>>>/> NO. 182 Ameriška Domovi ima s ^nd •. lA- n/t E ■? I CA Ul— HO iWl I 4. AM6RICAN IN SPIRIT ' fOR€IGN IN LANGUAGE ONIY totrvm* Ctucago, Milwaukee. Waukegan,. Duluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, Tncw York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN HORNING NGWSPAPGR CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Španija bo ugrabitelje Jkoro vrnila Švedski Španski vojaški sodnik ja zaslišal tri hrvaške ugrabitelje švedskega letala in 6 na švedskem “osvobojenih” Hrvatov. MADRID, Šp. — špansko vojaško sodišče je po predaji dobilo nalogo, da zasliši vseh 9 Hrvatov, 3 ugrabitelje in 6 obsojencev, ki so jih ti pripeljali s seboj iz švedske v tam ugrabljenem letalu DC-9 preteklo nedeljo. Švedska vlada se je zahvalila Španiji za uspešno obravnava-nje in rešitev “slučaja”, pa zahtevala vrnitev ugrabiteljev in 6 na njihovo zahtevo izpuščenih °tsojencev in jetnikov. Španija je takoj vrnila domov švedsko letalo, ki ga je odpeljalo posebno moštvo, ko si je ono, k' je z ugrabljenim letalom pri-j letelo v Španijo, vzelo nekaj ča-j Sa za pomiritev in počitek. Prav, tako je bila takoj odločena vrni-: jev $105,000, ki so jih ugrabite-j (ll zahtevali kot odškodnino za' krivično” zaprte Hrvate. . Ugrabitelji in z njimi došli Jetniki so bili drug za drugim Uslišani od vojaškega sodnika k0lk. Sancheza Sanjuana, ki mo-ra odločiti, ali naj pridejo ti Pred sodišče nato kot zločinci ali ^e. Z Jugoslavijo nima Španija rednih diplomatskih odnosov, 2ato do nje nima nobenih izrecnih obveznosti. Na izročitev u-grabiteljev Švedski je Španija VeZana po mednarodni konven-clji, ki jo je sprejela. Novi grobovi John A. iMelle V Metropolitan General Hospital je umrl 64 let stari John A. Melle z 32201 Eddy Road, Willoughby Hills, vdovec po 1. 1962 umrli ženi Fay, roj. Hari-tan, sin pokojnih Johna in Johanne, roj. Svete, brat Jennie Yelitz, Mildred Melle, Williama, Josepha (vsi mrtvi), Ermina in Victorja. Zaposlen je bil, dokler je bil zdrav kot natakar v raznih nočnih lokalih Clevelanda in proti koncu na Thistledown Race Track v Randallu. Pogreb bo jutri, v petek, ob 8.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Naše Gospe Karmelske ob 9.30, nato na Kalvarijo. Dva nova ameriška načrfa za vesolje Fil k pregledala žilne kašlje s Sovjetsko zvezo WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je odredil, naj FBI NASA pripravlja pošiljatev Prouči žitne kupčije s Sovjetsko vesoljske ladje proti Jupi-jzvez0> v kolikor s° bili z njimi tru in Saturnu ter druge1 Povezani ali vanje vpleteni člana pot okoli Venere. WASHINGTON, D.C. U-O Ijedelskega m trgovinskega taj-gre vesoljski program Apollo hj^.^ ki 30 tam svoja mesta kraju s svojim zadnjim zdaj pustili in Sprejeli visoke položa-predvidenim poletom na Luno v letošnjem decembru in so priprave za vesoljski laboratorij, ki ni zvezne vlade. Gre predvsem za nekatere višje uradnike po- SENATNI ODBOR POVEČAL SOCIAL SECURITY DAVEK Senatni finančni odbor je včeraj izglasoval novo povišanje prispevkov za Social Security, ki bo letno prineslo temu novih 6 bilijonov dolarjev. Ti so potrebni za kritje povečanih izplačil raznim skupinam, kritim s Social Security. naj bi zakrožil prihodnje leto, že precej napredovale, je NASA objavila še dva nova, programa za bližnjo prihodnost. tom. Nekateri trdijo, da so se posa-okoli Zemlje mezni^i; pa tudi družbe okoristili s temi kupčijami daleko preko običajne, dovoljene mere na škodo ameriških pridelovalcev žita. Tisti v zvezni vladi, ki Tako proučujejo načrte za polet brez posadke proti planetom Jupiter in Saturn ter pripravljajo načrte za vesoljsko ladjo, ki naj bi predvidene( znanstvene naloge opravila. Načrti naj bili gotovi še pred koncem letošnjega leta, vse pa pripravljeno za dejanski polet leta 1977. ftieu skoraj prišel pod fdeči lopovski ogenj ^ obisku Quang Iri se je predsednik Južnega ■ ietnama peljal na obisk ^Narinske brigade v Quang friju, so rdeči nenadno zajeli streljati s topovi. SAIGON, J. Viet. — Komuni-lcno topništvo je včeraj nenad-0 začelo streljati na del mesta uang Tri, kamor je bil na poti redsed. republike Van Thieu. Podeli odlikovanja marinski gadi, ki je sodelovala pri za-.2etJ'u mesta tekom 80 dni tra-aJocih bojev. Honvoj, v katerem se je vozil ^edsednik, je bil že blizu kraja, Je prišel pod topniški ogenj, j. Se je pravočasno okrenil pro-Slavnemu stanu marinov v s‘ll°n§ Dienu. Ni izključeno, da j. konaunistični opazovalci vide-j.’ a prihaja konvoj, in so zače-j. streljati, da bi ga zadeli, pa sj*1 ^ usPelo. Marinski častniki to prepričani, da so bili rdeči opazovalci v bližini, saj 11 eden dan preje ubit, dva Pa ujeta. S] ^^ednik Van Thieu je pri valVnC>S^ V Chanhu odliko-kakih 50 vojakov in pod-Peh 0Vn*ka Von Toana od prve kovn^116 ^^J6 Povlšal v pol-Vi *a, najmlajšega v južno-Sta llarnskl vojski s tem činom, namreč šele 31 let. Schweitzer ho odšel z vodstva Mednarodnega monetarnega fonda WASHINGTON, D.C. — Pi-erre-Paul Schweitzer je na čelu Mednarodnega m o n e t a r nega fonda od leta 1963, ko je zapustil svoje mesto podravnatelja francoske narodne banke. Njegova službena doba pri Mednarodnem monetarnem fondu poteče prihodnje leto in večina bi ga ponovno imenovala zanje, če se ne bi temu uprle ZDA. Nixonova vlada je mnenja, da je zdaj primeren čas za zamenjavo direktorja Mednarodnega monetarnega fonda, ko se pripravlja obsežnejša reforma svetovnega monetarnega sistema. Schweitzer je prišel navzkriž z ameriškim zakladnim tajnikom1 Zemljo. Letošnji sovjetski ve-J. Connallyjem lani, ko je pred-1 soljski ladji in ena od dveh u-sednik Nixon ukinil zlato me-1 spešnih ameriških so doprinesle njavo za dolar in uvedel začasno 10-odstotno naklado za uvoz v WASHINGTON, D.C. - Iz- Predlog predvideva razširitev je v družbah, ki kupčujejo z ži-'^atk^ za pokojnine ostarelih in Medicare na okoli 1.5 milijona ' za podpore preživelim v okviru oseb, ki so krite s Social Secur-Social Security rastejo iz leta v hy za slučaj nesposobnosti za leto. Za njihovo kritje je po- delo. To dopolnilo naj bi sto-trebno najti nove dohodke ali PiJ° v veljavo s prihodnjim 1. pa povečati stare. Senatni fi-j julijem. Medicare naj bi kril nančni odbor je odobril vrsto’tudi plačilo zdravil, ki so nuj- novih ugodnosti poleg splošnega povišanja pokojnin za 20% in za so vedeli za potek razgovorov z ZSSR o predvidenih nakupih njihovo kritje odobril tudi višje pšenice, naj bi bili to na skrivaj; prispevke, ki bodo predvidoma razkrili izvoznim družbam za prinosh letno za enkrat okoli 6 žito. Te so nato žito nakupile bilijonov dolarjev več dohodka, kj' po nizki ceni in ga, ko so se Zvezna vlada je oglasili 'sovjetski kupci, z veli- svarila Pred povečanjem nekakim dobičkom prodale. , terib ugodnosti, ker da bo to pri- Odreditev preiskave FBI je vedl° do večiih prispevkov v Pretekli mesec je NASA pod-1 objavil PodPredsednik Agnew pisala dogovor o izdelavi načrtov za znanstvene naloge poleta vesoljske ladje, ki naj bi krožila okoli planeta Venere, s Hughes Aircraft Co. in TRW. Tudi ta polet je predviden za leto 1977. Že bolj sredi priprav je program Viking, v okviru katerega bo vesoljska ladja poletela leta 1976 proti. Marsu in na njem pristala. Vesoljska ladja bo s svojimi aparati skušala dognati čim več o Marsu in to sporočiti na ko je govoril v Minneapolisu. času, ko so ljudje že tako nejevoljni zaradi visokih davkov. Predlogi Senatnega odbora so del obsežnega zakonskega predloga o zveznem socialnem skrbstvu, ki obsega v enem delu javno podpiranje potrebnih, ZDA. Marsa in razmer na njem. Prvi Azijci iz Ugande v Veliki Britaniji LONDON, Vel. Brit. - Prvo letalo s 193 