiskovni konferenci. • V. Stanovnik ,0P IN ŽVEGEU PRVA Beljak, 12. aprila - Veslači iz avstrijskih in iz nekaterih slovenskih klubov so se v nedeljo na Osojskem jezeru v Beljaku pomerili na eni prvih letošnjih preglednih tekem. Blejski klub je nastopil s šestimi čolni, med katerimi so se najbolj izkazali kandidati za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. V tekmi dvojcev brez krmarja na šest kilometrov dolgi progi so Blejci dosegli trojno zmago: prva je bila posadka Zvegelj - Čop, druga Janša - Mujkič in tretja Klemenčič - Mirja-nič. Tekma bi bila še zanimivejša, če bi nastopil tudi najboljši avstrijski dvojec, dobitnik bronaste medalje na zadnjem svetovnem prvenstvu. Med blejskimi veslači sta se izkazala tudi Peter Dolar in Gorazd Slivnik, ki sta med mlajšimi mladinci v disciplini dvojni dvojec zasedla tretje mesto. Naslednja tekma, na kateri bodo nastopili Blejci. je veslaška regata na Bledu 25. in 26. aprila. • C. Z. Lep uspeh radovuiških deklet Na prvem državnem prvenstvu Slovenije v streljanju s serijsko zračno puško so lep uspeh dosegla dekleta iz strelske družine "Partizan Julek" iz Radovljice. V ekipnem delu tekmovanja so sicer zmagale predstavnice SD "Tabor" Jezica z novim slovenskim državnim rekordom 1097 krogov od 1200 mogočih, Radovljičanke pa so bile druge z 1076 krogi. Sodelovalo je 12 ekip. Najboljši posamični rezultat je dosegla Renata Oražem iz Portoroža, ki je pristreljala 377 krogov, na odlično tretje mesto se je uvrstila Radovljičanka Alenka Kavar s 372 krogi, četrta pa je bila Andreja Malovrh iz Kranja s 366 krogi. Med prvo deseterico se je uvrstila še Helena Malovrh iz Kranja s 364 krogi, ki je med 58 tekmovalkami zasedla solidno šesto mesto. Pri fantih se tekmovalci z Gorenjskega niso izkazali, ekipna zmaga pa je odšla v Mursko Soboto z rekordnimi 1107 krogi. • B. Malovrh Smeli načrti alpinistov Ljubljana, 14. aprila - Načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS Tone Škarja je na tiskovni konferenci prejšnji teden predstavil letošnji program te komisije. Kot je ocenil, načrti vrhunskih slovenskih alpinistov tudi tokrat segajo po visokih vrhovih in zahtevnih stenah. Tako naj bi do 100-letnice slovenske planinske organizacije prihodnje leto naši alpinisti stali na vseh osemtisočakih sveta. Na pet gora bodo odšle manjše odprave. Proti KUMBHAKAR-Nl je že odšla dolenjsko-primorska naveza, ki načrtuje vzpon na vzhodni vrh; jeseni bo naveza Karo - Jeglič skušala po direktni smeri na 7710 m visoki glavni vrh, trije alpinisti pa bi preplezali vzhodni raz vzhodnega vrha. Na 8201 m visoki ČO OJU se namerava povzpeli osem članov AO Šmarna gora po južnem stebru in šest članov PD SCT po SZ-steni. Prvi vzpon na 7153 m visoki MENLUNGTSE načrtuje oktobra naveza Štremfelj - Prezelj. Na 6400 m visoki BAGHIRATI IV se bodo avgusta podali štirje člani AO Mengeš, alpinista Furlan in Počkar pa po vrnitvi s Kumbhakarne planirata še zimski vzpon na 6828 m visoki vrh AMA DABLAM. Osrednja akcija KOTG bo odprava na ANAPURNO I (8091 m) z desetimi udeleženci septembra letos, ko bodo odšli v njeno južno steno. Poleg tega naj bi pet inštruktorjev sodelovalo v šoli za nepalske gorske vodnike.• S. Saje Jutri bo pomembna skupščina ZTKO Kranj NOVO IME IN ORGANIZIRANOST KRANJSKEGA ŠPORTA Kranj, 14. aprila - Letošnja skupščina Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj, ki bo to sredo, 15. aprila, bo še posebej pomembna, saj bodo poleg rednih letnih poročil o delu, delegati In člani predsedstva sprejemali nove programe dela. Po novem predlo gu o organiziranosti športa v Kranju naj bi se ZTKO preimenoval;' v Športno zvezo, ustanovili pa naj bi tudi tako imenovani Zavod z; šport Kranj. . V Sloveniji še niso sprejeti pomembni dokumenti, kot sta Za kon o športu in Nacionalni program športa. V mnogih športnih klu bih je velik problem pomanjkanje denarja, vendar pa je pri vsem najbolj zaskrbljujoče, da ne bi bili v kriznih letih zato najbolj priza deti mladi. In ker je občina Kranj po športni razvitosti med najmočnejšimi v Sloveniji (v ZTKO je vkjučenih kar 17 športnih organi/.i cij posebnega družbenega pomena. 31 društev in 39 klubov / eno športno panogo), je še kako pomembno, da se s pravilno organiziranostjo omogoči športnikom čimboljše pogoje /a delo "Ob letošnji skupščini bi morali izpostaviti tri bistvene stvari. Prvič, da je finančnih sredstev za šport v Kranju bistveno premalo. To pa zato, ker nam občina /a osnovno dejavnost klubov namenja veliko premalo denarja. Druga pomembna stvar je, da se ZTKO preimenuje v Športno /ve/o. S tem postopkom smo prakti- J_ čno čakali eno leto in pol, saj smo mislili, da se bomo drugače reorganizirati. Govora je bilo d * 'Mrtf^ podjetju, zavodu in podobno. Status Športne i^**^ ^Ktk zveze je bil mišljen, da bi se spojila / novo organizacijo ZTKO. Sedaj pa temu ne bo tako. ampak ho .Športna /ve/.i \so\ najvišja nedržavna institucija na športnem področju še vedno obstajala, profesionalna služba ZTKO pa se bo transformirala v Zavod za Šport, ki bo opravljal dosedanje funkcije ZTKO. To pa je tretja pomembna spremeba. Zavod za šport naj- bi imel dosedanje službe ZTKO: to je službo vzdrževanja, strokovno slu/bo, finančno - administrativno službo, trenersko - pedagoško službo in gospodarsko dejavnost. Športna zve/a pa bo samostojna organizacija, /a katero naj bi Zavod opravljal strokovno tehnične /adeve: razdelitev sredstev, pomoč pri organizaciji tekmovanj, pomoč pri strokovnih zadevah...," je o načrtih za novo organiziranost športa v Kranju povedal vodja ZTKO Borut Farčnik. • V. Stanovnik, foto: J. C igler ROKOMET Poraza gorenjskih superligašev Rokometašice Kranja so konec tedna gostovale v Ajdovščini pri ekipi Mlinotesta in izgubile z rezultatom 28 : 19 (12:8). Premoč ekipe Kolin-ske Slovana pa so morali doma priznati tudi rokometaši Preddvor Info-trade. Preddvor Infotrade : Kolinska Slovan 23 : 25 Kranj - Športna dvorana na Planini v Kranju, gledalcev 150, sodnika Grame in Stoger (oba Maribor). PREDDVOR INFOTRADE: Martinčič, Gregorc. Šink. Zibert 5, Zorman 5. Arnež. Tomažič 2, Uršič 4. Lombar 1. Karničar. Cuder-man 6, Komovec. V 19. kolu slovenske super rokometne lige je v Kranju gostovala drugouvrščena ekipa Kolinske Slovana. Srečanje je bilo v prvem polčasu izenačeno oziroma enakovredno. Preddvorčani so gostom nudili dober odpor tehnično boljšim gostom iz Ljubljane, ki tokrat niso navdušili. V drugem polčasu so Preddvorčani zaigrali zelo borbeno in se gostom približali na dva zadetka razlike, imeli pa so še veliko drugih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Tako so imeli slab dan pri realizaciji sedemmetrovk. Z malo več športne sreče bi Preddvorčani lahko zmagali. Pokrovitelj sobotnega srečanja je bilo podjetje TAB Inženiring Preddvor, d.o.o. J. Kuhar Razočaranje na bledu Bied : Yustip Celje 2:3 Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena. Tako bi lahko z enim stavkom ocenili derbi slovenske super odbojkarske lige, v katerem so Blejke izgubile vse možnosti za osvojitev 2. mesta. Za nepričakovan poraz so krive same. saj so po vodstu 2:1 močno popustile in omogočile borbenim Celjankam, da poraz spremenijo v zmago. • Š. Udrih I. SOL - moški REZULTATI 21. KOLO: Žirovnica : Bled 3 : 0, Mislinja : Topol-šica 1 : 3. Vizura Celje : Vileda II 3 : 2, Šempeter : Brezovica 0 : 3, Emonacommerce : Vigros - Pomurje 0 : 3, Izola : M ikro - Črnuče 3 : Vrstni red: Brezovica 38, Vigros - Pomurje 36, Šempeter 35. Žirovnica 34, Bled 34, Topolšica 33, Emonacommerce 32, Mikro - Črnuče 31. Vileda II 28 (-1), Mislinja 26, Celje 25, Izola 24 (-1). II. SOL - zahod ženske REZULTATI 21. KOLO: Jesenice : Triglav I : 3. Žirovnica : Bled 113:1, Kočevje II : Bohinj 1 : 3, Šenčur : Plamen 2 : 3, Vital : Kamnik 3 : 0, Koper II : HIT Casinos N. G. II 3 : 0. Vrstni red: Vital 41, Koper Cimos II 40. Triglav 37, Bohinj 33. Kamnik 32, Plamen 31, Jesenice 30, Žirovnica 29, Kočevje II 29, Bled II 27, Šenčur 25. HIT Casinos N. G. II 23 (-1). Zaradi velikonočnih praznikov ima v tem tednu redno kolo le ženska ekipa Bleda, ki se bo v sredo ob 18.30 pomerila z ekipo Koper Cimos v telovadnici na Bledu. Po sobotnem porazu s Celjankami je za ekipo Bleda to zadnja priložnost za osvojitev tretjega mesta v državnem prvenstvu. B. Maček Gorenjska rekreacijska liga Radovljica, 13. aprila - Tik pred koncem je odbojkarska liga, ki jo je organizirala Športna zveza Radovljica. Tekmovanje moških ekip je bilo v dveh skupinah, saj so v skupini A tekmovale le ekipe iz radovljiške občine, v B pa iz kranjske in škofjeloške. Pri ženskah so tekmovale le ekipe radovljiške občine. Končni vrstni red v ženski konkurenci je: 1. Gorje, 2. Begunje, 3. Plamen in 4. Bled. V moški A skupini so bili najboljši odbojkarji Stočja, pred Bledom 2 in Kamno Gorico, v skupini B pa odbojkarji Predoselj. pred Adergasom 1 in Termo Lubnikom 3. V četrtek. 21. aprila, bo v telovadnici OŠ Lipnica finalni turnir najboljših ekip iz A in B skupine za naslov zmagovalcev Gorenjske v rekreacijski medobčinski ligi. • J. Šolar hidravlično vezivo za enostavno In ekonomično pripravo kvalitetne, proti zmrzovanju odporne malte za zidanje in ometavanje MaltH lahko kupite v vseh trgovinah z gradbenim materialom in v naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon: (065) 51-030 ,@SALONIT ANHOVO ■V»M»].'.l=ti Slovenska nogometna liga Razočaranje pod štucuem ŽIVIL/4 NAKLO : DOMŽALE LEK 0 : 0 (0 : 0), gledalcev 600, sodniki Borošak (Maribor), Jakopiček in Žohar, rumeni kartoni Cvetanov-ski (Domžale Lek), Murnik in Thaler (Živila Naklo). Nogometaši 2ivil Nakla po osmih kolih spomladanskega dela slovenske nogometne lige še nimajo zmage, čeprav so doma gostili slabše uvrščena moštva kol Medvode. Jadran Lamo in v nedeljo Domžale Lek. V nedeljo je dobrih 500 navijačev razočaranih zapuščalo igrišče pod Štucljem v Naklem, slišati pa je bilo tudi glasno negodovanje in žvižge zaradi neučinkovite igre Andrejašičevega moštva. Naklanci bi v nedeljo, čeprav zaradi dveh rumenih kartonov niso igrali Boris Križaj, Pihler in Vodan, Lunar pa zaradi poškodbe, s količkaj učinkovito in povezano igro lahko zmagali. Obramba je delovala dokaj trdno, igralci za zvezo so igrali slabe in skupaj z napadalci preveč komplicirano z redkimi streli na gol in dobro priigranimi priložnostmi. Če pa si moštvo ne zna ustvariti priložnosti za zadetek in če ne strelja na nasprotnikova vrata, ne more pričakovati zadetkov in zmag. Slovenska liga se bo nadaljevala jutri, 15. aprila. Živila Naklo odhajajo na gostovanje k Publicumu Kladivarju v Celje. Živila Naklo so s 35 točkami na 4. mestu. • J. Košnjek Območna nogometna liga Poraz Triglava v kočevju Kočevje, 12. aprila - Nogometaši kranjskega Triglava so gostovali v Kočevju in izgubili z 1 : 0. Triglavani so po dobrih predstavah in zmagah minuli teden s Tabor Jadranom v prvenstvu in Živili Naklo V pokalu upali na najboljše tudi v tej tekmi. Trener Dare Stenovec je bil pred tekmo prepričan v dobro igro svojih varovancev, kar bi pomenilo vsaj točko in stik z vrhom lige. V 1. polčasu je bila igra enakovredna. Triglav je imel rahlo pobudo. Ko so začeli domači navijači negodovati zaradi strahopetne igre domačinov, je sicer dobri sodnik Vugdalič dvakrat pogrešil. V 30. minuti je spregledal očitni prekršek, ko je domači igralec v svojem kazenskem prostoru igral z roko, v 39. minuti pa je piskal neobstoječi prekršek nad Komočarjem. Komočar je tudi izvajal kazenski strel in z močnim in natančnim strelom zadel Triglavovo mrežo. Triglav je postal napadalnejši, imel tudi nekaj priložnosti, najlepšo pa je