Azijci je priletelo iz j drugem pa dopolnitev in obsež-Ugande v Veliko Britanijo zad- ne spremembe Social Security nji ponedeljek. Sprejeli so jih zakona. Predstavniški dom je zastopniki in zastopnice raznih‘ta vprašanja obdelal že lani in dobrodelnih organizacij in usta-1 svoj predlog tudi izglasoval, nov ter jim izkazovali vso mož- Senat je začel z delom na tem no prijaznost in gostoljubje. (letos in je njegov finančni od- Zastopniki javnega socialnega bor izdelal celoten, obsežen skrbstva so dali potrebnim po predlog, v katerem so bile zdaj nekaj denarja za nujne potrebe, sprejete zadnje spremembe. Pričakujejo, da se bo v Veli- Celoten predlog naj bi prišel ko Britanijo priselilo okoli 30,- prihodnji teden v obravnave Kakšna mogoče na za ohranjanje zdravja in jih morajo določene osebne stalno jemati. Bolnik bo plačal za tak recept $1, ostalo pa Medicare. Vdove bodo po novem predlogu, če bo seveda sprejet, dobivale namesto 82.5% moževe pokojnine v bodoče celo—100%. Dalje je predvideno, da naj oni, ki bi delali še preko 65. leta in odložili prejemanje pokojnine Social Security, dobili to povečano za 1% letno. Vsi tisti, ki so plačevali za Iz Clevelanda in okolice j Pozdravi— John in Jennie Suhadolnik, Caroline Sever, Frank in Marie Urh pošiljajo pozdrave iz Las Vegas, nevada, svojim prijateljem v Clevelandu. Lepa starost— V nedeljo, 24. septembra, bo Mrs. Frances Breskvar, 1244 Norwood Rd., dopolnila 80 let še pri dobrem zdravju. Doma je iz Device Marije v Polju. K njenemu rojstnemu dnevu vse najboljše in še obilo zdravih ter zadovoljnih let! Vpisovanje v Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti— V Slovensko šolo pri Mariji Vnebovzeti bo vpisovanje v soboto, 23. septembra, od 9. do 9.30, nato pa bo pouk za vse razrede do 11.30. Vsenarodni festival— Na Mallu v sredi mesta bo danes od opoldne do 10. zvečer vsenarodni festival, na katerem bo igralo 24 orkestrov, med njimi tudi večje število slovenskih. Social Security skozi 30 let, pa|Fe3j;ivai j-jq obiskal župan R. J. s svojimi odkritji in opazovanji CG0 teh Azijcev, okoli 25,000 pa pred senatno zbornico, precej k razširitvi poznanja | jih bosta sprejeli Kanada in Av- usoda ga čaka tam-, ni I stralija. presoditi. Avslrijska vlada se izogiblje izpolnitvi obveznosti do Slovencev na Koroškem r reinenski prerok pravi; bostiS 0Pna pooblačitev z verjet-ViŠj ° dežja proti večeru. Naj-emperatura do 80. Avstrijska vlada se je v mirovni pogodbi iz leta 1954 obvezala, da bo ščitila narodne manjšine v mejah avstrijske republike. To določa znameniti 7. člen avstrijske mirovne pogodbe. Kako je dunajska vlada izvajala ta člen v preteklosti, je odveč, da bi tukaj naštevali. Saj gre za eno samo nepretrgano vrsto izigravanj in slepomišenj. Vendar so nekateri stavili veliko upanja na sedanjo socialistično vlado, ki jo vodi ministrski predsednik Kreisky. Ker imajo socialisti napisano na svojem banderu, da se borijo proti vsaki diskriminaciji, sc prenekateri pričakovali, da se bo sedaj na Koroškem obrnilo na boljše za naše slovenske rojake. Socialistična vlada na Dunaju, socialistična vlada v Ce--lovcu, socialisti na oblasti v vseh pomembnejših občinah na Koroškem: to je bilo kot nalašč, da se rešijo vsi glavni problemi slovenske manjšine na Koroškem, ki se niso mogli rešiti prej, ko je vladala avstrijska ljudska stranka (Volkspartei) ali pa sta si b-blast morali deliti socialistična in ljudska stranka. Torej upanje je bilo veliko, posebno še, ker je dr. Kreisky dajal obljube prav na široko. Lani meseca oktobra je npr. izjavil dopisniku ljubljanskega Dela: “Znano je, da sem velik prijatelj manjšin v Avstriji, da sem mnenja, da smo dolžni manjšino obravnavati kolikor mogoče dobro, je tudi znano. Da obstajajo stvari, ki jih je treba uresničiti — zadnji sem, ki bi to zanikal. In ta vlada (namreč socialistična) jih bo uresničila.”. No, in kako jih uresničuje? To leto je prišlo v razpravo vprašanje dvojezičnih napisov na južnem Koroškem. Dunajska vlada je po dolgem o-botavljanju in po številnih posvetovanjih sklenila, da namesti dvojezične napise v 205 vaseh na Koroškem, kjer biva vsaj 20% Slovencev. Obe o-srednji slovenski koroški organizaciji, tako Zveza slovenskih organizacij kot Narodni svet, sta sicer protestirali zoper to odločitev, češ da koroškim Slovencem daje premalo, vendar sta si mislili: Rajši nekaj kakor nič, in sta čakali na izvedbo tega minimalnega zakona dunajske vlade. Dolgo sta čakali. Končno je pred dnevi prišlo do izvršnih odločb zakona. Tu se je pokazala hinavščina dunajske vlade v vsej goloti. Določili so, da se namestijo dvojezični napisi samo tam, kjer že obstajajo. Če takih napisov ni, se novi dvojezični ne postavijo. Dejstvo pa je, da razni, zlasti manjši kraji, do sedaj niso imeli nemških krajevnih napisov. Zato jih tudi v bodoče ne bodo imeli, čeprav so številni taki kraji na seznamu tistih naselij, ki bi po zveznem zakonu morala imeti take napise. V zvezi s tem je značilno dejstvo, da so npr. v koroški občini Hodiše sklenili, da odstranijo nemške krajevne napise zato, da ne bo treba postaviti dvojezičnih Za to so glasovali vsi občinski svetovalci, nacisti, ljudska stranka in socialisti. Proti je bil edini svetovalec slovenske manjšine. Taki primeri se u-tegnejo razširiti na vso Koroško in potem bo zvezni zakon postal brezpredmeten. Dalje pravijo izvršna navodila, da se dvojezični topografski napisi postavijo samo za označitev strogo krajevnih kažipotov. Zaradi tega ibodc ostali vsi drugi napisi le nemški, npr, na javnih poslopjih. In končno so si izmislili še to, da bodo napisi krajev takšni, kot jih rabi ljudstvo, ne kot jih zahteva slovenski pravopis; npr. Loga ves, kot pravijo v koroškem narečju, ne bo Loga vas, kot pravi slovenski pravopis. S tem hočejo potrditi, da koroški Slovenci niso del slovenskega naroda, temveč da so “Vindišarji”, ki govorijo svoj jezik. Še kak drug ocvirek bi lahko izluščili iz navodil o izvajanju zveznega zakona o topografskih napisih na južnem Koroškem. Vendar nam že ti zadostujejo, da si lahko u-stvarimo podobo, kako je dunajska vlada dala nekaj malega z eno roko, z drugo pa hoče še več vzeti. Zaradi tega sta obe osrednji organizaciji slovenskih Korošcev vložili skupno spomenico na zvezno vlado, ki v njej protestirata zoper tako zahrbtno izigravanje zakona na škodo koroških Slovencev. Saj tako, kakor naj bi se zakon izvajal, bi pri- nesel samo novo zmedo in povzročil nove izbruhe nacionalističnih strasti na Koroškem, kot se že kaže. Iz vsega tega je razvidno, da tudi sedanja socialistična vlada ni voljna ali pa si ne upa reševati koroškega narodnega vprašanja, ki ostaja slej ko prej v posesti nemških nacionalistov. To so pa tisti nacionalisti, ki so med prvo vojno zakrivili razkroj habsburške monarhije, pred drugo vojno so pripravili pot Hitlerju in “Ansclussu” 1. 1938, med drugo vojno so bili krivi za izgon in smrt tolikih koroških rojakov, sedaj po končani vojni pa še zmeraj diktirajo svojo politiko na Koroškem. Da bo po vsej verjenosti tudi zanaprej tako, daje slutiti izjava, ki jo je dr. Bruno Kreisky dal ljubi janskefnu Delu med dolgim intervjujem, ki ga je ta objavil 2. setp. V tem intervjuju je dr. Kreisky rekel tudi naslednje: “V Avstriji imamo tudi druge struje, ki jih ne moremo i g n o r i rati...” Te struje so koroški nacionalisti, ki bodo še nadalje vsiljevali svojo voljo v reševanju slovenskega manjšin j skega vprašanja na Koroškem. Socialistična stranka pa, čeprav ima absolutno politično premoč na Koroškem, ni tem strujam nikoli stopila na prste. Rajši se je vezala z njimi, kot smo videli v Hodišah. To je stvarnost, ostalo so lepe besede socialista Kretskega socialističnim tovarišem pri Delu. četudi je bil njihov prispevek majhen, naj bi prejemali mesečno vsaj $200 pokojnine. Tisti, ki so bili zaposleni vsaj 17 let, naj bi dobili pokojnine v obsegu od §80 do $190. Po sedanjem zakonu in dopoj-nilu, ki je bilo uzakonjeno istočasno s povišanjem pokojnin Social Security za 20%, se bo prispevek za Social Security, Ki ga plačujeta zaposleni in ooslo-dajavec v enaki meri, povišal od 5.2% na 5.5% letnega zaslužku do $10,800. Sedaj se plačuje le od zaslužka do $9,000. Z januarjem 1974 se bo plačevalo od letnega zaslužka do $12,000. Če bi torej niti ne bila odobrena povišanja, ki jih je včeraj Senatni finančni odbor izglasoval, bo prispevek za Social Security s prihodnjim januarjem porastel za tiste, ki zaslužijo $10,800, od sedanjih $463 na $504 za tiste, ki zaslužijo $12,0% letno, pa 1. januarja 1974 na $660. Dodatni dohodki bodo prišli izključno od povišanja davčne mere, ki bo vsaj za emirat omejena na zaslužeK do $12,000 letno. Senatni odbor hoče povečati prispevek za Social Security s 1. januarjem 1972 na 6% talco za uposlenca kot za poslo-dajavca. To se pravi, da bi vsakdo, ki zasluž $10,800 ali več letne, plačal z novim letom namesto sedanjih $468 kar $648. Z letom 1974 bi prispevek tistih z letnim zaslužkom $12,000 in več porastel na $720 letno. Upokojenci in tisti, ki se bližajo pokoju, bodo brez dvoma s temi načrti zadovoljni, drugačno stališče utegnejo zavzeti tisti, ki so komaj na začetku svoje delovne dobe. Ti za tolikšno povišanje prispevkov (davka) za Social Security gotovo ne bodo vneti. Zdi se, da se trenutno ni treba nikomur novega predloga ne veseliti in ne se nanj jeziti. Četudi bi ga Senat odobril, bo moral še pred konferenco obeh zbornic, kjer bo doživel brez dvoma precejšnje spremembe. Ker se Kongres pripravlja na; konec zasedanja, ko se posebno kongresnikom mudtovo v voliv-ni boj, je malo verjetno, da bi bil zakonski načrt letos obdelan in odobren. — Povprečno je v zadnjih letih našlo smrt na cestah v ZDA I letno 39,000 ljudi. Perk v družbi Edwarda Nixona, brata predsednika ZDA. Vstop prost, vsi vabljeni! “Pravda” poziva k uničenju vere MOSKVA, ZSSR. - Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” je pozvala pretekli petek v novemu naporu za izstrelitev vere v Sovjetski zvezi. V svojem uvodniku pravi: Vsak komunist naj bi bii borbeni ateist! Kljub takemu stališču Komunistične partije se še vedno nekaj komunistov in članov Zveze komunistične mladine udeležuje verskih dejavnosti, se pritožuje Pravda. Za njo je vera “eden najmočnejših ostankov preteklosti”. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — V preteklem tednu po poročilu vrhovnega poveljstva čet ZDA v Južnem Vietnamu ni noben ameriški vojak izgubil življenja v kaki vojaški akciji. — Rdeči so v ofenzivi v pokrajini Quang Ngai, kjer so vzeli eno okrožno središče, dve pa ogrožajo. Vlada je poslala tja nove vojaške sile, ki naj rdeče ustavijo in preženo. BELFAST, S. Ir. — Britanske čete so baje prijele včeraj enega glavnih vodnikov Irske republikanske armade ter pri tem zasegli tudi večje količine orožja. AMSTERDAM, Hol. — Oblasti so dognale, da je bilo tu oddanih na pošto 38 z eksplozivi napolnjenih pisem, naslovljenih na razne izraelske diplomate po vsem svetu. Med tem ko je bil en izraelski diplomat v Londonu ubit, so pisma drugod pravočasne prestregli. Dobili so taka pisma v Parizu, Bruxellesu, Tel Avivu, New Yorku in Montrealu. Ni nobenega dvoma, da so odpoši-Ijatelji arabski teroristi. WASHINGTON, D.C. — Romunija je uradno zaprosila za sprejem v Mednarodni mone-terni fond in v Mednarodno banko za obnovo in razvoj. To je prva država komunističnega bloka, ki je napravila tak korak, verjetno v hudo nejevoljo Sovjetske zveze. /liiERišKA Domovina ===fe ill? St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 182 Thursday, Sept. 21, 1972 V Jugoslaviji okrnjujejo že tako pičlo svobodo izražanja Jugoslovanski komunistični režim se je rad bahal s svojo svobodo tiska in izražanja, ki je bila do lani res nekaj večja kot v ostalih komunističnih državah. V Ljubljani so jo močno okrnili že pred leti, ko so ustavili “Perspektive”, ki niso videle več dosti smisla v ponavljanju “pravljic” o narodno-osvobodilni vojni. Pest oblasti je ponovno čutila v zadnjem letu tudi študentovska “Tribuna”. Na jugu dežele so bili precej časa nekaj bolj “široki”. Od kar se je lani razvnel nacionalizem na Hrvaškem, v Srbiji, Macedoniji in posebno albanski na Kosovu, je “širo-kost” v vprašanju tiska tudi tam prenehala. Trdo roko so čutili razni listi, na Hrvaškem so jih enostavno ustavili, drugim pa zamenjali uredniški zbor z ljudmi, ki so zvesti in vdani partijski liniji. Odpor proti režimu in njegovim nastopom proti “nacionalizmu” se je umaknil na področja, kjer preje o tem ni bilo najti kake resnične sledi. Tako je četrtletno glasilo Srbskega filozofskega društva, ki izhaja le v 1500 izvodih, v svoji zadnji številki nastopilo proti obsodbam zaradi “sovražne propagande” in zaradi “poskusov razbijanja bratstva in edinosti jugoslovanskih narodov”. “Filozofija” je izrecno vzela v zaščito prof. Mihajla Djuriča s pravne fakultete belgrajske univerze, ki je bil zaradi teh očitkov obsojen na 2 leti zapora. Posebno hudo so mu zamerili, ker je nastopil lani v svojih pisanjih in govorih proti decentralizaciji javne uprave, in celotne Jugoslavije v okviru znanih “amandmantov”. Prof. Mihajlo Djurič naj bi bil obsojen zaradi svojega “velikosrbskega” mišljenja in zagovarjanja srbskih pravic in koristi v Jugoslaviji. Ko je prišla “Filozofija” pretekli teden iz tiskarne, je javni tožilec zahteval od sodišča, da časopis prepove zaradi “lažnih in razburljivih izjav”, ki bi utegnile spravljati v nevarnost “red in mir”. Sodnik Ljubomir Radovič je pritrdil stališču javnega tožilca in časopis pretekli petek prepovedal. Seveda je ta s tem postal šele zanimiv in središče pozornosti vse dežele, vsaj njenih intelektualnih krogov. Isti sodnik je nekaj tednov preje odklonil prepoved knjige Ljubomira Momčiloviča “Kam in kako daleč”, ki je bila obtožena vzbujanja sovraštva med Srbi proti Hrvatom, ker razpravlja podrobno o ustaših in njihovih nasiljih tekom druge svetovne vojne. Knjigo je kasneje višje sodišče le prepovedalo. Po sedanjih jugoslovanskih zakonih je širjenje “narodnega, rasnega ali razrednega sovraštva in ščuvanje k takim prepirom” kaznivo z do 12 let zapora. Predzadnjo nedeljo je Tito v govoru na Kozari dejal: “Jaz ne bi maral na splošno kritizirati profesorjev, ker mnogo jih dobro deluje. Mnogo profesorjev je delalo in še dela dobro, posebno na nekaterih področjih, kot so medicina, prirodne znanosti in tako dalje. Toda na filozofski fakulteti često filozofirajo v vse mogoče smeri. Naša marksistična filozofija tam ni mnogo v rabi. V uvodniku časopisa “Filozofija”, ki je vzbudil jezo oblasti, je rečeno, da so zadnje sodbe “ustvarile temno in težavno politično prizorišče” v Jugoslaviji. “Mnenja ne morejo biti postavljena v ječo,” pravi uvodnik v Filozofiji in namiguje, da so sodili napačne krivce, ko navaja stari rek “Obesili so golobe^ pustili pa kragulje”. Poleg v uvodnik se je javni tožilec zaletel tudi v članek, povzet po “Neue Zuericher Zeitung”, ki razpravlja o prepovedi “Praxis” v preteklem juliju, ki je prav tako zagovarjal profesorja M. Djuriča. Dobriča Čošič je znan političen polemik in v svojem članku ni branil le M. Djuriča, ampak tudi dva Madžara v Vojvodini, ki so ju prijeli zaradi “sovražne propagande” in kritiziranja jugoslovanskega vodstva in njegove zunanje politike. “Je možno, da naša družba in