zapravil Pavlin, ki se je znašel sam pred vratarjem. VII. polčasu se je pritisk Triglava nadaljeval. Tušar je v 58. minuti zadel vratnico, nevarno je streljal Brkič, v 80. minuli pa je Novkovič ustrelil mimo gola. Triglav zaostaja za vodilnim 4 točke. Vendar so trener in igralci prepričani, da prvenstvo še ni odločeno, čeprav ga bo težko osvojiti. Za Triglav so igrali Lalič, Novkovič, Blagojevič, Sirk, Hočevar, Atlija, Brkič, Pavlin, Kondič, Jeraj in Tušar. • I. Golob Dva zadetka alpine ALPINA ŽIRI : BRANIK ŠMARJE 2 : 0, tekma je bila prekinjena v 80. minuti, strelca za Alpino T. Vehar in Kacin, gledalcev 250, sodnik Strmljan (Ljubljana). Za Alpino so igrali Albreht, M. Kramperšek, Klemenčič, Treven, S. Gaber, A. Gaber (Frelih), Krvina (Kacin), T. Vehar, J. Vehar, Gantar, D. Kramperšek (Križnar). Alpina je težje strla odpor gostov kot kaže rezultat. Gostje so trdo igro razdirali napade domačih in znali tudi nevarno napasti. V 25. minuti je Alpina dosegla prvi zadetek. T. Vehar je vzel žogo obrambnemu igralcu Branika, preigral še dva igralca in zadel. Gopstje so odprli igro in napadali in kaj lahko bi izenačili, saj domača obramba ni bila vedno dovolj trdna. Slika seje v drugem polčasu ponovila. Zi-rovci so imeli prvo resno priložnost šele v 70. minuti, pred tem pa so nekajkrat srečno in spretno ubranili svoj gol. V 76. minuti pa je rezervni igralec domačih Kacin dobil žogo in premagal gostujočega vratarja. Nekaj minut kasneje je sodnik Strmljan prekinil srečanje. Po dosojeni enajstmetrovki za domačine so gostom popustili živci in so svojo pravico začeli iskati s pestmi. Tekma bo registrirana za "zeleno mizo", vendar bo zmaga ostala v Žireh. # I. Pivk Jeseničani neodločeno v gosteh Jeseniški nogometaši v slovenski območni ligi - zahod, so v gosteh igrali neodločeno I : I (0 : 0) proti moštvu Bilj. J. Rabič Gorenjska nogometna liga Vodi zarica Kranj, 11. aprila - V soboto so bili v članski A gorenjski nogometni ligi doseženi naslednji izidi: Bitnje : Sava 0 :1, Bled : Zarica I : 1, Polet : Trboje 1 : 0, Mavčiče : Creina 0 : 0, Lesce : Visoko 1:1, LTH : Šenčur 2 : 0. Zarica ima 19 točk, Creina 18, Visoko 18, Bled 17 itd. • R. Gros Dobre igre mladincev živil creine Primskovo, lO.aprila - Mladinci Živil Creine so premagali Usnjarja iz Vrhnike s 3 : 0 v nemogočih razmerah za igro. Gole so dosegli Sofrič, Božič in Markelj, ki je okrepitev iz Žirov in je bil to njegov prvi gol v ligi. V nedeljo so igrali z Domžalami, skupaj z Jesenicami in Triglavom pa tvorijo vrh območne slovenske lige zahod. Živila Creina imajo najmlajše moštvo z desetimi kadeti, ki so okostje gorenjske kadetske" reprezentance. Boris Verbič je slovenski reprezentant, David Božič in Dejan Markelj pa sta kandidata za reprezentanco. Dobro igrajo tudi kadeti Creine, saj so v derbiju gorenjske lige premagali Jesenice s 4 : 0 in vodijo v ligi. CREMONESEJU TOČKA Z MILANOM Cremona, 12. aprila • Cremoneseju, za katerega igra tudi Matjaž Florjančič, je v boju za obstanek uspelo iztržiti točko proti vodilnemu AC Milanu, ki v 28 kolih italijanskega prvenstva še ni bil poražen (18 zmag, 10 neodločenih in razlika v golih 56 : 16). Cremonese in AC Milan sta se razšla 1 : 1 (0 : 1). domači so dosegli oba gola. Najprej je dal avtogol Bonomi (42.), izenačil pa je Ia-cobelli (75.). Šest kol pred koncem vodi Milan 46 točk, pred Juventusom 41, Cremonese je predzadnji, točko za Barijem, s katerim se bori za obstanek. A. Gasser megamilk H- KEGLJANJE NA JESENICAH POKAL LJUBELJU Jesenice, 12. aprila - Na kegljišču na Jesenicah je bil minulo soboto odigran turnir za pokal območne kegljaške zveze v borbenih igrah. Z 921 keglji je zmagala ekipa Ljubelja, pred Adergasom (909), Jesenicami (901), Triglavom (861) in Lubnikom (850). Sledijo: Bled, Elan in Triglav - ženske. • J. Bolka V KOŠARKA Triglav odlično do 28. minute triglav : smelt olimpija 82 : 100 /46 : 49/ Kranj, 11. aprila 1992, - športna dvorana na Planini, gledalcev. 400. sodnika Dordević in Lovšin iz Ljubljane. TRIGLAV: Lojk. Cerjanja 7 /6-4/. Prezelj. Mihajlovič, Prevodnik. Tušek 10. Tadič 15 /5-3/. Bošnjak 18 /2-2/. Šubic 13 /4-3/. Ka-stigar. Jeras 7 /4-3/. Mitič 12 /4-2/. Domači košarkarji so se predstav ili v dobri luči in navijačem dokazali, da so zasluženo osvojili četrto mesto, ki jih v naslednji se/oni vodi v evropsko ligo. Tekmo so začeli nekoliko zmedeno, kar so izkoristili izkušeni Ljubljančani in povedli z II točkami razlike /9 : 20/. Domačini so nato uredili svojo ekipo in razlika seje iz minute v minuto zmanjševala. Na odmor so odšli z minusom 3 točk. V drugem delu so začeli silovito in v 22. minuti prvič povedli (52 : 51). Vse do 28. minute so držali korak z izkušenim gostom. Nato so naredili štiri zaporedne napake (osebne) v napadu, kar so gostje i/koristili in naprav ili razliko 20 točk, ki so jo nato obdržali do konca. V ekipi Smelt Olimpije tokrat ni nastopil najboljši strelec lige Dušan Hauptman zaradi lažje angine. J. Marinček Kranjčankam ne gre kranj : odeja marmor 61 : 78 /23 : 41/ Kranj, 11. aprila - Športna dvorana na Planini, gledalcev 50. sodnika Kokalj in Dovč iz Domžal. KRANJ: Brkič. 2nidar 2. Jakšič, Podrekar 20 /6-4/. Troha. Garl-ner. Franko 8 /3-2/. Maljuga, Ciglar 31 /16-11/, Kump, Čankovič. ODEJA MARMOR: Poljanec. Šifrar, Oblak 2 /2-2/, Budimir. Maček 22 /6-6/, Bizjak 8 /1-0/, Primožič. Luskovec 15 /3-1/, Baligač 3 /2-1/, Pejič. Kržišnik 28 /10-8/. Prosti met: Kranj 25-17, Odeja Marmor 24-18; število osebnih napak: Kranj 23, Odeja Marmor 23; pet osebnih napak: Pejič 30. minuta, Baligač 37., Gartner 39., Ciglar 40. minuta; za tri točke: Kržišnik 4, Bizjak 2. Kranjčanke so srečanje začele slabo in dovolile Ločankam, da so že v deveti minuti povedle s sedmimi točkami razlike /9 : 16/. Rezultat se je iz minute v minuto večal in gostiteljice so odšle na odmor z 18 točkami zaostanka. V drugem delu je bila na igrišču popolnoma enaka slika, domačinke so zgrešile kar deset 100 odstotnih priložnosti in zmaga je zasluženo odšla v Škofjo Loko. Pri domačinkah je treba pohvaliti le Mojco Ciglar in Alenko Podrekar, pri Ločankah pa je treba pohvaliti vse, posebej pa Matejo Kržišnik in Polono Maček. J. Marinček Kokra lipje prvoligaš celje - kokra lipje 63 : 76 (29 : 26) Celje, 11. aprila - Igralci Kokre Lipja so s sobotno zmago v Celju postali novi člani prve SKL - rdeča skupina. Uvrstitev v višjo ligo je bila pričakovana, saj so igralci Kokre Lipja zaključili sezono z neverjetno serijo zmag. V spomladanskem delu v II. SKL niso oddali niti točke, v končnici so bili minimalno poraženi le v Polzeli, Celje pa so v play-outu izložili z 2 : 0 v zmagah. Tekma je bila v prvem polčasu izenačena in domači so odšli na odmor s prednostjo treh točk. v drugem pa je bila povsem drugačna. Gostje so Celjane nadigrali za 16 točk in zasluženo zmagali. Za zmago je zaslužna vsa ekipa, najbolj razveseljiva pa je dobra igra Ferjan-čiča, ki je vse koše dosegel v 2. polčasu. Klub se ob tej zmagi in uvrstitvi v višji rang tekmovanja zahvaljuje za sodelovanje svojemu generalnemu pokrovitelju KOKRI iz Kranja in vsem drugim, ki so pripomogli k uspehom tega športnega kolektiva. V prvo ligo sta se poleg Kokre Lipja uvrstili še Polzela in Idrija, četrti klub pa bo znan v sredo, ko se bosta na treji tekmi pomerila Podbočje in Miklavž. Aleksander Gasser ČLANICE JESENIC V 1. SLOVENSKI LIGI Jesenice - Po osvojenem osmem mestu v 1. slovenski košarkarski ligi v tekmovalni sezoni 1990/91 so bile mlade jeseniške članice prepričane, da so si zagotovile igranje v najboljši slovenski ligi tudi v sezoni 91/92. Politične razmere so privedle do reorganizacije v slovensko tekmovanje. Jeseničanke so tako letošnjo sezono začele po dolgih letih v drugi slovenski ligi. Z osmimi odigranimi tekmami v zahodni skupini, so z enim porazom in visoko razliko v koših, os-Košarkarice Oniks Jesenic so v vojj)e i mesto, ki jim je zagotovilo soboto premagale tudi ekipo ..... . . •• 0 Slovana z rezultatom 70 : 68. -granje v končn.c, 1 slovenske l.ge Foto: P. Kozjek z ?kW" Induplati Domžale Jež - ' ca mlade, Slovan. Cimos in Cimet. Teh šest ekip se v končnici prvenstva bori za uvrstitev od sedmega do dvanajstega mesta v Sloveniji, štiri prvouvrščene ekipe pa se bodo v sezoni 1992/93 priključile najboljšim šestim ekipam v 1. slovenski ligi- Ekipa jeseniški košarkaric. Za ekipo Jesenic v letošnji sezoni igrajo članice: Mateja Krzna-rič, Nataša Rozman in Anka Zrnič; mladinke: Melita Trojar, Edina Halilagič, Nataša Zorman; kadetinje: Silvija Karlin. Tina Dizdarevič. Barbara Gričar, Lidija Jovanovič, Lilijana Sokolovič. Kristina Kero. Branka Pribak in Barbara Gašperin ter pionirka Metka Zrnič. Ekipo vodita trenerja Bojan Grzetič in Toni Čebulj. joni čebulj f% GLASOVA StotinkA Skakalci Triglava so zadovoljni z letošnjimi tekmovalnimi uspehi Tudi pionirji že v v slogu Kranj, 10. aprila - Do prvih tekem na plastiki, ki se bodo začele ju-n,ja, se je letošnja skakalna sezona končala. Čeprav naši skakalci "a velikih tekmovanjih niso posegli po najvišjih mestih, pa mladi Jekmovalci obetajo, da se za uspehe v prihodnje ni bati. Med njimi Je tudi vrsta mladih iz SK Triglav Kranj. O pravkar minuli sezoni sHo se pogovarjali z glavnim trenerjem kranjskih skakalcev Jane-*°ni Grilcem. Sedaj že lahko ocenite, kako so se izpolnili vaši načrti pred letošnjo sezono? "Glavni cilj sezone je bil, priti do točk svetovnega pokala. To smo uspeli z Matjažem Zupanom, ki se je uspešno vrnil v svetovni vrh, štirikrat osvojil točke svetovnega pokala in nas zastopal na olimpiadi. Drugi naš cilj je bil, da s čimveč tekmovalci osvojimo točke v evropskem pokalu. Tudi pri tem smo osnovni cilj dosegli. Žal niso bili po pričakovanjih uspešni člani, vendar pa so to vrzel zapolnili mladinci, kar je zelo spodbudno za perspektivo kluba. Štirje mladinci so namreč osvojili točke evropskega pokala pri članih in točke v alp-^em pokalu, kar je bil tudi eden naših ciljev. To so: Rok Polajnar, Gregor Martinjak, Jure Žagar in Urban Franc." ^aši tekmovalci pa so uspešno nastopali tudi na državnih prvenstvih. "Na državnih prvenstvih smo cilje celo presegli, saj so naši tekmovalci premočno zmagali v ekipnem klubskem tekmovanju, kjer srno državni prvaki z veliko prednostjo. Poleg tega pa smo osvojili sedem posamičnih državnih naslovov, kar je največ v zgodovini kluba. Pri članih je državni naslov osvojil Matjaž Zupan, pri starejših mladincih Urban Franc, pri mlajših mladincih Tadej Žvikart, pri mlajših Pionirjih Robert Janežič in v klasični kombinaciji Miha Eržen. Poleg lega smo osvojili ekipno zmago na državnem prvenstvu v kategoriji *a starejše mladince (Rok Polajnar, Gregor Martinjak, Urban Franc, •[ure Žagar) in pri pionirjih do 15 let (Uroš Rakovec, Robert Janežič, Miha Eržen, Robert Vertnik)." Med člani ste gotovo zadovoljni z uspehi Zupana, kaj pa ostali? "Za klub in tekmovalca Matjaža Zupana je gotovo zelo pozitivno, da se je vrnil med dobitnike točk v svetovnem pokalu. Posebej *ato, ker je edini med sezono uspešno prešel na V slog. Ostali članski reprezentantje žal ciljev niso povsem uresničili, delno le Sašo Komo-v*e, ki je osvojil tudi točke evropskega pokala. Pričakovanj pa nista 'zpolnila Tomaž Knafelj in Janez Štirn. Tomaž Knafelj je sezono dobro začel, vendar je hudo padel na 120-metrski skakalnici, potem pa tehnika ni šla več v pravo smer. Janez Štirn je imel napake zlasti v tehniki odskoka, zato je bil tudi zelo nemotiviran. Ker sta imela reprezentančni program in nista delala po klubskem, sam težko precenim vse vzroke. Mislim pa, daje za naš klub zelo pozitivno, da smo z rnladimi "ujeli" članski vrh, kar dokazujejo dobre uvrstitve v mladinskih konkurencah in v članski konkurenci evropskega pokala. Uspešno so tekmovali tudi mlajši mladinci, kar poleg državnega prvenstva dokazuje pokal Cockte. Zelo pozitivno je tudi, da so ti mlajši tekmovalci uspešno prešli na V tehniko, kar je zelo pomembno za nadaljevanje njihove kariere. Uspešni pa so bili tudi pionirji, s katerimi tudi poskupamo novi V slog in nekateri ga že lepo obvladujejo. To pa kaže, da je bilo delo trenerja Kaštruna s pionirskimi selekcijami uspe-Snp." ^ -ntivcms v 0 : ^ s iliiolv utijo-z/.if^ , Kaj pa je tisto, s čimer v klubu kljub uspehom piste zadovoljni? "Mislim, da bo več treba narediti pri pridobivanju mladih talentov, da bomo lahko nato dosegali uspehe v višjih kategorijah. Klubska pionirska skakalna šola je sicer dobro potekala, saj so bil v centru na Gorenji Savi dobri pogoji, vendar pa je pritok novih skakalcev Premajhen. Imamo pa tudi premalo amaterskih trenerjev." • V. Stanovnik, foto: P. Kozjek Na tek in gorsko kolesarjenje V Škofji Loki ali točno v Gorajtah bo v petek, 17. aprila, potekala zanimiva akcija tek - TEK PO POTEH SPOMINOV. Da bo prireditev še bolj pestra, smo se dogovorili tudi za tekmovanje gorskih kolesarjev, ki bodo kolesarili po isti progi. Organizatorji so ŠPORTNA ZVEZA Škofja Loka, sekcija za teke pri društvu PARTIZAN Škofja Loka in d.o.o. LASTOVKA. Start gorskih kolesarjev bo v petek, ob 16.00 uri. Tekmovali bodo v petih starostnih kategorijah, in sicer do 25 let ali R-l, od 25 let do 32 let R-2, veterani nad 35, let, kategorizirani tekmovalci in kategorije dvojic, v kateri nastopata kolesar in tekač, kar bo tekmovanje vsekakor popestrilo. Start tekačev bo pol ure kasneje, ob 16.30. Tekmovali bodo moški do 30 let, od 31 do 40 let in nad 40 let. Ženske pa v kategoriji do 30 let in nad 30 let. Tekmovalci, tako tekači kot gorski kolesarji tekmujejo po 14 kilometrov dolgi progi. Start je na nogometnem igrišču Sv. Duh pri Škofji Loki ali točno v Gorajtah ob cesti Škofja Loka -Kranj. Višinska razlika je 348 metrov, tečejo oziroma kolesarijo po poti skozi vas Moškrin na Križno goro s 716 metrov višinske razlike. Prva polovica poti je dokaj ravna, medtem ko se drugi del proge stalno vzpenja (6 km). V vasi Križna gora bo ob spomeniku tudi okrepčevalnica. Tekači - kolesarji nadaljujejo na kolovozni poti do vasi PLANICA. Ob spomeniku Stanetu Žagarju in padlim soborcem zavije proge navzdol. Do vasi Crngrob je proga speljana po rahlo valovitim - z gozdom poraslem terenu. Od Crn-groba do cilja pri Sv. Duhu se teče in kolesari po makadamski cesti. Za vse udeležence in udeleženke se bo pobirala startnina v višini 100 tolarjev. Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Organizatorji želijo, da so vsi tekmovalci zdravniško pregledani, medtem ko je za kolesarje obvezna zaščitna čelada, kajti v nasprotnem primeru sledi diskvalifikacija. V koledarju množičnih prireditev je težavnost proge ocenjena kot zahtevna preizkušnja, za gorske kolesarje pa kot srednje težka. Tekmovanje bomo pripravili ob vsakem vremenu. Informacije lahko dobite po tel. št.: 622-463 (ŠZ Škofja Loka) ali"622-I69 (Uroš). Marjan Kalamar VATERPOLO Kranjčani drugi na zimskem državnem prvenstvu Celjski bazen Golovec je bil prizorišče enodnevnega prvenstva mladincev samostojne države Slovenije. Največ so pokazali mladi vaterpolisti Kopra, ki so premagali Kranjčane in Celjane. V svoji vrsti so imeli tudi najboljšega vratarja Hohila. najboljšeua igralca in strelca Štrkalia. NEPTUN : TRIGLAV 9 l 13 (3:4, 1 : 3. 0 : 3. 5 : i). KOPER : ' RIGLAV 15 : 10 (3 : 0. 5 : 5. 3 : 3. 4 : 2). KOPER : NEPTUN 21 : 9 : 3. 5 : 2. 4 : 3. 7 : I). Triglav je nastopil \ naslednji postavi. Ljuco-^'č. Kavčič. Vidic, Balderman. Bečič, Bukovac. Alidžanovič. Galič. podjed. Nastran. Antonijevič. Štromaier. Mervič. J. Marinček Triglav skupni zmagovalec pokala cockta Skakalni klub Triglav iz Kranja je v sezoni 1991/92 premočno zmagal v tekmovanju za pokal Cockta. Vsa predvidena tekmovanja so bila izvedena. Skupno je dobilo točke na 55 tekmah 239 tekmovalcev iz 15 klubov. V vsaki kategoriji se je točkovalo posamezno in ekipno. Po dve posamični zmagi imajo Triglav, Tržič. Velenje in El. Ilirija, po eno pa Stol Žirovnica, Ihan in Dolomiti. Ekipno pa po štiri Triglav in El. Ilirija, po eno pa Tržič in Velenje. Po posameznih kategorijah je končni vrstni red naslednji: Člani: letnik 1973 in starejšji: 1. Franci Petek (Stol) 120 točk, 2. Matjaž Zupan (Triglav) 112 točk, 3. Primož Kopač 86 točk, 6. Andraž Kopač (oba Alpina) 59 točk, 10. Dejan Jekovec (Tržič) 49 točk, 12. Tomaž Knafelj 47 točk, 15. Sašo Komovec 35 točk, 16. Urban Franc 34 točk (vsi Triglav); ekipno 1. El. Ilirija 447 točk, 2. Triglav 313 točk, 3. Alpina 211 točk, 4. Stol 127 točk, 5. Tržič 94 točk, 7. Planica 31 točk. Mladinci do 18 let. letnik 1974 in 1975: 1. Dejan Jekovec (Tržič) 90 točk, 2. Urban Franc 82 točk, 3. Jure Žagar 68 točk, 4. Rok Polajnar (vsi Triglav) 66 točk, 5. Robi Meglic (Tržič) 62 točk, 6. Zoran Zupančič (Alpina) 56 točk, 7. Aljoša Dolhar (Planica) 55 točk, 11. Grega Martinjak 22 točk, 12. Tadej Žvikart 18 točk, 14. David Mesec 17 točk, 15. Robi Zaplotnik (vsi Triglav) 15 točk, 19. Anže Zupan (Stol) 7 točk. Ekipno najboljši Triglav 382 točk, 2. Tržič 215 točk, 3. Velenje 104 točke, 4. Alpina 87 točk, 6. Planica 64 točk, 8. Stol 9 točk. Mladinci do 16 let, letnik 1976: 1. Tadej Žvikart 87 točk, 2. Igor Teran (oba Triglav) 77 točk, 3. Jure Radelj (El. Ilirija) 73 točk, 5. Anže Zupan (Stol) 62 točk, 7. Grega Eržen 41 točk, 8. Erik Vesel 37 točk, 9. Uroš Rakovec (vsi Triglav) 34 točk, 10. Matej Zerjal (Alpina) 31 točk, 11. Gorazd Bertoncelj (Triglav) 30 točk, 15. Jaka Grosar (Tržič) 14 točk, 16. Robert Janežič (Triglav) 12 točk, 18. Matija Stegnar (Tržič) 10 točk; ekipno najboljši Triglav 381 točk, 2. El. Ilirija 174 točk. 3. Velenje 122 točk, 4. Stol 78 točk, 5. Alpina 33 točk, 6. Tržič 27 točk. Pionirji 15 let, letnik 1977: 1. Jure Radelj (El. Ilirija) 67 točk, 2. Jaka Grosar (Tržič) 48 točk, 3. Uroš Rakovec (Triglav) 46 točk, 6. Matija Stegnar (Tržič) 29 točk, 7. Jože Kokalj (Stol) 23 točk, 8. Robert Janežič in Miha Eržen (oba Triglav) 22 točk, 12. Robi Vertnik (Triglav) 10 točk, 13. Roman Perko (Tržič) 9 točk, 17. Jaka Eniko (Alpina) 7 točk, 18. Gašper Poljanšek (Alpina) 5 točk; ekipno je zmagal Triglav 142 točk, 2. Tržič 114 točk, 3. Velenje 107 točk, 7. Stol 25 točk, 8. Alpina 16 točk. Pionirji 14 let, letnik 1978: 1. Jaka Grosar 70 točk, 2. Matija Stegnar (oba Tržič) 56 točk, 3. Robert Janežič 45 točk, 4. Miha Eržen (oba Triglav) 34 točk, 5. Gašper Poljanšek (Alpina) 31 točk, 7. Jaka Eniko (Alpina) 25 točk, 10. Boštjan Brzin (Tržič) 14 točk. 13. Matej Hribar (Tržič) II točk, 15. Jernej Kumer (Alpina) 10 točk, 16. Gašper Mlačnik (Stol) 9 točk, 17. Igor Cuznar (Triglav) 6 točk; ekipno najboljši Tržič 174 točk, 2. Triglav 98 točk, 3. Alpina 70 točk, 8. Stol 9 točk. Pionirji 13 let, letnik 1979: 1. Robert Janežič (Triglav) 64 točk, 2. Primož Peterka (Moravče) 57 točk, 3. Jernej Kumer (Alpina) 40 točk, 4. Miha Eržen (Triglav) 31 točk, 8. Boštjan Brzin (Tržič) 22 točk, 16. Andraž Černilec (Tržič). Ekipno najboljši Triglav 107 točk, 2. Moravče 83 točk, 3. Velenje 49 točk, 6. Alpina 40 točk, 7. Tržič 25 točk. Pionirji 12 let, letnik 1980: 1. Luka Ograjenšek (Velenje) 62 točk, 2. Samo Lazar (El. Ilirija) 61 točk, 3. Uroš Peterka (Moravče) 43 točk, 8. Davorin Stanonik (Alpina) II točk, 10. Miha Kešpert (Triglav) 9 točk, 13. Luka Mohorič in Andrej Cuznar (oba Triglav) 7 točk, 18. Anže Urevc (Stol) 5 točk, 20. Tilen Mandeljc (Stol) 2 točki. Ekipno jc zmagalo Velenje 154 točk, 2. El. Ilirija 88 točk, 3. Moravče 68 točk, 5. Triglav 23 točk, 6. Alpina 11 točk, 8. Stol 7 točk. Pionirji II let, letnik 1981: Miha Rihrar (Ihan) in Milan Živic (Velenje) 39 točk, 3. Uroš Peterka (Moravče) 38 točk, 6. Luka Mohorič (Triglav) 29 točk, 7. Tilen Mandeljc (Stol) 19 točk, 8. Bine Norčič (Triglav) 17 točk, 16. Klemen Jakopin (Triglav) 3 točke, 18. Marko Šimic in Primož. Zupan Urh (oba Triglav) 1 točko. Ekipno je zmagala El. Ilirija 92 točk, 2. Velenje 61 točk, 3. Triglav 57 točk, 6. Stol 19 točk. Pionirji 10 let, letnik 1982: L Matjaž Jurman (Dolomiti) 45 točk, 2. Uroš Vrhovec (El. Ilirija) 43 točk, 3. Marko Šimic 41 točk, 5. Primož Zupan Urh (oba Triglav) 26 točk, 7. Miha Albreht (Alpina) 18 točk, 8. Urban Zupan (Tržič) 14 točk, 9. Rok Mlinar (Alpina) 12 točk, 13. Grega Borenovič (Stol) 6 točk; ekipno najboljša El. Ilirija 97 točk, 2. Dolomiti 83 točk, 3. Triglav 74 točk, 4. Alpina 31 točk, 5. Tržič 12 točk, 8. Stol 6 točk. Pionirji do 9 let, letnik 1983 in mlajši: 1. Uroš Vrhovec (El. Ilirija) 80 točk, 2. Janez Rukše (El. Ilirija) 60 točk, 3. Primož Zupan Urh 55 točk, 4. Domen Ribnikar (Tržič) 41 točk, 6. Luka Harinski (Stol) 32 točk, 7. Gašper Čavlovič (Triglav) 30 točk, 8. Domen Dvoršak (Stol) 26 točk, 9. Andi Legat (Stol). Matic Švab (Tržič) in Anže Brankov ič (Triglav) 19 točk, 12. Jan Tomazin (Triglav) in Lipe Krv ina (Alpina) 15 točk, 18. Robert Klemenčič (Alpina) 9 točk. Ekipno so bili najboljši El. Ilirija 225 točk. 2. Triglav 141 točk, 3. Stol 83 točk, 4 Tržič 73 točk, 6. Alpina 25 točk. Skupni zmagovalec v vseh kategorijah je postal kranjski Triglav s 1.718 točkami pred Elektrotehno Ilirijo 1.366 točk, 3. Tržič 734 točk, 4. Velenje 663 točke, 5. Alpina Žiri 524 točk, 6. Stol Žirovnica 365 točk, 10. Planica 100 točk. fr? šah Janez Bešter Kranjčanka POLONA FREL1H igra na evropskem prvenstvu v namiznem tenisu Polona lovi evropski vrh Kranj, aprila - Cilj slovenske ženske reprezentance v namiznem tenisu na evropskem prvenstvu, ki se je v petek začelo v Stuttgartu, je zmaga v skupini B in uvrstitev med najboljše evropske reprezentance. Polona Frelih, najboljša slovenska igralka, sedaj 31. v Evropi, pa se bo skušala približati evropskemu vrhu. Igralke te kakovosti je lani že premagovala. Zato je Stuttgart tudi njena velika osebna priložnost. Tokratno evropsko prvenstvo, na katerem nastopa Slovenija prvič kot samostojna država, za vas ni prvo veliko tekmovanje. Bili ste že na svetovnem, na evropskih prvenstvih. Torej odhajate v Nemčijo s precejšnjimi mednarodnimi izkušnjami. "Lani sem bila na svetovnem prvenstvu v Chibi na Japonskem in to je bil moj prvi članski reprezentančni nastop. Sodelovala sem na mednarodnih prvenstvih in nastopala za mladinsko reprezentanco Jugoslavije in to kar trikrat na evropskem mladinskem prvenstvu, enkrat pa sem bila še kot pionirka na evropskem pionirskem prvenstvu." Kaj štejete za vaš največji uspeh na teh tekmovanjih? "Največji uspeh je bil lani na svetovnem prvenstvu, čeprav ni bil toliko viden, ko sem premagala ves evropski vrh vključno z evropsko prvakinjo Bolgarko Gergelčevo, v šestnajstini finala pa sem zgubila s svetovno prvakinjo. Pred dvema letoma sva bili na evropskem mladinskem prvenstvu s Fazličevo ekipno prvi in sva premagali vse nasprotnice, ki so naju še na pionirskem prvenstvu premagovale. S sredozemskih iger sem prinesla dve kolajni, lani sem osvojila mednarodno prvenstvo Bolgarije in to bi bili vsi po moje največji uspehi." Rezultati kažejo, da se priključujete evropskemu namiznoteniške-mu vrhu. "Lani sem začela zelo dobro igrati in sem vstopila v evropski vrh. Ko pa se je Slovenija osamosvojila, nismo tekmovali. Lani po svetovnem prvenstvu sem bila 27. na rang lestvici, ker pa kasneje nismo nastopali na mednarodnih turnirjih, sem padla na 31. mesto v Evropi. Če bi bilo vse normalno, bi bila na tem evropskem prvenstvu lahko nosilka skupine." Kako