država nimata nevarnejših sovražnikov kot študentovskih revolucionarjev in utopistov, ki hočejo za svojo domovino več svobode, socialne pravičnosti in enakosti, več socializma, kot ga imamo zdaj? Je mogoče, da ta stremljenja predstavljajo nevarnost za moč delovnega ljudstva?” sprašuje Dobriča Čošič v svojem članku. Tito je svetoval profesorjem na filozofskih fakultetah, ki ne marajo razlagati marskistične filozofije, naj gredo v, pokoj ali pa naj si poiščejo kako drugo zaposlitev, kajti onjsku3ej° javne šole in so obve-ne bo dopustil, da bi še dalje “zavajali” mladino jugoslo-jzani Pa verski pouk, ki se vrši vanskih narodov. ° ipri fari na gotove dneve. Prav- Jugoslovanski komunisti s Titom na čelu vedo pre-|zaPrav 50 to otroci kakih sto dobro, kaj pomeni šolana mladina iz lastne skušnje. Trd-jdesetila družin, ki pošiljajo svo-njave komunizma v predvojni Jugoslaviji niso bile v tovar-'3e otroke v katoliško šolo in so nah, ampak na visokih šolah, kjer se je komunizem usidral! voljni zanje žrtvovati tudi ne- trdno po zaslugi ali krivdi — kakor kdo hoče — profesorjev. V Ljubljani so bili komunisti še najbolj šibki, ker je akademska mladina dosti zgodaj spoznala komunizem in njegove cilje, četudi mu je žal v času druge svetovne vojne in revolucije v precejšnji meri sledila, bil pa je izredno močan na univerzi v Beogradu. Tam so komunisti dejansko univerzo skoraj popolnoma obvladali. Tam je komunizem dobil svoje vodilne kadre, ki so mu v državljanski vojni pomagali do zmage. BESEDA IZ NARODA Milwauski zapiski NEZAŽELJENI OBISK. — Danes je veliko ljudi, ki si želijo ogledati tujo hišo, ne da bi bili povabljeni. Radi pridejo posebno ob času, ko ni nikogar doma. Zelo pazijo, da jih nihče ne bo zalotil pri njihovem ogledovanju hiše. To navsezadnje še ni tako hudo, ko bi le samo pri ogledu ostalo. Navadno se zgodi, da vse preobrnejo in se prime njihovih prstov, posebno če so tam kaki papirji, ki so zelene barve in jim mi pravimo denar ali pa čekovne knjige. Velikokrat odnesejo stvari, ki so le količkaj vredne. Takih obiskov seveda nima nihče rad. A jih je toliko, da jih policija samo zapiše, ker nima možnosti, da jih zasleduje ali da vsakega takega obiskovalca skuša najti. To je skoraj nemogoče. Tak obisk so imeli v župnišču pri Mariji Pomočnici Kristjanov v West Al-li;u. Zgodilo se je na vse zgodaj zjutraj in to kar med sv. mašami. Prvo mašo imajo ob pol sedmih, drugo pa ob osmih in med tem časom se je to zgodilo. Kuharice pa še tudi ni bilo. Obiskovalec je moral točno vedeti, kakšne so razmere. Navadno so vrata vedno zaklenjena, tisto jutro pa niso bila in porabil je to priložnost in jo smuknil v župnišče. Pozorni so postali, ko so opazili, da so vrata v župnišče samo priprta in ne zaprta. Takoj so šli pogledat po celi hiši in so razkrili, da je obiskovalec v hitrici pregledal pisalno mizo v upanju, da bo tam kaj denarja. Druge škode ni bilo, kot le nekaj neredat. Ko jih je slišal prihajati, jo je moral hitro pobrati, da ga ne bi dobili pri tem neza-željenem ogledovanju in obisku. Danes res prav nič ne veš! FARNA ŠOLA PRI SV. JANEZU. — Letos je napravila velik korak naprej. S tem ko je odprla sedmi razred, je dala mnogim pobudo, da so vpisali svoje otroke v farno šolo. Samo letos se jih je vpisalo čez petdeset. Vsega skupaj je sedaj že okrog dvesto otrok vpisanih v farno šolo pri Sv. Janezu. V tretjem razredu so jih celo morali odkloniti, ker ni bilo prostora. Šola sama uživa velik, ugled. Učiteljske moči so vse prvorazredne in zares solidne. Ni samo da podajajo znanost otrokom, ampak jim posredujejo tudi pravega katoliškega duha,' ki je danes tako potreben. Kakor slišim je župnik zelo zadovoljen z učnimi močni, posebno še, ker se učiteljstvo drži navodil in ni nekam čudno zmešano. Otroci nosijo uniformo, kar napravi prav čeden vtis. V kolikor mi je znano, imajo sv. mašo enkrat na teden in sicer ob sredah. Pri teh sv. mašah sodelujejo otroci tako z branjem beril kakor tudi s prošnjami za ljudstvo. Šolo začenjajo že ob osmih zjutraj in jo končajo ob dvajset minut čez dve popoldne. V šoli je red in disciplina, nič pretiranega, vse, kar je prav. Ko greš po hodnikih, skoraj ne veš, da je pouk po sobah. Otroci, ki obiskujejo to farno šolo nekako predstavljajo eno četrtino vseh otrok v fari. Drugi otroci obi- kaj več kakor samo nedeljsko zbirko ali eno uro verskega pouka na teden. Za nekatere je to velika žrtev, pa jo doprinesejo, ker hočejo dati otrokom ne samo umsko izobrazbo, ampak tudi duhovno, ker se zavedajo, da je človek sestavljen iz duše in telesa in tako potrebuje vzgoje obojega. PREVOZ V ŠOLO. — Večino otrok pripeljejo starši v šolo s svojim avtom. So pa tudi otroci, ki se poslužujejo avtobusa, za katerega skrbi država. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so ljudje potrdili referendum, da se otroci lahko za obisk šole poslužujejo avtobusa, ki ga oskrbi država, a plača davkoplačevalec. V mestu Greenfieldu, kjer se nahaja fara sv. Janeza sta dva šolska okraja in sicer 3 in 6. Šolski okraj šest ne dela nobenih težav in otroci dobijo prevoz ob vsakem času, okraj 3 pa dela težave. Ker se fara sv. Janeza nahaja na takem kraju, ki obsega oba okraja, mora s tem računati. Okraj 3 ne prepelje nobenega otroka, če ni vsaj 2 milje oddaljen od šole ali ne stanuje v takem predelu, kjer bi moral čez cesto, ki je označena kot nevarna za prehod. Okraj 3 take ceste ne prizna in tako ni dana nobena možnost za prevoz otrok iz tistega okraja v farno šolo. Prav tako je mesto Milwaukee odločilo z glasom 3 proti 2, da iz svojega okraja ne bo prevažalo otrok v drugi okra] v tem slučaju Greenfield. Spremembo lahko dosežejo le nove volitve krajevnega šolskega odbora, ki je te določbe postavil ali pa soglasen rastop staršev tistega okraja, kjer je ta postava v veljavi. Nihče drugi teh postav ne more spremeniti. Drugi lahko izrazijo svoje mnenje in to je pa tudi vse. Tako so otroci tistega okraja v tem primeru 3 prikrajšani za prevoz z avtobusom v šolo. Pravtako avtobus ne bo pobral otrok za drugo šolo, če jih je pobral za kak drug okraj. Lahko se zgodi, da gredo otroci iz enega okraja v dve različne katoliške šole. če jih bo avtobus pobral za eno šolo, jih za drugo ne bo. Take so težave s prevoznimi sredstvi. Najboljša rešitev je še, da se starši zedinijo in vozijo otroke v šolo zdaj eden, zdaj drugi. Jezijo se, da je čudno, pa jim vse nič ne pomaga. RAZNO. — Znana Slovenka Mrs. Mary Grasch, je že dalj časa navezana na dom. Julija meseca je mislila iti pogledati staro domovino. Na poti na letališče je bila pa v avtomobilski nesreči in je tako namesto na letališče morala v bolnico. Tam je bila kake štiri tedne, potem je šla domov. Poškodbe se kar niso zacelile, ponovno je morala v bolnico. Je vedno tako, človek obrača, Bog pa obrne. Želimo ji skorajšnjega zdravja. Voditelj farnega festivala pri sv. Janezu David Shapiro je dobil povišanje v svoji službi. Dela pri Inland Steel. Kakor pa služba pomeni napredovanje, pa zahteva veliko več telesnega napora. Sedaj mora veliko potovati. V nekaj dneh takorekoc prepotuje skoraj ves Srednji zapad, kar pomeni države Iowa, Nebraska, Colorado, Oklahoma, Utah, obe Dakoti. Kar ga pri vsem tem moti, je to, da nima dosti časa za lepoto. Njegova potovanja so vsa službena in ko potuješ sam, nimaš časa za ogle- i dovanje narave. Paziti je treba, kam greš in kje se boš ustavil. Davida to veliko ne moti. Te vrste delo, pravi, mu je zelo všeč. Mu čestitamo k njegovemu novema položaju in novi službi! Prejšnji teden smo spremili k večnemu počitku gospo Apolonijo Cvetan. Neusmiljeni rak ji je pretrgal nit življenja. Dočakala je 74 let; zapušča moža Jožefa, hčere in druge sorodnike. Imela je veličasten pogreb. Bila je na splošno znana. Znana je bila po svojem delu v društvih. Bila je zelo družabnega značaja in postrežljiva. Kogarkoli sem srečal, vsakdo je dejal: Škoda jo je! Naj počiva v miru! Naj ji bo lahka ameriška zemlja. Fr. Matt Setnicar, župnik fare Marije Pomočnice kristjanov v West Allisu, bo šel na operacijo oči. Ne bo ga kakih šest tednov. Ne ve, če bo po trebna operacijo na obeh očesih. Šel bo v St. Luke’s Hospital. Raste mu mrena, pa mu je zdravnik nasvetoval, naj gre na operacijo. Želimo mu uspešno operacijo in dober vid in to prav kmalu! Spar@i!@ ipstefansam ¥ lewiHsrgfiu MAPLE HEIGHTS, O. - Sporočam vsem članom in članicam Kluba slovenskih upokojencev newburškega okrožja, da se gotovo udeleže prihodnje redne mesečne seje v sredo, 27. septembra, ob 2. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu na Maple Heightsu. Na tej seji boste prejeli vstopnice za naš letni banket, ki bo letos obenem tudi 100-letnica u-stanovitve kluba. Ta slavnost se vrši dne 11. novembra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti, pričetek že ob 5. uri popoldne. Dolžnost vsakega člana je, da si preskrbi vstopnice in jih skuša prodati med svojimi sorodniki in prijatelji. Ako bi vsak član prodal samo 3 vstopnice, bi imeli prav lepo udeležbo na prireditvi. Torej na svidenje na prihodnji seji v sredo, 27. septembra! Pozdrav vsem upokojencem po širni Ameriki! Anton Perušek Ob letošnjih študijskih dneh v Dragi ŠL g. iaflja čonfala OJ. umrl KANSAS CITY, Kans, — V Celju, na hribu sv. Jožefa, je pred Marijinim praznikom, 7. sept., odšel po plačilo č. g. Matija Čontala, lazarist. Vstal je ob pol 5. uri zjutraj, da bi šel k molitvi. Postalo mu je slabo in č. g. Anton Rupnik, župnik, mu je dal zdravilo in odšel v cerkev. G. Čontala je dejal, da bo služil sv. mašo ob pol sedmih — pa je ni. Sv. Jožef in Marija sta ga odvedla s seboj, da se odpočije od zemskega truda, garanja za božjega Sina. Pravijo, da je zadnje čase kar vidno hiral in vsak, ki ga je srečal, je zmajal z glavo, češ, mož ne bo dolgo hodil ipo hribu ... Sam si pa kar ni verjel, delal je do zadnjega. Mera njegovih del je bila polna, svetilka napolnjena z oljem in tako je lahko z veseljem odprl Gospodu, ko je potrkal na vrata. “Blagor služabniku, ki ga Gospod najde čuječe-ga.” G. Čontala je misijonaril vse življenje po Sloveniji. Bil je priljubljen med Slovenci in svojimi sobrati. Pravijo, da je bil silno dober z bolniki. Osebno ga nisem poznala, samo iz njegovih pisem sem razbrala globoko hvaležnost za vse, kar mu je kdo storil dobrega. Prosil je za cerkev sv. Jožefa in se ni nikoli pozabil zahvaliti iz srca, kot bi bila usluga storjena njemu, ne cerkvi. Letos je praznoval biserno obletnico redovnega življenja; novo mašo pa je imel pred 53 leti. V soboto in nedeljo (2. in 3. sept.) so bili v Dragi pri Bazovici študijski dnevi, ki jih je priredilo Društvo slove nskih izobražencev iz Trsta. Računajo, da se je letošnjih študijskih dni, ki so bili že sedmi po vrsti, udeležilo rekordno število rojakov, ki so prišli iz naše dežele, s Koroškega, iz matične Slovenije pa tudi iz drugih evrpskih ter izvenevropskih držav, na primer iz Švice, Nemčije, Avstrije, ZDA, Argentine in drugod. Odmevnost teh študijskih dni je postala že tako velika, da je prilastek “tradicionalni” zanje postal že več kot utemeljen in u-pravičen. Kakih 500 poslušalcev se je prav gotovo zbralo v Dragi v nedeljo popoldne, a tudi prejšnji dan, to je v soboto zvečer, njihovo število ni bilo mnogo manjše. Kot smo že povedali, je bila v soboto ob petih svečana otvoritev, katere so se udeležili vidni predstavniki oblasti in slovenskega kulturnega in javnega življenja. Prisotni so bili med drugimi jugoslovanski konzul Drago Žvab, deželni odbornik Ne-reo Stopper, deželni poslanec dr. Drago Štoka, škofov vikar dr. Lojze Škerl, predstavnik pokrajine inž. Milan Sosič, nabrežin-ski župan dr. Drago Legiša, tržaški odbornik dr. Rafko Dolhar in mnogi drugi. Po kratkem pozdravu predsednika društva prof. Peterlina in po nagovoru, ki ga je na udeležence zborovanja naslovil deželni odbornik Stopper, je zapel nekaj pesmi v pozdrav Tržaški oktet pod vodstvom Ivana Sancina. Zbor, ki je navdušil prisot-ie tudi bil naj lepši uvod v študijskega zasedanja. Po ..o.icertu je prvi spregovoril šef programskega odseka na slovenskem radiu v Trstu inž. Boris Sancin, ki je govoril o idejnem pluralizmu. V nad poldrugo uro trajajočem prikazu ter v debati, ki je sledila, je pokazal svojo temeljito pripravo o tej temi. Referat je podkrepil z mnogimi citati in primeri, govoril pa je trezno, znanstveno in umirjeno, tako da je njegovo predavanje lahko želo odobravanje vseh, tudi tistih, ki bi se morda z njim ne mogli strinjati povsem in v vsem. Zasedanje se je zaključilo zvečer in mnogi udeleženci so odhajali vidno zadovoljni nad kvaliteto in visokim nivojem razprave. Naslednji dan, to je v nedeljo zjutraj, pa je udeležence počastil z obiskom koprski škof dr. Janez Jenko, ki je zanje daroval sv. mašo s kratkim ipriložnost-nim nagovorom. Po maši je dr. Lojze Šuštar, škofov vikar v Churu v Švici, predaval o temi “Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva”. Dr. Šuštar, ki je strokovnjak na tem področju, je s svojo besedo poslušalce tako očaral, da je žel splošno odobravanje. Bil je strokovno podkovan, in temeljit, v podajanju pa tako jasen, da marsikdo ni mogel verjeti, da živi ta slovenski izobraženec že 35 let v popolnoma tujem okolju, v katerem tudi deluje. Odprtost širokega sveta je predavatelj združil s tako domačnostjo in konkretnostjo kot da je prišel predavat iz slovenske prestolnice, ne pa iz Švice. Razprava, ki je sledila in se je zavlekla preko 1. ure pop., je bila samo dokaz zanimivosti in privlačnosti nakazane teme. Po kosilu, popoldne ob 4. uri, je bil na vrsti kratek prikaz stanja narodne skupnosti, ki živi na Koroškem, v Beneški Sloveniji ter na Goriškem in Tržaškem. Poročali so predstavniki teh dežel: predsednik Narodnega sveta dr. Joško Tischler, ŽUP' nik Emil čenčič in odbornik v goriškem občinskem svetu dr. Damijan Paulin. Njihov prikaz je seveda izzval dolgo razpravo, v katero so posegli številni dis-kutanti. V kratkem zapisu, kot je ta, seveda ni mogoče obnoviti vse obširne problematike, ki je prišla na dan tako v poročilih samih kot tudi v razpravah, saj so tudi razmere v naštetih p°' krajinah zelo različne. Zanimiv pa je bil sklep, do katerega so prišli udeleženci in ki so ga P°' zdravili z burnim aplavzom. Izgotovili so namreč, da je edina pot za narodno rast združevanje v izključno slovenskih strankah | in organizacijah, čeprav še tako svetovno nazorsko oddaljenih. Po kratkem premoru, ki je sledil, je bilo okoli 7. ure zv. ua vrsti predavanje “O spremenlji' vosti in nespremenljivosti vrednot”, ki bi ga moral imeti pred' sednik Slovenske akademij6 znanosti in umetnosti Josip Vid' mar. Ker pa je ta zbolel, je ist0 temo obravnaval tržaški pisatelj Alojz Rebula, ki je s svojo pre' pričljivo govorniško gesto in besedo naravnost navdušil poslm šalce. Poudaril in dokazal je ne spremeljivost vrednot — naci° nalnost je le ena takih vrednot, če se ne sprevrže v nacionalizen1 in šovinizem — ter svojo teZ° podkrepil s. citati iz Solženicina in Vidmarja. Zavrnil in osmes1 je tudi tiste, ki na Slovenskem propagirajo nihilizem in dvom1 jo ali je pripadnost majhnemu narodu sploh umestna. Njegov0 izvajanje je izzvenelo v tezo, da se je Slovenec konec koncev e dinole izplača ostati — ? na povzetku na koncu sedm1 študijskih dni poudaril predse nik društva prof. Peterlin. Tako so se končali nad vse le po uspeli in temeljito pripraV ijeni letošnji študijski dnevi Dragi. Ob tej priložnosti Je ^ g v poslopju zborovanja razsta zamejskega tiska. Na razpolag so bili tudi zborniki razprav Dragi. Opozarjamo, da tisti, ^ žele, lahko dobe zbornik raZPf hi iz lanskega leta v slovens 1 knjigarnah v Trstu in v Gori61, Zelo je skrbel za duhovno življenje celjskih usmiljenk. Posebno je bil na glasu dobrega spovednika. Župljani ga bodo pogrešali. Večina se je udeležila njegovega pogreba. Pogrebne o-brede je 9. sept. 1972 opravil orski škof V. Grmič. - -mu, zvestemu sinu sv. Vincencija naj sveti večna luč in naj v miru počiva! s. M. Lavoslava Avstralija bo tekond enega leta uvedla decimalne mer6 Avstralska vlada je pripra la načrt, po katerem se konca prihodnjega leta v °e^ uveljavil decimalni merski vi- tem. Najprej bodo na vrsti bitelji konjskih dirk: že v ^e, gustu bo treba vse meriti v trih, kilogramih in litrih. a^ niki hipodromov so razdeli strežne prospekte, ob dirk^ ^ stezah so razdalje označen6 metrih. 