ste pripravljeni na tokratno evropsko prvenstvo? "Vso sezono sem imela samo 2a trening, ker ni bilo turnirjev. Dvakrat sem bila v Nemčiji, pred zadnjimi pripravami v Radovljici pa tretjič, trenirala sem skupaj z italijansko reprezentanco. Pred Bol-zanom v Italiji, kjer so bile olimpijske kvalifikacije, sem zelo dobro igrala. Tudi na kvalifikacijah sem bila dobra na treningi, na tekmi pa se je dobra igra nekako zgubila. Nisem imela občutka za partije. Sedaj je veliko bolje. Odigrala sem kvalifikacije, kjer sem imela zelo veliko partij. Nekaj dobrih iger je bilo na slovenskem Top 10 in tudi v Nemčiji. Mislim, da sem v boljši formi, kot sem bila pred kvalifikacijami v Bolzanu." Kakšen je realen domet slovenske ženske reprezentance na tokratnem evropskem prvenstvu v Stuttgartu? "Mi smo na novo in začenjamo z B skupino. V A skupini so močne reprezentance. V najboljšem primeru smo lahko enajste, če smo prve tako v svoji skupini kot v B skupini kot celoti. Močna je Avstrija, prav tako pa tudi Luksemburg, vendar se jih da premagati in mi startamo na prvo mesto." Kakovostno napredujete. Bi bilo tako tudi, če bi ostali v Kranju in ne bi odšli h Kovini v Ljubljano? "V Kranju nisem imela tako močnih soigralcev in že takrat, ko sem igrala še za Kranj, sem vadila v Ljubljani, kjer so bile tudi boljše prostorske možnosti za trening. V Kranju pa je to še sedaj problem. V Ljubljani je center nami/nega tenisa, tam se zbirajo najboljši in tudi Polona Čehovin je prišla lani iz Kopra." Kako pa sedaj gledate na razvoj kranjskega namiznega tenisa? "V Kranju se dobro dela, čeprav je šel kranjski trener Janez Stare z menoj v Ljubljano. Po moje Kranju manjka dvorana, kjer bi bile mize stalno postavljene. Kot slišim, se sedaj nekaj takega planira nad kegljiščem. Matijaševič dela dobro z mladimi, Maček je uspešen pri Merkurju." Koliko trenirate dnevno? "Letos treniram normalno od štiri do pet ur dnevno. Je pa odvisno. Pred turnirjem treningi malo popustijo, potem spet naraščajo in podobno. Letošnjo sezono sem trenirala štiri do pet ur namiznega tenisa, potem sem imela zelo veliko priprav za telesno vzdržljivost. Mislim, da sem letos zelo dobro trenirala." Za kaj drugega pa ne ostaja kaj dosti časa, recimo za šolo, zabavo? "Vse je treba odložiti. V klubu imam dobre pogoje, čeprav je sedaj, ko je Slovenija samostojna, nekaj problemov z denarjem. Vendar se zaenkrat še normalno preživljamo. Dobivam štipendijo, vendar se ne da primerjati s kakšnim drugim športom, kar se pa že prej ni dalo. Se pa da živeti. Zadnja leta so na mednarodnih turnirjih tudi denarne nagrade. Prej je bilo pa treba samo igrati, zaslužek pa je bil skoraj ničen." • J. Košnjek, slika P. Kozjek 1. Absolutno državno prvenstvo v šahu Kranj, 13. aprila - Od petka, 10. aprila, do srede, 15. aprila, poteka v prostorih hotela Creina v Kranju 1. absolutno državno prvenstvo v šahu za dečke in deklice. Med dečki igra 22, trenutno najboljših, mladih šahistov (do 15 let), med deklicami pa 10. Prvi igrajo 9 kol po švicarskem sistem z igralnim časom 50 potez na dve uri in v nadaljevanju 25 potez na uro. Deklice igrajo enokrožni turnir po Bergerjevem sistemu (vsaka z vsako). Na turnirjih igra tudi 6 predstavnikov Gorenjske. V obeh konkurencah pa sta po treh kolih v vodstvu gorenjska predstavnika: Boštjan Markun in Maja Šorli. Zaključek turnirja bo v sredo ob 14. uri. Vrstni red po treh kolih: I. (3) M. Šorli. 2. (2.5) I. Mihelič, 3. - 4. (2) M. Maric, J. Krivec, 5. (1.5) T. Štumberger. itd... „ Aleš Drinovec IX. Šahovska olimpiada slepih Kranj, 10. aprila - Na Palmi de Mallorci bo do 14. do 29. aprila IX. šahovska olimpiada slepih. ' Šahovske olimpiade slepih se bo udeležila tudi reprezentanca Slovenije, za katero bo to prvi samostojni nastop na tovrstnem tekmovanju. Reprezentanco Slovenije sestavljajo Ivan Komovec iz Ljubljane, Emil Muri iz Kranja ter brata Franc in Ivan Mlačnik z Ljubnega v Savinjski dolini. Trener ekipe je znani slovenski šahist Rudi Osterman, kot spremljevalca pa bosta reprezentanco spremljala še Marjan Butala in Emil Luzar. Organizacijske naloge za udeležbo na olimpiadi sta urejali Zveza slepih in slabovidnih Slovenije in Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije. V pripravljalnem obdobju so se kandidati udeležili blejskega šahovskega turnirja, na pot pa odhajajo opremljeni z računalnikom, ki ga je posodilo podjetje ST1NG iz Ljubljane. Ernest Jazbinšek I KOLESARSTVO Kolesarji na treh mednarodnih tekmovanjih Ta konec tedna so odšli slovenski kolesarji kar na tri mednarodna tekmovanja. Mladinska državna reprezentanca je odšla v Italijo. Tam se je danes začela tridnevna mednarodna dirka mladinskih ekip po Um-briji. Slovenske barve zastopajo Žiga Bajt, Andrej Hauptman, Andrej Gimpel in Branko Filip. Slovenska članska reprezentanca pa se udeležuje mednarodnega tekmovanja Bergamesco Open. Na 10-dnevnem tekmovanju, ki se ga udeležuje 30 amaterskih in profesionalnih ekip bodo nastopali naslednji slovenski kolesarji: Igor Bertoncelj, Martin Hvastja, Brane Ugljenovič, Marko Baloh, Gorazd Štangel, Bogdan Ravbar in Borut Rovšček. Šestčlansko savsko ekipo pa je trener Matjaž Zevnik odpeljal v Avstrijo. V. Drašak G0 Milan zakotnik zmagovalec iv. omejčevega me- MORIALA Od 10. do 12. aprila 1992 je na Jezerskem v hotelu Kazina potekal tradicionalni IV. Omejčev memorial pod pokroviteljstvom Kazina Kranjska Gora in finančni pomoči Go zveze Slovenije in Exoter-ma. 0 Tekmovanja se je udeležilo 23 tekmovalcev iz Slovenije, dva iz Hrvaške in gost iz Kitajske. Po izenačeni igri je zmagal igralec Kranja Zakotnik (5 točk), pred Bizjakom. Čefarinom. Matohom (Novo mesto) in Gasparijem (Ljubljana) (vsi 4 točke). Med kategorniki je bil najboljši Kranjčan Černivec. med ženskami pa je bila prav tako najboljša Kranjčanka Vera Rupel. J. Marinček ODMEVI ] V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Zakaj je revščina anonimna? Gorenjski glas, 7. aprila 1992 V 27. številki vašega glasila, z dne 7. aprila, je bil na naslovnici objavljen prispevek z naslovom "Anonimna revščina". Sicer ne obširen, pa vendar za današnji čas še kako aktualen članek. Prav konec v tem prispevku pa me je spodbudil, da sem vam napisal to pismo. O tem, da bi to spravil na papir, sem že večkrat razmišljal, vendar je piko na "i" dal prav vaš prispevek. Zapisali ste, da je bilo kar nekaj klicev, češ da vse skupaj slikale preveč črno. To ni res! Prav javni mediji bi morali o sedanji revščini in bedi več informirati ne samo našo, ampak tudi svetovno javnost. Saj smo se v tem pogledu že približali celo nekaterim afriškim državam! Bom jaz povedal, zakaj pri nas ta mizerija in revščina bolj ne izstopata. Slovenci smo znani po tem, da smo bolj molčeči in vase zaprti ljudje. Vsak skrbno skriva svojo revščino za vrati svojega doma. Kar se le da. se spodobno obleče, ko gre ven, v upanju in strahu, da ljudje ne bi ugotovili, da ima doma le skorjo kruha in nekaj krompirja. Vem za primer starejše upokojenke, ki ji je. potem ko je poravnala vse račune. MADA IKI/tKSKI S1UIH0 NAŠE POSEBNOSTI: • družinski popust -brezplodno vsako Šesto striženje -10 % popust v aprilu ■nego poškodovanih las • nasveti za nego los z zdravilnimi zelišči - uspešno odpravljanje prhljaja ■ laserska biostimulacija in vitaminska masaža za preprečevanje izpadanja las VZEMITE SI ČAS ZASE IN NAS OBIŠČITE V ŠKOFJI LOKI, Frankovo naselje 68 Telefon: (064) 631 906 ostalo le borih 800 SLT! Pa naj si vsi tisti, ki so vas klicali po telefonu, sami izračunajo, kaj je lahko kupila vsak dan. da se je pretolkla skozi mesec. Kje pa so potem še stroški za recepte, saj je omenjena ženica kronična bolnica. Sam svoje revščine ne skrivam pred nikomer. Ni me sram povedati (čeprav ne pijem in ne kadim!), da mi že v drugi polovici meseca zmanjka denarja in si ga izposojam pri znancih in prijateljih, ki so pač finančno boje situirani. Ne zmorem plačevati stanarine in iz meseca v mesec prelagam plačilo za električno energijo. Telefoniram s pošte v Elektro Žirovnico in prosim za začasni odlog, za kar, moram reči, imajo veliko mero posluha. Ni me sram povedati, da sem že skoraj bos, saj si ne morem kupiti še tako poceni obutve ali para nogavic, da o drugi konfekciji sploh ne govorim! Zakaj bi se tega sramoval'.' Trdo sem delal vseh petintrideset let v železarni na Jesenicah na tri izmene. Sram naj bo torej tiste, ki so mi za moje delo odmerili tako skromno pokojnino, ob kateri sem z eno nogo že tako rekoč v grobu. Velik del krivde za to. da je pri nas vse več revežev, nosi brez dvoma tudi nova oblast. Zakaj pa pred tem v času "rdeče oblasti" tega ni bilo0 Če gre kmetija na boben, je kriv gospodar in ne hlapec. Zakaj oblast dovoli, da iz dneva v dan rastejo cene osnovnim živilom? Danes že vsaka trgovina lahko nenadzorovano lepi nove, višje cene celo za tiste artikle, ki so že na policah in so bili nabavljeni po nižji ceni. Medtem pa je bil že dvakrat znižan davek na uvožene avtomobile! Kdo pa si nakup takega avtomobila lahko privošči, je pa menda vsakomur jasno. Kot v posmeh pa je prav sedanja oblast letos uvedla "novost", saj morajo celo največji reveži prijaviti dohodnino. Ni kaj. Amerika v malem, bi rekel jaz. Da so razmere v naši državi res brezupne, potrjuje tudi vse večje število samomorov, predvsem mladih ljudi! Tudi o tem ste pisali v isti številki vašega glasila na peti strani. Prepričan sem, da bo to število z leti še naraščalo. Zakaj? Mladi ljudje ostajajo po končanem šolanju brez zaposlitve (če seveda nimajo vplivnega strica!), še naprej v breme svojim, nemalokrat že upokojenim staršem. Tako se socialna beda le še povečuje. Po drugi strani pa imamo celo brigado ljudi, posebno takih z lepo pokojnino, ki še naprej delajo honorarno, ker jim je pač doma dolgčas! Zato ti mladi ljudje še tisti pičli denar porabijo za alkohol in cigarete in. konec je neizbežen. Ko ne vidijo nobenega izhoda več, pride trenutek, da storijo usoden korak in vrv v nekaj minutah reši vse težave. Zato je nujno, da prioritetno začne naša 3lpl©S Prodajni center Železniki 'd do' do teMzoriev TRGOVINA Alplesov prodajni center v Železnikih ponuja vse vrste pohištva primerne za vse bivalne prostore. Poleg obstoječega prodajnega programa so svojo ponudbo še razširili, tako da imajo na voljo vso stanovanjsko opremo, električno ročno orodje, belo tehniko in akustiko, našli pa boste tudi kristal, darila in unikate. Skratka, celotna ponudba za bivalne prostore. spalnice, jedilnice, sedežne garniture, klubske mize in video omarice. In kar je še posebej pomembno v času draginje: Alplesov prodajni center je aprila pripravil prodajno akcijo, med katero vam za vse izdelke odobravajo kar štirideset odstotkov popusta za gotovinska plačila. V Alplesovem prodajnem centru so pripravili tudi pestro Na razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu, Alplesov prodajni center v času Sejma kmetijstva in gozdarstva razstavlja pohištvo podjetij Alples Pohištvo in Alples Lesni program. Ponudba zajema pohištvo za dnevne sobe, predsobe, vlada reševati problem zaposlovanja mladih ljudi, da si bodo ustvarili lastne družine, dobili lastna stanovanja in poskrbeli, da na pragu novega tisočletja Slovenci ne bomo izumrli. Dokler pa bo pri nas vse več revežev in, dokler bo delavska plača vsega 200 mark, nikar ne silimo v Evropo, saj s takim standardom niti na Balkanu ne bi bili prvi. Za konec samo še nekaj besed tistim, ki so vas klicali po telefonu. Zal je med drugim pri nas, glede na ceno tudi telefon luk- „~,, j k, izbiro barvnih televizorjev Samsung in Gorenje po izredno ugodnih cenah. Tako boste na primer za barvni TV Gorenje s 56-centimetrskim ekranom in vgrajenim dekoderjem za tele-tekst odšteli samo 48.360,00 tolarjev. suz, ki si ga lahko le redki privoščijo. Dokler bodo ti ljudje udobno živeli v svojih lepih hišah (zgrajenih nemalokrat na tuj račun), se vozili v službo vsak s svojim uvoženim avtomobilom in hodili na počitnice v tujino, toliko časa ne bo bolje. Kajti star pregovor pravi, da sita vrana lačni ne verjame. Janko Fon Cesta maršala Tita 2 64270 Jesenice M JELOVČAN 64220 ŠKOFJA LOKA G R E N C 2 064/632-094 Sladkor 1/1 64,00 SLT Sladkor 50/1 59,80 SLT/kg Olje 11 122,20 SLT POSEBNA PONUDBA: BOGATA IZBIRA ŽIVIL De|ovnJčas. ZA VELIKONOČNE .7h io ob delavnikih od 7. do 19. ure PRAZNIKE ob sobotah od 7. do 18. ure ob nedeljah od 9. do 12. ure Firma K G M JANEZ KALAN - ZAP0GE Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga možnost plačila na dva čeka • poseben popust pri nakupu večjih količin • dostava na dom • cene izredno ugodne Tel.: 061/823-609,824-420, fax: 824-424 nama organizira veliko nagradno akcijo z žrebanjem v času od 30. 