1 vsa' Za vsak primer bo imel° ko dirkališče še nekaj ^aS& ^ sebnega nadzornika, ki ho -e bel za pravilno sPrern|n ^j]o-jardov in funtov v metre in grame. d' e(j V Avstralijo je prispel P ^ sednik britanskega 0dhora^v-prehod na decimalne mere- , stralcem bo posredoval h ske izkušnje. Predvsem P skušal prepričati, naj se ne^\o' jijo prehoda na metre in grame. isliti “Najboljše je kar takoj v novih merah,” pravi ki strokovnjak Gordon ° “Pri sprotnem preračunaj ^ boste imeli kup nevšečnos ^ pogledate vrata, pomislit6’ visoka približno dva metra' ^j, tem vam ne bo treba ra2®1^ gest da so vrata visoka približaj ^ čevljev in da ima meter 3 , >at»iiiiini»n::mnnnnmt»»nn»n»»»nn:nnnt:tmtntntmmnw:»nttmtmm F. S. FINŽGAR: SILVESTER Ko so zazvenele brušene kose s travnika, se je Silvester izkopal iz otave in se s hitrimi kretnjami oziral naokrog kakor človek, ki je pogrešil važno stvar. Obšel je kopico, gledal na tla, gledal v daljavo in začel glasno Rentačiti, da so kosci obstali in se oprli na kose. Silvester se je naravnal do njih. “Fantje!” jih je ogovoril. “Dobro jutro, fantje, in ne zamerite! Okraden sem!” Kosci so se spogledati in uprli srdite oči v Silvestra. “Brez zamere, fantje; okraden sem! Ko sem prenočeval v otavi, mi je nekdo vzel suknjič, s katerim sem bil odet. Vnjem so bili papirji, tudi nekaj denarja, in sedaj sem brez pravic In brez denarja. Fantje, če bi se bil kdo pošalil, kaj za to. Ko bi mi le povedal, kam je vrgel te reči?” Kočevci so se strnili v kolobar In začeli Silvestru groziti. “No, no — tepli se ne bomo, beseda ni konj, če vas pobaram. Ali sem rekel kaj čez čast? Sicer Pa, čemu je gosposka?” Kosci so vsi hkrati trdo po-PNjeli za kosišča in postopili Proti Silvestru, ki se pa ni zmenil zanje, ampak se bkrenil in ®el proti mestu. Poiskal je orožnike in stopil Prednje. “Gospodje, okraden sem!” Stražmojster ga je pomeril od ''rha do tal in zmajal z glavo. Kdo ste in odkod?’ “Drvar, ki prihajam iz Bosne, Pristojen v Sežano in se pišem.” Silvester si je hitro izmislil braševsko ime. “Pravice?” je zahteval orožnik. “To je tisto, ob pravice sem, ker sem okraden, in še ob denar Povrhu. Ponoči sem spal v ku-Pu otave tamle za mestom, odet s sunknjičem. Pa mi je nekdo Vzel odejo in jo odnesel. Lopov ki se mu ne smili popotni revež!” Pasi se je Silvester pošteno togotil, mu orožnik vendar še ni verjel. Če niste postopač, slepar in lenuh?” . “Kaj?” se je razsrdil Silvester ln položil težki roki narobe na 'Trizo, da je zapokalo, kakor bi Udaril les ob les. “Poglejte žulje! Podkoval bi lahko na dlani, pa me zmerjan z lenuhom in postopačem. ?°g vam prizanesi, če je mogo- Ta Silvestrov dokaz je vplival. Popoldne tistega dne je že °rakal Silvester proti Ribnici, v žepu je imel potni list do Se-ane, nov suknjič in petak pod-£nre od mestnega župana. Kajon!” sem mu segel V be-Sed0. j Prileglo se mi je vendarle! az sem žvižgal in pel, kosci na ravniku so se pa jezili in kleli, ^er so imeli sitnosti. In še to ^ broto mi je napravil 'župan, , a le zapisal na papir, kako sem ^ °kraden. S to pravico sem Krasa več naprosil, kakor Uipl ^ privarčeval v Bos- seveda pra-^ Potekla. Silvester je preu-iai> kako se bo izmuznil. zal^ sr ie bel ovratnik, zave-^ okrog njega novo kravato Pentljo in šel tako gosposki Pt'ta>K> dalje. i tam blizu Proseka je do-Pod murvo za odrivačem ob 1 zleknjenega popotnika. . vester se je ustavil in ga po-P?} s Palico. Kako, prijatelj?” v. iako in tako,” je odgovoril Ž( Potnik. “Ruda mi je pošla, slušaj!” In je prešerno zarožljal z drobižem. Neznanec se je dvignil izpod murve in se pridružil Silvestru. Zložno sta potovala proti Gorici in živela kakor ljudje, ki imajo denar. Ob maj olikah terana je Silvester pocestnemu prijatelju odkritosrčno razodel svojo zgodbo. V Gorici ga je za slovo še napojil in napasel, potem sta se ločila. Silvester je prenočeval v gostilni in ponoči vesel premišljeval, kako v nekaj dneh z Bače pozdravi domovino in rodno grudo, po kateri se mu je tako silno stožilo v tujini. Ko se je v jutru krepčal v gostilni za pot, je vstopil stražnik in ga povabil s seboj. Silvester se je do grdega razhudil i'A si popravljal vihrajočo kravato. Stražnik se je opravičeval, da utegne biti pomota, vendarj?a naj gre z njim. Šla sta in stopila v zakotni ulici v nizko hišo, v umazano delavnico nekega čevljarja. Komaj so se odprla vrata, je Silvester kljub temačnosti takoj ugledal v kotu svojega tovariša s pota. Pri priči mu je bilo vse jasno. “Ali je ta?” je vprašal stražnik. Človek v kotu je prikimal, stražnik je potegnil verigo in Silvestra vklenil. Ni se branil. Ali njegov obraz je posinjel v groznem gnevu in njegove oči so sršele bliske na izdajalca. Ko je stražnik dokončal, je stisnil Silvester roke v krčevite pesti, da so izstopili goli sklepi kakor železni obrunki. Nato je zamahnil z vklenjenimi rokami in se pognal nad izdajalca, ki se je zgrudil pod težo udarca in zaječal na tleh v kalužu krvi. “Plačilo, Judež!” je zagrčal Silvester in pljunil na pobitega. Nato je odšel z dvignjeno glavo in s sladkostjo v srcu pred stražnikom. ‘ “In potem?” sem ga vprašal. Silvester je počakal z odgovorom; zakaj tako srdit je bil ob spominu na izdajalca, da se mu ni hotelo takoj odgovoriti. “Potem? I, kaj! Naredil sem tri leta, sedem mesecev in dvajset dni — natančno po postavi: potlej pa spet na cesto!” Nato sva oba molčala. Zamislil sem se — ne vem kam. Zato je Silvester pretrgal molk s tem, da je vstal in rekel: “Bo treba iti! Torej srečno!” Silvester je odhajal. Pri vratih se je še okrenil in rekel: “Samo še eno stvar, ne zamerite, vam razodenem. To pa zato, da spoznate, kako so ljudje neusmiljeni. (Dalje prihodnjič) Je velika, ljudje pa skopi.” VabiiStani’ Prijatelh” §a Je P°-* Silvester. “Z menoj! Po- TWICE NICE — Two-tone sportswear in easy-going cottons double wearing pleasure. Cone’s corduroy in navy and red makes an eyecatching jacket and pants ensemble (left) with lots of flap pockets. More red and navy turns up in a casual knit shirt and brushed cotton denim pants with big patch pockets. Both outfits by McCain Manufacturing Co. SLOMfKOVE t&OBT/NKE FATHER VA EGAVtCEPOSTUlATok. Ob smrtnem dnevu božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška Dne 24. septembra 1862 je v Mariboru umrl škof Anton Martin Slomšek v sluhu svetosti, kakor je zapisal Franc Kosar, prvi Slomškov življenjepisec. Zato so se na ta dan verni Slovenci vedno spominjali pokojnega Slomška in molili za veliko milost, da bi vsemogočni Bog, Oče luči, od katerega pride vsak dober dar, ki nam je v svojem služabniku škofu Antonu