4. 1992. V nagradnem žrebanju lahko sodelujete vsi, ki boste kupili za več kot 3.000 tolarjev. Ob nakupu boste prejeli kupon za javno žrebanje, ki bo 8. maja NAGRADE 1. nagrada: pomivalni stroj Candy SYLENA 2. nagrada: video rekorder ITT NOKIA 3. nagrada: šivalni stroj BAGAT RUŽA 4. nagrada: moško gorsko kolo ROG PIONIR 5. nagrada: multi practic ISKRA BRAUN in še veliko drugih nagrad. KDO IŠČE, TA NAJDE... V NAMI MKGAMILK Charles Webb ie DIPLOMIRfINEC 1 Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohor/a "Prav," je rekel g. Braddock. Zravnal se je. "Ljudje?" je rekel. "Na vrsti je kratek odmor. Počakajte na svojih stolih." Pohitel je ob bazenu in skozi leso do zadnjega dela vrta, kjer je bila peč%i sežiganje odpadkov. Benjamin je tiho stal v plitvem koncu bazena, s sulico, naslonjeno na dno, in strmel skozi masko v Petra Arnolda. Bilo je popolnoma tiho. Ko seje j,. Braddock vrnil, je nosil velik kos betona, ki je služil za to, daje držal pokrov peči zaprt. Benjamin ga je vzel in šel počasi nazaj proti globokemu delu. Ko seje njegova glava potopila pod gladino, so se nekateri gostje začeli smejati in ploskati in pod vodo je postalo popolnoma tiho, koje počasi stopal proti najglobljemu dnu bazena. Za trenutek je obstal in gle- dal steno bazena, potem je sedel. Končno se je zleknil na bok in si veliki kos betona uravnoteženo namestil na kolk. Potem je obrnil glavo in pogledal navzgor proti svetlikajoči se srebrni površini bazena nad seboj. "Očka?" je tiho rekel v svojo masko. Zjutraj je vstal bolj zgodaj kot ponavadi. Oblekel je safari hlače in star suknjič, ki ju je kupil na vzhodu v trgovini z vojaškim blagom, in odšel po stopnicah navzdol. V kuhinji je bila ga. 'Braddock. "Danes si pa zgodaj vstal," je rekla. Benjamin je šel mimo nje in sedel za mizo pred svojo grenivko. "Odhajam od doma," je rekel. "Kaj?" "Rekel sem, da odhajam od doma," je rekel in vzel žlico. "Po zajtrku bom odšel." Ga. Braddock je segla po brisači poleg pomivalne mize, da. si je obrisala roke. "Odhajaš stran?" je rekla. "Tako je." Strmela je vanj, šla čez sobo ter sedla k njemu za mizo. "Greš na izlet?" je vprašala. "Tako je," je rekel Benjamin. Začel je dolbsti v grenivko. "No in kam greš?" je vprašala. "Ne vem." "Ne veš, kam greš?" "Ne." Trenutek je sedela in ga gledala. "Ne vem, kaj misliš," je rekla. "Ce hočeš frazo," je rekel Benjamin in pogledal čez grenivko, "grem na potovanje." "Kaj?" "Na potovanje. Mislim, da je to običajna terminologija." "No, Ben!" je rekla mama. "Kaj?" "Tega še vedno ne razumem. Upam, ne misliš enostavno zmetati svojih stvari v avto in oditi." "Ne." "Kaj pa potem?" "Stopal bom." "Kaj?" "Mama, ti nisi veliko potovala, kajne?" Ga. Braddock je začela zmajevati z glavo. "Ne vznemirjaj se, mama. Z mano bo vse v redu." ''Se pravi, da nameravaš kar tako spakirati in oditi?" "Nobene prtljage ne bom vzel." "Kaj?" "Vzel bom samo to, kar imam na sebi." "Misliš resno?" "Ja." "No, koliko denarja boš pa vzel s seboj?" "Deset dolarjev." "O," je rekla. "Potem pa ne boš več kot dan ali dva od doma." Benjamin je nesel v usta košček grenivke. "Koliko časa boš od doma?" je vprašala mama. "Ne vem." "Več kot dan ali dva?" "Ja." "Ampak ne več kot en teden." "Poglej," je rekel Benjamin. "Mogoče pet let, mogoče deset-Ne vem." "Kaj?" V kuhinjo je prišel g. Braddock z jutranjim časopisom v roki. "Danes si pa zgodaj vstal," je rekel. "Ben, povej očetu. Ker vem, da ti tega ne bo dovolil storiti." "Kaj pa je?" je vprašal g. Braddock in sedel za mizo. "Na izlet grem." "Ne bo vzel športnega avtomobila! Ne bo vzel nobenih oblačil! V žepu ima deset dolarjev in..." "Oprostita," je rekel Benjamin. Segel je po sladkornici na sredini mize. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN k družinskega zakulisja Pretepena trinajstletnica Žirovnica, 13. aprila - Policisti vedo veliko povedati o naraščajo-Cern nasilju med štirimi zidovi. Žrtve, običajno žene, redko otroci, Pogosto pa tudi sosedje, ki slišijo divjanje, jih ob najrazličnejših Urah kličejo na pomoč. Koliko nasilja ostaja še prikritega v zakuli-sJu idiličnega družinskega sožitja, zlasti v hišah, ki bolje varujejo skrivnosti kot stanovanja v blokih, ne ve nihče. V strahu pred nasilnežem ali sramu pred sosedi veliko žrtev raje molči in trpi naprej. Prejšnji teden nas je poklicala Marija L. iz vasi pri Žirovnici. Vznemirjena je pripovedovala, da sta se sorodnika sPravila nad njeno trinajstletno hčer in jo pretepla. Obračunov nad otrokom ne bo dovolila, je ^ejala odločno, in nas povabi-'a, naj zapišemo njeno zgodbo. Marija L. živi s hčerko in Partnerjem v zgornjem nadstropju materine hiše, mati živi v pritličju. Spori so postali že del njihovega življenja, v soboto, 4. aprila, pa je šlo vendarle Predaleč. »Popoldne sem pospravljala na podstrehi, ko me je mati začela brez vzroka zmerjati. Usedla sem se v avto, sita vsega, sem zagrozila, da grem povedat na policijo. Hčerka je peljala ven psa. Mati je medtem po telefonu poklicala mojo sestro. Prišla je z odraslim sinom, oba sta se spravila nad hčerko, jo tepla po glavi, brcala. Ko sem prišla nazaj in videla, kakšna je, sem jo peljala k zdravniku. Poslali so jo na rentgen, ker je imela po glavi več bušk. Res pa sem potem šla dogodek prijavit tudi na policijo,« je povedala Marija L. Ko smo se v petek pogovarjali v njihovem stanovanju, matere ni bilo doma. Marija je dolgo poskušala verjeti, da je mati živčno motena, po tem, kar se je zgodilo nemočni trinajstletni hčerki, tega ne verjame več. Pripoveduje, kako je mati nekega dne, ko jih ni bilo doma, telefon s hodnika potegnila v svoje stanovanje, kako jim je zapirala centralno kurjavo, čeprav sta jo po hiši napeljala s partnerjem - zdaj imata peč v stanovanju - kako mati ponoči navija radio, da ne morejo spati in tako dalje. »Vem, da ni lepo v javnosti črniti lastno mater,« priznava Marija L. »Še manj lepo je, kar »Oktobra lani so isti ljudje prišli k nam. Hči je bila sama doma. Očitali so ji, da mami nagaja, tolkli po vratih, grozili, dajo bodo ubili. Hči je bila prestrašena. Odvetnik jim je poslal opozorilno pismo, naj jo pustijo pri miru. Zgrožena in užaljena, pa tudi nerodno ji je zaradi nenehnih krivičnih materinih obtožb, češ da spi z vsakim moškim, ki pride v hišo. Zdravstveni in socialni delavci so stvari preverili, svetovali so mi, naj hčeri razložim. Posvetovala sem se tudi s strokovnjaki iz psihiatrične bolnišnice v Begunjah, kaj naj ukrenem glede matere. Dejali so mi, naj spregledam. Sama še lahko, ko gre za hčer, ne morem,« pravi Marija L. KRIMINAL mati počne nam, kar so storili hčerki, pa je višek, ne bom dovolila, da se ponovi !«• H. Jelovčan tXa tedna po požaru v Stražišču Štiri do pet milijonov tolarjev škode Kranj, 13. aprila - Ljudje imajo bujno domišljijo. Tudi o požaru 29. "larca zvečer v delu Tekstilindusovega samskega doma v Stražišču, ki je uničil celotno četrto nadstropje,' se spletajo najrazličnejše go-vorice. Šušlja se celo, da je bil podtaknjen. Uradno poročilo kriminalistične službe UNZ Kranj kakršnokoli namernost zanika. Ogenj je povzročil električni kalorifer v eni od sob. Dom je bil grajen za samce, ki naj bi v sobah ne kuhali. Ži-vljenje je pravila postavilo na glavo. V sobicah se na nekaj kvadratnih metrih gnete precej družin - ko sem pred dnevi potrkala na ena od vrat v "nepri- zadetem" nadstropju, je gospodinja ravno pripravljala kosilo na električnem kuhalniku za štiričlansko družino - električna napeljava je preobremenjena, slejkoprej se je dejansko moralo zgoditi, kar se je. Opozorilo sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin republike Slovenije Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin opozarja novinarje in odgovorne urednike sredstev javnega obveščanja, da je s stališča spoštovanja in varstva človekovih pravic nedopustno javno objaviti imena in priimke oseb, ki so osumljene, da so storile kakšno kaznivo dejanje. To velja tudi za primere, ko so sicer objavljene samo začetnice, pri tem pa drugi podatki nedvoumno razkrivajo identiteto osumljenca. Takšno stališče uveljavlja' tudi nova Ustava Republike Slovenije, ko določa pravico do domnevne nedolžnosti (27. člen), pravico do osebnega dostojanstva (34. člen) in pravico do zasebnosti (35. člen). Zoper vsako od tu naštetih kršitev človekovih pravic je po četrtem odstavku 15. člena Ustave Republike Slovenije zagotovljeno tudi sodno varstvo in pravica do odprave posledic njihove kršitve. Ne glede na možnosti, ki jih imajo po teh določbah oškodovanci in ne glede na možnost za odškodninsko in celo za kazensko odgovornost storilcev takšnih kršitev, pa Svet opozarja predvsem na dolžnost vsakogar spoštovati človeško dostojanstvo drugega. Škode, ki je z omenjenimi kršitvami prizadejana časti, dobremu imenu in osebnemu dostojanstvu oškodovanca, namreč ni mogoče, vsaj ne v celoti popraviti, tudi če bi ta dobil zadoščenje v kazenskem ali v civilnopravnem postopku. Prof. dr. Ljubo Bavcon VARNOST = TRDNOST = varnost p. o. Kranj podjetje za varovanje premoženja NAS TELEFON; (064) 212-726, NAŠ TELEFAKS: (064)214 Komunalno podjetje škofja loka p. o. *jdnčeva c. 43 a_______ objavlja prosti delovni mesti za nedoločen čas 1. VODENJE PLINIFIKACIJE Pogoji: — strojni inženir — strokovni izpit za plin, elektriko, tlačne posode in varstvo pri delu 2. PRAVNIK Pogoji: — diplomirani pravnik — zaželen pravosodni izpit Nastop dela takoj! Kandidati naj predložijo svoje vloge z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov KOMUNALNO PODJETJE Škofja Loka, Kidričeva c. 43 a. Dva tedna po požaru se traktu samskega doma, kjer je gorelo, nič ne vidi. Četrto nadstropje je že počiščeno, prazno, čaka mojstre, ki ga bodo znova usposobili za stanovanja. »V nadstropju je stanovalo osemnajst ljudi, v glavnem družine, nekaj je bilo tudi samcev,« je povedal direktor Tekstilindusovega splošnega sektorja Ervin Ankerst. »Stanovalce smo preselili v druga nadstropja -nekaj postelj je bilo še prostih -ena družina je dobila stanovanje v Savi. Škoda zaradi požara še ni dokončno ocenjena. Zavarovalnici Triglav smo jo prijavili, hkrati pa naročili projekte za prenovo. Ob tem se ponujata dva možnosti; ali nadstropje vrniti v prvotno stanje ali pa ga preurediti v garsonjere, v katerih bodo lahko živele tudi manjše družine. Nagibamo se k drugi varianti,« je še dejal Ervin Ankerst. »Škoda je v grobem ocenjena na štiri do pet milijonov tolarjev,« pa je povedala Maruša Lavtar iz Zavarovalnice Triglav v Kranju. »Zavarovalnica bo povrnila stroške po predračunu obnove v prvotno stanje, ki sodijo v zavarovanje, ko ga bo Tek-stilindus predložil, bo znana tudi točna številka škode. • H. Jelovčan, foto: P. Kozjek Mubijevih pet že doma Ljubelj - V petek, 10. aprila, so delavci avstrijskih mejnih organov "dostavili" na slovensko stran meje petero Mubijevih ugrabiteljev, ki so kazen v celovških zaporih že odslužili. Tako so spet doma oče Franc in Matej Mubi, prijatelji Primož Ambrožič in Tilen Štefelin s Planine pod Golico ter Andrej Hartman iž Bitenj, medtem ko bo glavni krivec za "kavbojski obračun" z avstrijskima zakoncema Brandel, Tomaž Mubi, prišel domov mesec dni kasneje. • H. J. Za Sirolom razpisana tiralica Kranj - Preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča v Kranju je razpisal tiralico za Elanovim dolžnikom Mladenom Sirolom. Podjetnika so pred časom zaradi neplačanih računov vrgli iz hotela v Podvinu, njegov odvetnik je nato zatrjeval, da v Kopru čaka na izid pritožbe za Višje sodišče, očitno pa je Mladen Sirol izkoristil drugi potni list in odkorakal prek meje. Policisti namreč za zdaj za njim še zaman poizvedujejo. • H. J. NA SONČNI STRANI ALP Mala Mežakla je »ekološka bomba« Jesenice, 9. aprila - Sanitarna inšpekcija ugotavlja, da je voda iz večine vaških vodovodov oporečna. Odlaganje strupenih in nevarnih snovi na smetišča. Na smetišču na Mali Mežakli ni nobenega nadzora. Slaščičarna s Tomšičeve ceste je pravi rekorder v sanitarnih prekrških. Sanitarna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko med drugim ugotavlja, da prebivalci v jeseniški občini večinoma dobivajo vodo iz javnih vodovodov, ki jih upravlja Vodovod Jesenice. V jeseniški občini nimata zgrajenega javnega vodovoda le Belca in Javorniški Rovt, vodovod Dovje pa je v upravljanju vasi, kjer pa ne spoštujejo vseh predpisov, kot je, denimo, obvezna občasna preiskava vode. Inšpekcija med drugim opozarja na problematiko vaškega vodovoda Selo, ki bi ga bilo potrebno opustiti, slabo pitno vodo pa pijejo tudi vaščani Plavškega Rovta, kjer bi bilo treba poiskati nov izvir pitne vode. Vaški vodovod Hrušica je bil lani dan v rezervo zaradi slabih bakterioloških analiz in so preklopili na Peri-čnik. Slabo pitno vodo imajo po mnenju higiensko - epidemiološke službe tudi v Javorniškem Rovtu, kjer ni javnega vodovoda, voda iz hišnih vodovodov pa je bakteriološko neprimerna. V naselju bi bilo potrebno zgraditi javni vodovod.* D. Sedej Ovadba proti bivšemu tržiškemu direktorju Podjetje "prodal" zasebniku Kranj, 13. aprila - Vodja oddelka za gospodarski kriminal gorenjskega "krini" urada Pavo Ivankovič je danes povedal, da so javnemu tožilstvu ovadili bivšega direktorja tržiškega družbenega podjetja. Utemeljeno ga sumijo kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine in zlorabe položaja. Podjetje se že od lani otepa s hudimi likvidnostnimi težavami. Iskali so načine, kako bi pridobili svež denar in oživili proizvodnjo. Na koncu so se odločili za pogodbeno sovlaganje z zasebnim podjetjem. Lastninjenje-namreč ni prišlo v poštev, ker bi morali pridobiti soglasje republiške agencije za privatizacijo, ki med drugim oceni tudi premoženje družbenega podjetja. Za sklenitev pogodbe o dolgoročnem sovlaganju soglasje agencije ni potrebno, je pa tudi na osnovi takšne pogodbe naknadno mogoče speljati lastninjenje. V tržiškem primeru je stvar šla v to smer, je dejal Pavo Ivankovič. V bistvu gre za kupno pogodbo. Deleži obeh podjetij, družbenega in zasebnega, niso bili ocenjeni, cenitev je opravil kar zasebni podjetnik. Seveda v lastno korist, saj je svojemu podjetju prisodil 80-odstotni delež, družbenemu pa le 20-odstotnega. Pogodba je bila sklenjena, po njej družbeno podjetje ne dosega niti knjižne vrednosti. Nekdanji direktor družbenega podjetja naj bi se zavedal, da pogodba za podjetje ni koristna, na koncu je bil pripravljen "zamižati" za dva milijona tolarjev, takšno "provizijo" je namreč zahteval zase. Zasebni podjetnik na takšno darilo kajpak ni pristal. Pogodbo je končno podpisal direktorjev naslednik, ne da bi pravzaprav vedel, kaj se za njo v resnici skriva. Kriminalisti so iskali oškodovanca. Iz zapisnika delavskega sveta je razvidno, da so v družbenem podjetju glasovali za ustanovitev mešanega podjetja, torej niti niso vedeli, kaj so podpisovali. Vprašanje je tudi, kdo naj bi v takih primerih zaščitil družbeno (delavsko) premoženje. Javnemu pravobranilstvu ta pristojnost ni dana. In kaj zdaj? Pogodba je podpisana, z njo si je zasebnik pridobil upravljalske pravice v družbenem podjetju, ki mu ne gredo. Menda v družbenem podjetju zdaj ocenjujejo realno vrednost svoje firme. Ker smo o tem skušali zvedeti kaj več, smo poklicali sedanjega direktorja Obrtnega podjetja Tržič (sklepamo, da gre za to firmo), vendar je po besedah tajnice že odšel in ga danes ne bo več nazaj, vodja kadrovske službe pa je izjavila le, naj se o tem pogovarjamo z direktorjem. • H. Jelovčan Predrage devize Jesenice - Jeseniški policisti so v petek popoldne opravili racijo po mestih, kjer se preprodajajo devize. Zasačili so tri Jeseničane, ki so po višjem tečaju od bančnega ljudem prodajali devize. Denar so jim zasegli, za kršitev 86. člena Zakona o deviznem poslovanju pa se bodo zagovarjali pred sodnikom. Preganjanje deviznih zasluž-karjev je sicer prvenstveno v pristojnosti inšpekcijskih služb, policija se vpleta bolj izjemoma. Policist z različnimi imeni Šenčur - Okrog dveh ponoči so cerkljanski policisti posredovali v Šenčurju, kjer je 64-letni F. V. kršil zapovedi javnega reda in miru. Možaka je pogled na modro uniformo še bolj ra/buril, policista je začel žalili s psovkami, kot pastir, opica, kurba, budala, kreten in podobnimi grdimi besedami. Kazenski zakon RS za lake žalitve uradne osebe predvideva precej "otipljive" kazni. Dragocenosti v avtu Kranj - Z 10. na I 1. april ponoči je neznanec vlomil v terensko vozilo, parkirano pred restavracijo Mona Lisa na Planini. Razbil je steklo na zadnjih levih vratih ter z zadnjega sedeža vzel poslovni kovček. Plen je bil bogat. V kovčku je bilo namreč po izjavi lastnika 6000 mark, 80.000 tolarjev, razni carinski papirji, deklaracije in fakture. Neuspela kraja juga Radovljica - Gre seveda za avto jugo. V soboto nekaj po eni ponoči se ga je, parkiranega pred stanovanjsko hišo na Kranjski v Radovljici, polotil 18-letni R. S. iz Naklega. Avto je odprl in ga začel potiskati z dvorišča, da bi ga kasneje v miru vžgal in se z njim odpeljal. Nakano mu je preprečila ženska, ki je početje opazovala in tatu prepodila. Policisti so ga izsledili blizu bencinskega servisa v Radovljici. Ugrabljeni vlomilec Škofja Loka - Kriminalisti so ovadili B. Š. in J. B. kaznivega dejanja ugrabitve. Zgodilo se je že na dan pred novim letom, ko sta prišla do stanovanja v Škofji Loki in iz njega izvlekla I. V. Med pretepanjem sta od njega zahtevala priznanje vlomne tatvine in odgovor, kam je skril ukradene predmete. Kasneje sta ga odpeljala do reke Sore in ga potapljala toliko časa, da je vlom priznal in povedal, kje so predmeti. Po dveh urah in pol sta ga izpustita. I. V. se je zatekel po pomoč v Zdravstveni dom Škofja Loka in v UKC Ljubljana. Kvartopirec brez denarja Tržič - Zjutraj je M. D, z dvema znancema kvartal za denar v svojem začasnem bivališču v Tržiču. Ker mu je denarja zmanjkalo, je odšel v spalnico in iz potovalke sostanovalca A. B. vzel 1200 mark v različnih bankovcih. S tem denarjem je nato kvartal naprej. Tržiški policisti so mu denar zasegli in vrnili lastniku, kvartopirca pa ovadili tožilstvu zaradi kaznivega dejanja tatvine. Ogoljufal kupca Kranj - Kranjski policisti so 26-letnega V. K. ovadili kaznivega dejanja ponarejanja listin in goljufije. V. K. je januarja letos v osebnem avtu BMW 318 zamenjal originalno ploščico s številkami, originalne številke, vtisnjene v karoseriji, ter v avto "presadil" motor iz enakega avtomobila. Uporabil je tudi drugo prometno dovoljenje. Tako predrugačeno vozilo je nato prodal in s prikrivanjem spravil v /moto kupca S. G. iz Maribora. • H. J. GORENJSKI GLAS 4 26. STRAN SEJEM GOZDARSTVA I N KMETIJSTVA, KRANJ Torek, 14. aprila 1992 F3 NISSAN 64228 Železniki, tel 064/66-155. fax 66-154,66-380 AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA - Telefon 064/75-256 DOBAVA TAKOJ! PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS Odprlo vsak dan od 8. do I V. ure. oh sobotah od 8. do 12. ure KRANJ VODOFTVČEVA 3, KRANJ tel. : 064 /221-083 OKVIRJANJE SLIK - GALERIJA vse vrste okvirjanja možnost Izbire med več kot 100 vzorci stalna prodajna razstava umetniških in dekorativnih slik prodaja okvirjenih posterjev in ogledal izdelava ogledal po naročilu . oprema hotelov, restavracij, poslovnih prostorov s slikami in ogledali SE PRIPOROČAMO I DELOVNI ČAS IO" -12" in 15h -19" ob sobotah zaprto ^1 iav toline \y*mmr trgovina in servis d.o.o. Prodajalna Kranj, Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563, 211-553 Prodajalna Jesenice, Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 Podjetje Avtoline je nastalo iz nekdanjega Zastava avta in še naprej kot samostojno podjetje ostaja v okvirih poslovnega sistema ZA AVTO. V tem okviru ostajajo tudi centri v Ljubljani na Celovški in Tržaški cesti, v Domžalah, Krškem, ter v Kranju in na Jesenicah. Avtoline nadaljuje s prodajnim programom Zastava avta, tako da v omeienem številu ponujajo vozila Renault in Volvo, pretežni del prodajnega programa pa predstavljajo vozila Zastava, Fiat, Lada in gospodarska vozila Iveco. Avtolineova prodajalna v Kranju združuje vse dejavnosti podjetja, razen servisne. Trg oskrbujejo tudi z rezervnimi deli, na novo pa so v prodaji gospodarska vozila, začeli pa so tudi s komisijsko prodajo rabljenih avtomobilov in rezervnih delov. V času Sejma kmetijstva in gozdarstva na Gorenjskem sejmu, nudi Avtoline poseben 9-odstotni popust za vozila Yugo. w©mmw center alples MESEC APRIL - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠI TRGOVINI ZELO UGODNI - AKCIJSKI POPUSTI ZA PLAČILO Z GOTOVINO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE: 30 - 45 % POPUST BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 10 % POPUST. VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! 64228 Železniki, tel.: 064/66-155, fax: 66-154,66-380 Odprlo vsak dan od 8. do 19. ure. oh sobotah od 8. do 12. ure center nad ineboil Letino vam spridijo naravne ujme, v hlev, ne da bi vedeli kdaj, vdrejo bolezni, nesreča preži nad vami, vašimi bližnjimi, nad vašim imetjem. Prepustite del teh skrbi nam. Nimamo moči, da bi vas obvarovali pred vsemi nezgodami, lahko pa vam, če vas doletijo, pomagamo. Zavarujte sebe, svoje bližnje, svoje imetje. Na sejmu gozdarstva in kmetijstva na kranjskem sejmišču lahko sklenete vse vrste zavarovanj z 20% popustom pri sklenitvi življenjskega zavarovanja z devizno klavzulo vam bomo podarili drugo mesečno premijo, lahko pa se odločite tudi za obročno odplačevanje sleherne vrste zavarovanja. Zaupa nam milijon Slovencev. KER ttVLIENIF. POTREBUIF. VARNOST n ■ nm > 0)1 i CO s */nic* Agromehanika Ponujate zaposlitev - iščete delo? g orenjski glas širi borzo dela v malih oglasih: vsem, ki ponujate kakršnokoli delo, °omo z objavo malega oglasa med "zaposlitvami" ob torkih ravnali le po 100 SLT. Osnovna cena 100 SLT za ponudnike in lskalce zaposlitve velja tudi za mali oglas nad 10 besed (dodatna beseda: 20 SLT). Ko ponujate delo - če iščete zaposlitev, J^ali oglas v Gorenjskem glasu, je pravi naslov. Ob torkih dvakrat cenejell hortikulturno društvo kranj vabi - na predavanje, ki bo v četrtek, 16. aprila, ob 17. uri v dvorani št. 14 Skupščine °bčine Kranj na temo "Cvetje na oknih, balkonih". Predaval °° ing. Marjan Bajželj. svetovanje po telefonu - Center za socialno delo Kranj Ponuja občanom novo obliko dela - pogovore po telefonu. Glavni cilji svetovanja po telefonu so: vzpostavitev prvega stika, '"formiranje in pomoč pri orientaciji problema. Telefon bo °dprt vsak dan, razen srede, med 16. in 18. uro, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, na itevilki 213-581. Oglašale se bodo Darja, Lidija in Mojca. TENIŠKI KLUB TRŽIČ išče oskrbnika za letošnjo teniško sezono. Prijave osebno danes, 14. 4. 1992, ob 19. uri v brunarici poleg teniških igrišč. V Tenetišah prodamo HIŠO v 4. fazi, s 1.100 kvad. m. vrta. « 46 591,327-958,218-954 4735 POZNANSTVA VOZILA DELI Prodam nov ALTERNATOR 14 W, 35 amperskih ur, primeren za R 4 in JUGO 54 in VPUINJAĆP za La-do 1500._4665 Prodam dobro ohranjene PREVLE-KE, za RENAULT 4.« 67-143 4700 Prodam desni sprednji BLATNIK za MOSKVIČA 1500 in nekaj drugih rezervnih delov 4713 CITROEN GS, DIANA 6, AMI 8, po-ceni rabljeni rezervni deli in brez plačen odvoz in odkup vozil CITROEN. Kopač, Dobračevska 28, 64226Žiri.« 691-949 4717 Upokojenec - vdovec IŠČE gospo VOZILA dinjo, vdovo do 60 let, nekadilko, _ voznico, kajžico imam pri Kranju. Šifra: VOZIM, NEKADIM 4681 Mali oglasi mm ^217-960 APARATI STROJI Prodam barvni TV SPREJEMNIK 0RION, ekran 38 cm. « 631-572 r_4646 Prodam nov barvani TV s teletex-|om, ekran 56. « 621 -765 4649 Prodam nov, zapakiran trifazni, dvotarifni ŠTEVEC 20 odstotkov ceneje« 212-911_4651 PAJEK V 04, obnovljen, poceni Prodam, g 061/749-061 4656 0VERCLOCK Pfaff- -Entlarico no-yoj3rodam. « 215 650_4685 Barvni TELEVIZOR, ekran 56 cm, z daljinskim upravljanjem, prodam. j? 064/217-733_4704 Prodam komplet Grabnarjevo NAVEZO, SUŠILNO NAPRAVO Vihar, jj* 64-213_4712 KOSILNICO, vrtno, električno, poceni prodam.« 328-062 4716 Prodam manjši CIRKULAR, še nerabljen. Zupanec, Hrastje 20 -Kranj._4742 Prodam barvni TV BLAUPUNKT. M 631-784 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE - Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 GR. MATERIAL Prodam BAKRENO PLOČEVINO in BETONSKE KVADRE« 211-809 '_4647 Prodam SKRIL PLOŠČI CE za prekrivanje strehe, « 66-140 4650 Prodam SUHE SMREKOVE PLOHE. Korošec, Milje 3, Visoko. 4655 Prodam JELŠEVE HLODE. « 631-929_4663 Prodam 20 komadov sive strešne OPEKE Trajanka, komad 60 SLT. * 82-261 dopoldan in 83-336 po-Poldan._4680 Prodam 2.1 kub. m. TERANOVE freče. « 061/613-092_4689 Prodam bezovo HLODOVINO in gorove PLOHE, « 422-635 4736 Prodam 3 kom. notranjih VRAT, s podboji, po 4.500 SLT/kom. in 5 kub. m. MIVKE po 950,00 SLT. « 631-420 4743 IZOBRAŽEVANJE 'nštruiram angleščino za osnovne ^srednje šole. « 213-406 4599 'rtštruiram matematiko za vse gtopnje. « 310-803_4644 INSTRUIRAM fiziko, kemijo in ma-tematiko za OŠ in SŠ. Škofja Loka, « 632-796 4755 Kupim Kupim 10 dni starega TELIČKA, « 68-279 4676 BRAZDA IZ POLŠICE PRI PODNARTU t odkupujemo smrekovo hlodovino po ugodni ceni § opravljamo prevoze lesa po naročilu • v zalogi imamo kmetijske stroje po sejemskih cenah 064/70-225 Kupim JUGO 45, letnik 1990, I. lastnik, po zmerni ceni. Oman, Je-šetova 1/a, Kranj® 311-892 4695 Kupim MIZICO, za dojenčka, po zmerni ceni.« 311-892 4696 LOKALI Prodam dva BILJARDA. « 721-424_4673 V centru Šk. Loke oddam LOKAL, pogoj odkup inventarja. « 620-882 4759 KOLESA Poceni prodam KOLO - dvojnik. Cesta talcev 23, Huje - Kranj. « 328-346_4699 Prodam moško KOLO za starejše osebe. Praprotno 14. Selca. 4737 Prodam navadno žensko KOLO, za starejše osebe. Praprotno 14, Selca._4738 Prodam Rog KOLO senior, na 10 prestav. « 331 -588 4747 Prodam MOTOR APN 6 S. f 325-183_4754 OBVESTILA Oddam GRADNJO gospodarskega poslopja. ® 721-411 4677 Armal PIPE po nizki ceni. « 801-166 RAZNO PRODAM Prodam PANJE s čebeljimi družinami, TOVORNJAK TAM 5000 prirejen za prevoz panjev, TOČILO 4 satno za med, aluminijastno, 1000 kilogramov sladkorja zaradi smrti očeta. « 421-651, vsak dan od 15 ure dalje. 4438 Prodam CIRKULAR 1 KW in šidel DIMNIK 9 m z zračnikom in STI-ROPOR 5 cm, ter stekleno VOLNO - tervol, 4 kub. m. « 312-322 Pot v Bitnje 32, Stražišče - Kranj. 4740 Prodam CIPRESE različnih velikosti in srebrne SMREKE, *« 323-141_4744 Prodam traktorsko KOSILNICO Vi-kon, novo, po stari ceni in hrastova, ter bukova DRVA in 3-fazno gradbeno DVIGALO. Poženik 13, Cerklje 4749 STAN- OPREMA Ugodno prodam OMARO za v dnevno sobo in OMARO za v predsobo. « 621-336_4653 Prodam posamezne kose POHIŠTVA po nizki ceni v ponedeljek, dne 20 aprila od 14 do 18 ure. Perne, Kranj, Kidričeva 36/11. Predhodne informacije flp 061/841-598 _4714 Prodam pomivalno KORITO ros-frei - novo mešalno - pipa - za lijak, novo mešalno - pipa - za tuš, vse novo in 30 odstotkov ceneje « 324-039 4741 OTR, OPREMA STORITVE Prodam otroški VOZIČEK star 6 mesecev za 50 odstotkov nove cene.« 328-192_4708 OSTALO_ Prodam lesene POSODE za rože. « 43-489_ 4362 Prodam bukova DRVA! Preddvor 10_4421 HERBA -LIFE. Zdrav napitek za hujšanje in lajše počutje. Naročila in informacije na « 064/723-125., Prodam LESENO BARAKO 6x4. « 422-006 _4658 Prodam nov STREŠNIK bobrovec, kom. 400 SLT. « 312-2599 4661 Prodam PLANKE, za prikolico - ki-perico. Pungert 9, Šk. Loka. « 632-714_4697 Prodam dobro ohranjene PREVLE-KE za RENAULT 4.« 67-143 4701 BRŠLINKE Slovenke, Voden-ke.Fuksije, ugodno prodam. Novak, Prebačevo 31 4722 Izdelujem BRISAČE Makrameje, za rože« 41-710 4724 Prodam lepe CIPRESE za ograjo in srebrne SMREKE. Koprivec, Mladinskih brigad 2, (pri vodovodnem stolpu), g 212-005_4745 PRIDELKI_ Prodam OTAVO. « 46-283 4659 Prodam SENO in KROMPIR desire za seme. Rakovec, Poljšica 8, « 70-223._4682 Prodam SENO. « 215-095 4686 Prodam SENO. « 421 -020 4691 Prodam SENO. Dobro polje 3, Brezje, « 79-839_4706 Prodam SENO in OTAVO. Zgornje Jezersko 127, « 44-129 4709 Prodam semenski KROMPIR Desire. Voklo 12. 4751 POSESTI Oddam PROSTOR za skladišče, kvad.m. 30. g 312-259 4662 VIKEND na Krku, zamenjam za vikend na slovenski obali ali bližini toplic, « 217-733_4698 V Goudu Martuljku prodam HIŠO 100 kvad. m. stanovanjske površine, PARCELO 1000 kvad. m. « 89-183od 18 do 20 ure_4729 V Gostečah kupim novejšo HI so z malo zemlje ali zamenjam za hišo, v Retečah. Šifra: HIŠA 4734 J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis! Smledniška 80, Kranj. « 329-886 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago-vanje drevja do 22 m. višine, VAS ČAKA! g 73-120_4293 Izvajamo TESARSKA in KROV-SKAdela!« 215-649_4409 ČISTIM itison, sedežne garniture ipd, g 311-139_4687 ŠVELC d.o.o. ODKUPUJE hlodovi-no jesena in javorja. « 58-094 Nudim VGRADNJO izvlečnih polic za posodo AMC ali druge, v vašo kuhinjsko omaro. POLICE se popolnoma izvlečejo in omogočajo priročno delo s posodo. Na police se lahko odlaga vsaka posoda in kuhinjski aparati. Pokličite na « 064/217-544 URH d.o.o. Kranj 4702 Nudim knjigovodske in finančne USLUGE, g 41-824_472| DIPLOMSKE NALOGE in druge tekste prepišemo, oblikujemo, izpišemo z matričnim ali laserskim tiskalnikom. « 872-095 4762 RONO - ROLETARSTVO, Nogra-šek, Milje .13, obveščamo cenjene interesente za nakup ŽALUZIJ, ROLET, LAMELNIH ZAVES, PLISE-JEV in MARKIZ, da bomo prisotni na GORENJSEM SEJMU v času od 10. aprila do 17. aprila 1992. Za obisk se priporočamo, RONO NO-GRAŠEK. Za naročila sklenjena na sejmu, nudimo sejemski POPUST. STANOVANJA Oddam GARSONJERO! 1 letno predplačilo, g 326-162 4337 J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis. Smledniška 80, Kranj, « 329-886. V Škofji Loki, v Groharjevem nase-Iju prodam GARSONJERO, 23 m2. « 621 -535, do 14. ure, 622-685, po 17. uri_ Zamenjam dve družbeni dvosobni STANOVANJI za več sobno. « 32-145_4652 Zamenjam GARSONJERO na Planini, za dvo ali eno sobno stanovanje (ni potrebno ogrevanje), lahko tudi v okolici Kranja. « 329-096 _4688 Dve lastniški STANOVANJI zamenjam za manjšo hišo. Šifra: KRANJ_4719 Prodam večjo starejšo HIŠO v Bo hinju. « 721-008 4720 Prodam 1-sobno STANOVANJE v Kranju. « 331 588 4746 LADA Riva 1500, letnik 1987, gara-žirana in dodatno opremljena, ugodno prodam. « 215-644 4363 Prodam avto LADA SAMARA, sta-ra 2 leti, veliko dodatne opreme, cena po dogovoru. « 633-198 _4630 Prodam Z 101, letnik 1985, registriran celo leto. « 328-291 4648 Prodam KOMBI VVOLKSVAGEN-KASON, letnik 1987, cena po dogovoru. Stare, Kočna 47, Blejska Dobrava. 4657 Prodam ZASAVO 750. « 323-761 LADo 1500, letnik 1979, ugodno prodam, « 324-960_4666 LADO 1600, letnik I980, nerigistri-ran v voznem stanju, ugodno prodam. Cena 50.000. « 801-122 , interna 179 popoldan. 4674 Ugodno prodam tehnično pregledano, neregistrirano ZASTAVO 101, letnik 1979. « 81-833 4683 Prodam RENAULT Fuego, avgust/ 1985, 50.000 km, odlično ohranjen. Cena 8.200 DEM, « 41 -257 4693 Karambolirano Z 101, mediteran, letnik 1982, po zelo ugodni ceni, celo ali po delih prodam. Vohar Franc, Suška 54, Šk. Loka 4694 Prodam R 14 in ZASTAVO 750. « 217-341_4705 Prodam GOLF JL, letnik 1979. « 88-041_4710 V pritljičju stanovanjske hiše prodam STANOVANJE v izmeri 85 kvad. m., možno tudi za tiho obrt. Cena 500 DEM/kvad. m. « 327-145 ali 221-248._4715 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5, letnik 1985, prevoženih 75.000 kilometrov, registrirano do marca 1993.-g 217-788_ 4725 BT 50, letnik september 1987, registriran do 1992 (390 KM), prodam. g 241-727_4733 Prodam R 5 neregistriran, « 064/88-771_4739 Prodam ohranjen 126 P, letnik 11/1985. g 45-532_4748 Prodam Z 750, letnik 1979. « 403-192 po 16. uri._4750 GOLF J, letnik 1980, obnovljen in registriran, « 329-061_4752 Poceni prodam SIMCO 1307, ob-novljeno, letnik 1977. « 324-189 _4753 Prodam Z 101 starejši letnik, vozno, registrirano do konca junija. Cena 400 DEM. « 310-177 po 19 uri. 4756 Ugodno prodam DAIHATSU Ll (105 KS), star 1.5 leta. « 064/329-630.__4757 Prodam FIAT 750 ali zamenjam za videorecorder. « 326-741 4760 ZAPOSLITVE Nudim odlično plačano honorarno DELO, g 064/41-136__4515 Ste marljivi in abiciozni, želite dober ZASLUŽEK, pokličite na « 78-604._4664 S poštenim načinom dela lahko zaslužite preko 100.000 SLT « 82-217_4669 Iščemo PRIPRAVNICO za delo v živilski trgovini. Ponudbe v trgovini KRAČMAN na Drulovki v sredo od 12. do 16. ure._4675 Zaposlim kvalificiranega ali pol-kvalificiranega SLIKARJA. « 242-238 _4707 Če želite DELO z dobrim plačilom vsak teden pokličite dopoldan na « 59-159 4711 Mesarija Kalan Stražišče Za velikonočne praznike lahko po ugodnih cenah dobite vse vrste suhega mesa šunke, vratove, plečeta in drugo. V sredo, 15. 4. 92, ob 9. uri bo v prostorih Agromehanike Kranj, Hrastje 52/a organizirano STROKOVNO SVETOVANJE NA TEMO ŠKROPILNA TEHNIKA! VABLJENI! PRODAJALKO tekstila zaposlim na Bledu. « 76-808 4723 Več odkupovalcev HLODOVINE na področju Gorenjske zaposlim. Šifra: SMREKA 4726 Posredniško podjetje nudi mož nost POGODBENEGA DELA pri prodaji artiklov priznanega podjetja. Potreben lastni prevoz in sposobnost komuniciranja z ljudmi. « 50- 381. 4728 Zaposlimo 6 ZASTOPNIKOV Delo je dinamično in poteka na širšem območju Gorenjske. Zaslužek cca. 40.000 SLT. Informacije na « 51-297 iod 14 do 18 ure. 4731 RAČUNOVODJO redno ali pogod beno zaposli zasebno podjetje v Kranju.« 214-377 4732 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce ob veščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda, v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih pogojih za zasedbo in podobno); c/ upoštevali le nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvid- na iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo or ganizacije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: PREMIKAČ, LESARSKI tehnik, tehnik KUHARSTVA, predmetni UČITELJ matematike. Kranj: POLAGALEC asfalta, PREMIKAČ, bolniški STREŽNIK, KUHAR, ekonomski TEHNIK, administrativni TEHNIK, ing. TEKSTILNE tehnologije, PROFESOR slovenskega jezika, profesor VZGOJNIH predmetov. Radovljica. TESAR opažev, ZIDAR za zidavo in ometavanie, VAR NOSTNIK, bolniški STREŽNIK, TESAR, ZIDAR, ELEKTROTEHNIK, EKONOMIST, dipl. ing. STROJNIŠTVA. Tržič: DELAVEC brez poklica, zdravstveni tehnik. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, d lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. ŽIVALI_ Prodam bele pritlikove PUDLJE z rodovnikim, odličnih staršev, stare 8 tednov, cepčjene. « 323-165 Prodajam PUJSKE težke 30 kilo-gramov in BELO OBHAJILNO OBLEKO za deklico staro 8 let « 421-238_4654 Mlade rjave KOKOŠI pred nes-nostjo in JARKICE stare 8 tednov prodam. Hraše5, « 061/627-029. Prodam mlado KOZO. « 65 870 Prodam jalovo KRAVO. ViševicaT Cerklje. 4761 ZAHVALA V 68. letu življenja nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedi FRANC POLANEC Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem SAVE Kranj in DE Tkalnice II., ki so ob smrti sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedi Berdonovi in g. Prusanu za poslovilne besede. Vsem, ki so v teh dneh žalosti bili z nami, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi __Kranj, 6. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta JANEZA PREVCA iz Brezij pri Radovljici se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Šolarju, zdravnikom in sestram intenzivne nege bolnišnice Jesenice. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Serajniku za lep govor in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra, mama, babica, prababica in teta ANGELA ŠTER rojena Kmetic Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Marinki, dr. Beleharju, pevcem ter g. kaplanu za obiske na domu in lep pogrebni obred. Žalujoče: Vsi njeni SLOVENIJA IN SVET Spomin na izgnanstvo Zveza koroških partizanov iz Celovca in Zveza slovenskih izseljencev sta pripravili svečanosti v spomin na 50-letnico izseljevanja koroških Slovencev. Zveza slovenskih partizanov je organizirala spominsko svečanost v Železni Kapli. Inž. Peter Kuharje v nagovoru opisal primer koroškega partizana in heroja Franca Pasterka - Lenarta. Bil je nemški vojak. Ko je poleti 1942 prišel na dopust, je videl, da so njegove izselili. Posvetoval se je s tedanjim duhovnikom in pokojnim prelatom Zechnerjem, ki mu Je po skupni molitvi svetoval odhod v partizane. Dr. Marjan Šturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij pa je dejal, da so šli koroški Slovenci v odpor zaradi upora zoper izseljevanje in iztrebljenje, ne pa zajadi boja za komunizem, kar danes nekateri še vedno trdijo. Koroški partizani so se borili za svoj narod, za svobodo in preživetje. Zveza slovenskih izseljencev pa je priredila spominsko svečanost v nedeljo v Celovcu, ki se jo je ude- Ministra se branita krivde Očitki, da se ministrstvo za turizem ni pravilno lotilo promocije Slovenije, so neupravičeni, saj je bil povsod, kjer smo se predstavili, odmev ugoden, je dejal slovenski turistični minister Ingo Paš. Za neobveščenost tujine o razmerah pri nas je krivo ministrstvo za informiranje, je dejal Paš. Minister za informiranje Jelko Kacin pa krivdo zavrača in meni, da je bila predstavitev slovenskega turizma v Ameriki po zaslugi Združenja za razvoj turizma TDA uspešna. V TDA je 21 turističnih podjetij- ležil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. To je bil najbolj tragičen dogodek v zgodovini Slovencev na Koroškem, so povedali na prireditvi, ki je bila združena z mašo za umrle izseljence. Maševali so celovški škof dr. Egon Kapellari in duhovniki, člani izseljeniških družin. Zamejci v Ljubljani Na včerajšnji seji komisije za mednarodne odnose slovenske skupščine so sodelovali tudi predstavniki Slovencev iz Italije, Avstrije in Madžarske. V Italiji še vedno ni sprejet zakon o celoviti zaščiti slovenske manjšine, prav tako pa tudi še ni dogovora o varovanju manjšin med Slovenijo, Hrvaško in Italijo. Tudi v Avstriji še ni bistvenih premikov razen obljube avstrijske vlade, da bo povečala finančno pomoč slovenskim organizacijam. Slovenija namreč dosedanje pomoči zaradi slabega gospodarskega položaja ne bo zmogla. Slovenija pa bo morala z Avstrijo proučiti Avstrijsko državno pogodbo, katere sopod-pisnica je bivša Jugoslavija. Slovenija želi obdržati pravico do skrbi za svojo manjšino v Avstriji, za kar pa del avstrijske politike ni navdušen in trdi, da je raven zaščite manjšin v Avstriji visoka in zaradi tega dodatna skrb Slovenije ni potrebna. • J. Košnjek Ob odmevnem prevodu knjige 2000 let krščanstva, ki obsega skoraj 1.000 strani in podata zgodovino vseh glavnih krščanskih cerkva vas vabimo na pogovor in razmišljanje, ki bo v petek, 10. 4. 1992, ob 20. uri v dvorani Muzeia Kranj, Tavčarieva 43. Posebnost knjige so prevodi pomembnejših besedil iz celotne dvatisočletne zgodovine ter zelo uspel izbor številnih barvnih upodobitev. Knjiga ]e izšla v zasebni ljubljanski založbi MIHELAČ. Srečanje prireja Občestvo izobražencev Kranj in Krajevni odbor SKD Planina, Huje, Čirče. Molzni aparati in drugi stroji Miele - V večnamenski dvorani se z molznimi aparati in drugimi industrijskimi stroji (pralni, pomivalni) znanega proizvajalca Miele predstavlja na sejmu tudi firma Emona GlobTek. Na sejmu sprejemajo naročila za vse vrste strojev in aparatov, ki so primerni predvsem za kmečki turizem, hotele, bolnišnice in pralnice. Po končanem sejmu lahko pokličete tudi po telefonu 061-101-044, int. 23-73. Tekmovanje mladih tehnikov Orodje v spretnih rokah V izdelavi lesenega predmeta se je pomerilo le pet osnovnošolskih ekip. Kranj, 10. aprila - Eno najprivlačnejših tekmovanj na srečanjih mladih tehnikov je bilo vselej izdelovanje uporabnega predmeta iz lesa s pomočjo električnega ročnega orodja. Letos je v tej panogi nastopilo le deset tekmovalcev iz štirih kranjskih šol. Zanimanje za tehnično kulturo med mladimi ne usiha, vendar šolam manjka denarja za orodje in material. Slavko Ovčina Drago Logar Matej Oman Od začetka aprila potekajo srečanja mladih tehnikov občine Kranj. Osnovnošolci merijo svoje znanje in spretnosti v raziskovalnih nalogah, tehničnih in tehnoloških nalogah ter teh-nično-športnih tekmovanjih. Ena od tehničnih nalog je tudi izdelava lesenega predmeta s pomočjo električnega ročnega orodja, za katero se je ponavadi odločalo precej tekmovalcev, letos pa vsaj v kranjski občini ni bilo tako. »V delavnici OŠ Lucijan Seljak v Stražišču, kjer gostimo vrsto let tekmovalce v tej panogi, smo včasih našteli tudi do 20 ekip,« se spominja vodja tekmovanja Peter Pesjak in razlaga: »Že nekaj let se zmanj- dva tehnična krožka v naši šoli, ki ju obiskuje več kot 40 učencev. Ni mi žal prostega časa za praktično delo z mladimi, saj tako preizkušajo svoje sposobnosti za poklice.« Izdelava lesenega svečnika Brnenje električnih vrtalni-kov, na katerih so pritrjeni valji iz mehkega lesa, preglasijo tiho dogovarjanje tekmovalcev pri uresničevanju načrta na listu papirja. Profiliran svečnik je treba izdelati, pri tem pa upoštevati obliko in določene mere. Za vrsto izdelka so učenci izvedeli šele na tekmovanju, nam pove učitelj tehnične vzgoje Drago Logar iz OŠ Jakob Aljaž. Pred tekmovanjem so spoznavali električno ročno orodje in se učili struženja lesa. Opozorila so veljala predvsem pravilnemu in varnemu delu, saj se s takim orodjem ne gre šaliti. Za tekmovanje je izbral dva izmed boljših učencev; njihova uvrstitev je po njegovi oceni manj pomembna od dokazovanja kreativnosti s končanim izdelkom. Odmor za malico izkoristimo za kratek klepet z mladimi mojstri. Učenec 7. razreda v OŠ Matija Čop Slavko Ovčina nam zaupa, da pri tehnični vzgoji najraje dela s stroji. Doma se je že izkazal kot pomočnik pri sestavljanju omare, na tekmovanju pa s sošolcem Gregorjem Račićem tudi upata na uspeh. Zaenkrat jima dobro kaže, saj izdelek že končujeta. Sedmošolec Matej Oman iz Žabnice misli, da gre tudi njemu in sošolcu Blažu Šifrerju delo imenitno od rok. Prizna; va, da bi se rada uvrstila naprej na Gorenjsko tekmovanje. Če ne uspe tokrat, se bo skušal dokazati še na prihodnjih tekmovanjih. Zagotovo pa ga bo delo z lesom še spremljalo; ne samo v delavnici starega očeta do konca osnovne šole, ampak tudi pozneje pri šolanju za mizarski poklic, kot je odločen. No, kot potrjujejo rezultati tekmovanja, se naša sogovornika nista veliko zmotila v napovedih. Zmagala je sicer prva ekipa OŠ Lucijan Seljak, v kateri sta bila Igor Komac in Miha Žvan, drugi ekipi te šole pa je pripadlo 3. mesto. Na 2. mesto se je uvrstila ekipa OŠ Matija Čop, 4. sta bila tekmovalca OŠ Jakob Aljaž, 5. pa učenca OŠ France Prešeren. • Stojan Saje Merkurjev zeleni program šuje število sodelujočih, letos pa je na tekmovanju le 5 ekip. Otroci imajo še vedno veselje za tehnično kulturo in tovrstna tekmovanja, žal pa šole ne zmorejo posodabljanja delavnic, nakupa materiala in nagrajevanja dela ob pouku. Vodim ^TRGOVINA ^y — KRANJ, JAKA PLATIŠE 13- Priznanja teritorialcem Jesenice, 11. aprila - Vodstvo območnega štaba teritorialne obrambe za Radovljico in Jesenice je na sinoćnji slovesnosti v kranjskogorski osnovni -šoli podelilo 160 znakov "Obranili domovino". Priznanja so dobili pripadniki TO, ki so sodelovali v bojih na Brniku in na platoju ob karavanškem predoru med lansko vojno. Za pomoč v tistih dneh so se zahvalili tudi GG Bled, Gorenjcu iz Radovljice in desetim posameznikom. Vsem zbranim je spregovoril tudi poveljnik pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko Bojan Su I igo j. • S. Saje MERKUR KRANJ je tudi ena tistih trgovskih organizacij, ki nikdar ne manjka na sejemskih prireditvah v Kranju. Tokrat se predstavlja s tako imenovanim ZELENIM PROGRAMOM in ZELENO SVETOVALNICO. Na že "tradicionalnem" razstavnem prostoru v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma je njihov nastop predstavil Bojan Benedičič, ki je sicer vodja oziroma poslovodja Merkurjeve trgovine Dom v Naklem. "Obiskovalce sejma bi rad opozoril, da imamo v tokratnem Zelenem programu kar zanimivo ponudbo. Zelo širok je izbor različnih orodij znane nemške firme Adlus. Zadnje čase pri nas vzbuja še posebno zanimanje Adlusova kosilnica z nitko. Nič manj zanimiv pa ni tudi vodni program firme Gardena. Razen tega pa imamo tudi za vrti-čkarje gnojila v tabletah, na sejmu lahko dobijo biomase za pripravo komposta, tako imenovane komplete za analizo zemlje, različna naravna gnojila in substrate..." Novost v Merkurjevi predstavitvi na sejmu so tudi različne tople grede, z debelejšo folijo za zimsko gredo in s tanjšo za med letom. Tudi ogrodja za grede lahko izbirate. Seveda pa na njihovem razstavnem prostoru ne manjka različnih ro- čnih orodij Iskre in Black & Decker. Lahko se odločite tudi za kosilnico ALKO. Tudi varilne aparate imajo na sejmu. V tako imenovani akcijski prodaji (s posebnim popustom) pa so tudi Rogova gorska kolesa, To-mosove motorne žage, bio posoda in žaga Husquarna. Za vse nakupe na sejmu, razen za izdelke, ki so v akcijski prodaji, velja 10-odstotni popust in poseben popust z Merkurjevo kartico. Vsak dan pa je na sej' mu tudi svetovalka za vrtnarje nje in sicer dopoldne od 10. do 12. ure, popoldne pa od 14. do 18. ure. do 15% wpDS™ isai w JELOVICA senčila I ■ vrata ■ hiše EMS mm na KRANJSKEM sejmu ŠKOFJA LOKA 64220, Kidričeva 58. Tel.: 064/631-241. Fax: 064/632-261, KRANJ Partizanska 25, 064/211-232 mm*