Martinu poslal tolikega učenika in pastirja, uslišal naše prošnje, naj bi ga poveličal, da bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Sveta katoliška Cerkev ima navado, da tistim, ki jih proglasi za blažene ali svetnike, določi njihov smrtni dan kot njihov praznik, kajti ta dan so bili rojeni za nebesa. Kadar bo sveta Cerkev proglasila Slomška za blaženega, bo njegov praznik 24. september. Dokler se to ne zgodi, obhajajmo ta dan kot dan molitve za njegovo beatifikacijo. Proglasitev Slomška za blaženega in svetnika ni potrebna Slomšku, ker, kakor zaupamo, je itak v nebesih. To je potrebno nam na zemlji, da bi imeli v Slomšku živ zgled vere in zvestobe Bogu in da bi skrbeli za srečno večnost. Zadnji dnevi škofa Slomška Nihče ni slutil, Slomšek je pa čutil, da pešajo njegove moči. Ko je septembra 1862 v laški dekaniji hodil po zadnjem apostol- skem potovanju birmovat, so se vsi vzgrozili v njegovi bližini. V Loki pri Zidanem mostu je oslabel. štirje duhovniki so ga na rokah odnesli iz cerkve. “Marija, mati mila, tebi priporočam tvoje otroke! Bodi njihova besednica v težavah, zavetje v skušnjavah, vse, posebno otroke, sprejmi v svoje varstvo. Srečni ostanite, zdravi in veseli, blagoslov Očeta in Sina in Sv. Duha naj vedno pri vas ostane!” Tako se je v cerkvi poslovil od vernikov, pri odhodu pa se j e milo ozrl po njih: “Na tem svetu se ne vidimo več!” A Slomšek še ni miroval. Ko so se duhovniki zbrali v Rogaški Slatini na duhovne vaje, je pohitel k njim in jim govoril poslednje nauke. Ko je poslovitev končal, je pozval navzoče, naj ob zaključku zmolijo en oče-naš za tistega, ki bo prvi izmed navzočih umrl. Slomšek je molil za svojo srečno zadnjo uro, zakaj tisti prvi je bil on sam. Iz Rogaške Slatine je romal še k Mariji na Ptujsko goro. Nekaj dni pozneje je moral nenadoma leči. Ko je prišel hovniki iz mesta ter ljudstvo, z gorečimi svečami v rokah, prinesli s popotnico. Ko so odprli vrata njegove bolniške sobe, so vsi zastrmeli. Zagledali so škofa Slomška, kako je klečal sredi sobe in z lavantinska škofija nekoč po-'in senatorjem podprejo zakonski zdravila novoizvoljenega škofa predlog kongresnika Drinana in Slomška, saj je bil eden izmed slični zakonski predlog senatu, njenih sinov, pricvetel iz njene sredine. Dobro znan z njenimi potrebami je prišel v polni mo-razprostrtimi rokami! ški čvrstosti in poprijel pastir- pričakoval Jezusa. Nihče mu ni pomagal, da je vstal, nihče mu ni pomagal, ko se je oblekel, vse je storil sam iz ljubezni in spoštovanja do Najsvetejšega Zakramenta. Po sv. obhajilu je legel v posteljo in sam odgovarjal duhovniku pri molitvah zakramenta sv. maziljenja. “Molite zame, približala se je smrtna ura,” tako je tisti večer zaprosil okrog postelje stoječe. Medtem so bile v vseh mariborskih cerkvah skupne molitve za polajšanje njegovih silnih bolečin. In ko so se duhovniki po končanih molitvah zglasili v njegovi' bolniški sobi, jih je vprašal: “Ste prišli po slovo?” Bolečine so bile vedno hujše. Poleg njegove postelje je stal Kosar in škof ga je prosil: “Molite!” In molili so litanije Matere božje. S tresočim se glasom je molil z njimi in ponavljal: “Prosi za nas, prosi za nas!” Sredi Marijinih litanij pa je utihnil. Z njim so utihnili tudi vsi drugi. Bili so priča, kako je še segel z roko po mrtvaški sveči, nato pa v miru zdihnil dušo. Glasen jok in prebridko žalovanje je spremljalo ta trenutek, ki je bil za škofijo tako žalosten, za škofa Slomška pa tako sre- . .. čen. Bilo je ob pol devetih zve- zdravmk, mu je dejal: “Videti čer dne 24_ je, da ne bom več vstal.” Zdrav nik ni mogel več pomagati. I Slomšek je dal poklicati svojega spovednika Kosarja, četudi je šele pred nekaj dnevi opravil spoved na duhovnih vajah: “Želim opraviti spoved, da boste brez skrbi vi in jaz.” Drugo jutro po strašni, mučni septembra 1862, ko so ustavili tudi njegovo uro v znamenje, kdaj je obstalo njegovo plemenito srce. Njegov sluga je pri tem pripomnil: “Ravno ob tem času so umrli, ko so redno z družino opravljali večerno molitev in vsakikrat molili za srečno zadnjo uro!” Župniku Glazerju je sluga še noči so mu v slovesni procesiji, tole zaupal: “Ko smo mrtvega kjer so bili vsi kanoniki in du- M* ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628 m dvignili s postelje, smo našli v postelji šibo. Vsak petek in vsako sredo se je postil, strogo postil, pred spanjem pa se je tudi bičal. Nikomur nisem smel tega povedati. Vedno je spal na slam-njači in si jo je hotel tudi sam postiljati. Šele pred kratkim smo mu slamnjačo zamenjali, a tako zvijačno, da tega ni opazil.” In domača služkinja je župniku Glazerju povedala: “Gospod, hudo sem žalostna. Toda sreče, da sem bila pri njegovi smrti, bi ne dala za 1000 goldinarjev. Zdaj sem videla, kako umira svetnik!” Beseda te preproste žene je šla takoj med ljudstvo. S svetim spoštovanjem so jo izgovarjali vsi, ki so Slomška poznali. V soboto, 27. septembra, je bil pogreb. Trije škofje in 195 duhovnikov ter ogromno ljudstva je prišlo spremit Slomška na zadnji poti. Štirje župniki so no- sko palico, da bo popolnoma vse to, kar je imel biti. In je zares tudi bil. Bil je obdan s tistimi lastnostmi, ki so ga krasile in katerih mu nihče ni mogel utajiti. Najzvestejša vdanost do svete Cerkve, najsrčnejša pobožnost in bogoljubnost. Iz gorečnosti za poklic je izvirala tista njegova neutrudljiva delavnost, kateri je bil do kraja vdan in ki je tudi pripomogla, da so mu moči tako hitro opešale. Nikoli ga nihče ni videl brez dela.” Po končanih mrtvaških obredih so krsto nosili duhovniki v vsem žalnem sprevodu, ki se je vil po mestu na cerkveno pokopališče. Tamkaj so v naglici pripravili grobnico v kapeli Žalostne Matere božje! “Pri Mariji počivaj,” so mu želeli večni pokoj vdani verniki. Ves čas pogreba so ljudje čudoma opazoval jato belih golobov, ki so stalno obletavali krsto, ko so jo nesli iz Škofije v cerkev in iz cerkve na pokopališče. Ko so se verniki po končanem pogrebu vrnili s pokopališča, so prišli tja nekateri, ki so sovražili naš narod, zato pa tudi Slomška, ker je ljubil svoj narod. To svoje sovraštvo so pokazali s tem, da so v odprti grob pljuvali in klicali: “To imaš. slovenski svetnik!” Potem pa so nejunaško zbežali s pokopališča. Zgoditi se je moral tudi ta sramotni dogodek, da so ob pogrebu tudi sovražniki morali po svoje pričati za njegovo svetost. Kog pa je poslal svojega angela, ki je čuval ta grob vse do druge svetovne vojne. Takrat so prišli zopet tisti, ki so hoteli zbrisati spomin na Slomška in spomin na slovenski narod. Njegov grob so sicer razdejali, truplo pa so njegovi častilci v zadnjem trenutku .še prepeljali v grobnico, ki se nahaja pod cerkvijo Matere milosti v Mariboru. Zdaj počiva tudi pri Mariji, tukaj čaka vstajenja njegovo posvečeno telo. Tukaj pa tudi čaka poveličanja. To se bo zgodilo takrat, kadar bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Zakonski predlog za poštne olajšave ki ga je predložil senator Gaylord Nelson (D.-Wis.). Enako naj storijo tudi uredniki katoliških in drugih manjših časopisov, da pišejo uvodnike v podporo tozadevnemu zakonskemu predlogu. Yukonski teritorij hoče postati lastna pokrajina Kanade WHITEHORSE, Y. T. — Yukonski teritorij ima le okoli 20,000 prebivalcev, pa hoče postati lastna pokrajina. Tako zahtevo je podpisalo 72% vseh prebivalcev, ki se pritožujejo, da u-pravlja vlada njihovo ozemlje kot kako kolonijo. DELO DOBIJO Delo dobi kuhinjska pomočnica, ob petkih in sobotah zvečer. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (184) Help Wanted — Female Iščemo Slovenko mala hišna opravila in za eno žensko, ki stanuje v Richmond Heights; po dogovoru, priporočila. Za kuho tukaj plača Kličite po 6. uri 871-5245. (183) Ženske dobijo delo Lumpert Wood Products 1550 E. 33 Street Oglasite se dopoldne od 7. do 12. (x) Male Help Warned Help Wanted Dependable steady man, over 45 yrs. old. Maintenance-elevator on days. $2.35 per hour. Call 781-3060 (183) Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 GOO) MALI OGLASI V najem garaži za male avtomobile. Kličite 881-0013 -(185) Naprodaj Eno družinska hiša, 7 sob, Washington, D.C. — Poslanec! 0Prem^jena- 0322 Spencer Ave- Robert F. Drinan (D.-Mass.) je k zakonu o povišanju poštnine predlagal novo zakonsko dopolnilo,' ki bi naj razbremenilo publikacije z majhno naklado. Po tem zakonskem dopolnilu bo sedanja poštnina, veljavna mu je v cerkvi govoril v slovo: “Z odkritosrčnim veseljem je im NI ZA PREVOZ! — Je podobno biciklu, pa je “umetniška” 'stvaritev, sestavljana iz raznih velikosti ključev, kosov orodja ter gradiva za vodne in plinske napeljave, inštalater ja-umetnika Howarda Angermeyerja iz Neenak, Wis. od 1. junija 1972, ostala ista za sili krsto. Kanonik dr. Stepišnik Prvih 250'000 izvodov naklade za katerokoli publikacijo. Ta zakonski predlog, če bo sprejet, bo v veliko pomoč posebno verskemu tisku in drugim publikacijam, ki ne delajo za dobiček, ker večina od teh ne doseže 250.000 naklade. Sedanji zakon za povišanje poštnine namreč določa za poštne pošiljke drugega razreda 127% povišanje postopno y petih letih. Duhovnik — kongresnik Robert Drinan je izjavil, če hoče naša dežela ohraniti resnično svobodo tiska, ne smemo nanj vršiti gospodarskega pritiska. Povišanje poštnine za pošto drugega razreda je zelo nevarno finančno breme za manjše časopise in revije. Kongres pa ima dolžnost spodbujati publikacije z različnim mišljenjem, ker prav v tem se izpolnjuje smisel naše ustave o svobodi tiska. Katoliška tiskovna družba v New Yorku — Catholic Press Association je podprla gornji zakonski predlog, prav tako so storile tudi druge verske skupine, ki svoje članstvo spodbujajo da s pismi kongresnikom nue. Kličite 361-7861 ali FA 1-3539. Pridite pogledat v soboto 23. sept. -(182) V najem 4-sobe in kopalnica 7023 St. Clair Avenue Kličite 261-9772 (186) C ar st Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV T5425 Waterloo Ud. 481-223'] Hiša naprodaj V Grovewood okolici, 5 in 5 sob vsako stanovanje, za 2 družini, aluminijasta obloga, zgoraj na novo dekorirano, 2 zidani garaži, dobri dohodki. Kličite 524-3437 (188) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, blizu Grovewood, vse prebarvano, kuhinja in kopalnica prenovljena, starejšemu paru, nič živali, parkanje. Kličite 531-5581. (183) KUPIM RABLJEN PRALNI STROJ. Kličite 481-3655 _______________________ (183) V najem Oddamo pet sob zgoraj, odraslim, nič Živah, blizu Marije Vnebovzete. Kličite 851-0919 (184) Upam, da ga na ta način izpodri- ka črna žena v beli obleki se je nemo; Andreju sporočimo svojo prikazovala dalj časa ponoči, željo, naj se vrne in sicer tedaj, zdaj tu, zdaj tam in strašila ko bo Hartman dalj časa z do- ljudi. Nekega večera je prišla ma. Briksenski kapitel bo vsled; kar dvakrat zaporedoma pred pisma in krivic rad priznal iz-: Bregarjevo hišo — Bregar je premembo, dasiravno si ga kar j namreč oni mož, ki je izginil,— mirno ne upa odsloviti.”------ “Kdaj odpotuješ?” ga je vprašal čez nekaj časa krčmar. “Nemara še danes — prav gotovo pa jutri”, se je odzval možek. “In ali imaš vse potrebne potne listine?” “Kajpada. S tem sem vedno dosti preskrbljen. Zaradi ogleduhov potujem vedno kot krošnjar. Z osebnim in krošnjar-skim listom izhajam povsod. Krošnjarski potni list mi dovoljuje v vse avstrijske dežele. -----Še nekaj bi se rad pomenil s teboj, preden odpotujem. Peter, kako je s “krvavo koso”? “Kolikor vem, jih je v to zvezo že pristopilo zelo veliko.” “Čudno je, da se jo tako oklepajo, dasi so pogoji zelo težavni.” “Da, glavni pogoj je: žrtvovati se popolnoma za teptane pravice brez ozira na svoje življenje. Zmagati ali pasti. Obupni boj do zadnje kapljice krvi!.. . Ce kmet podleže, ne sme nihče priti živ iz boja. Poleg tega se zaveže vsak član, izpolniti vsa-kojake ukrepe vodstva, pa najsi bo s tem združena tudi nevarnost za življenje.” “Da bi vsaj ne postali preveč neprevidni? število članov se mi vsekakor zdi že preveliko.” “Vsak mora priseči, da bo o vsem molčal ko grob, da bo ostal zvest zvezi in da se popolnoma podvrže sodbi zvezinega n^dzorništva .. . Izdaj ic “krvava kosa” ne pozna; in če bi tudi kdo hotdl biti izdaj avec, bi ne mogel biti dolgo. -----— Sploh pa vsak ve samo to, kar je prisegel, načrti vodstva so mu neznani.” “Ali je vodnik zveze še vedno oni stari Zemljan?” “Glavno vodstvo ima pravzaprav tisti samotar — saj ga poznaš, možička z okroglim obrazom, — ki prebiva v ogljarski koči na Kupljenku; prvi njegov zaupnik je seveda Zemljan.” “Povsfem mi pa ta igra vendar ne ugaja. Kranjska narava ni za to; toda v božjem imenu! — Nekaj ti moram še razodeti: zdi se mi, da včasih koga kar s silo tirajo v zvezo.” “To pa že ne more biti res. Prisega velja samo, če je popolnoma prostovoljna.” “To je res; a imajo posebna skrivna sredstva, s katerimi znajo vplivati na gotove osebe, zlasti na odslužene vojake, da jih pridobe zase.” “O tem pa jaz prav nič ne vem, Štefan.” “Jaz pa.-------Pred kratkim je izginil z Brd mlad mož, ki se je v prejšnjih svojih letih boril na južnoštajerski meji proti Turkom. Izginil je pod ne baš navadnimi okoliščinami. — Ne- Ker ni veroval v duhove, ampak je mislil, da je to le delo kakega zlobnega človeka, je zasledoval črno ženo, da bi jo razkrinkal. In od tega časa ga ni nihče videl. Poslal je samo še svoji ženi pismo, kjer pravi, da ga je črna žena vzela s seboj in da mora I izpolniti neko težko dolžnost,— v življenju da ga najbrž nikdar več ne bo domov. Popolnoma šem prepričan, da je vsa ta zgodba v zvezi s “krvavo koso”. — Iz tega pa izpravidevam, da gre stvar že predaleč, človek ima tudi dolžnosti do svoje družine, katere ne sme pahniti v nesrečo.” “Res je, kar praviš, Štefan, ampak veruj mi, da pri tej do-godbi “krvava kosa” nima prav nič opraviti. — Noben slučaj mi ni znan, da bi bili koga silili v zvezo, — ravno nasprotno, vodstvo postopa pri sprejemu novih članov jako oprezno in zaupljivo. Sicer res opazujejo ljudi in če najdejo kakega sposobnega, ga tudi porabijo; toda preden se trajno odloči in vstopi, mora prestati dolgo in težko izkušnjo.” “In če je kdo enkrat v zvezi, ali potem ni nobenega pomočka več, da bi zopet izstopil?” mi je znano, je tudi to v pravilih.” “Pptem moram pa na vsak način govoriti z voditelji. Usoda Bregarjeve družine na Brdih me zelo boli; moram ji pomagati. — Peter, ali hočeš posredovati, da bom mogel govoriti z onim samotarjem ali pa z Zemljanom?” “Iz vsega srca rad, Štefan. — Zemljan se zdaj drži na Selil pri Krištelju. Prav lahko ga boš našel. Pokaži mu samo tale belič, pa bosta precej najbolj zaupna prijatelja.” Pri teh besedah je prinesel krčmar iz žepa denar posebnega kova in ga podal možku. Štefuljček se je poslovil in odšel proti Selu. — Brez posebne težave je našel še isti večer Zemljana. Povedal mu je na dolgo in široko vso zgodbo o izgubljenem Bregarju, toda Zemljan je odločno zanikaval, da bi krvava kosa” imela kaj opraviti s tem dogodkom. — Možek ga je vprašal še o samotarju na Kupljenku, a Zemljan mu ni mogel dati določnega odgovora, češ, da je izginil že pred štirimi tedni in da nihče ne ve, kam je šel. — Možek je neverjetno zmajeval z glavo; a v srcu je bil vedno bolj prepričan, da je vendarle “krvava kosa” odvedla Bregarja. Ker se mu je mudilo v Briksen, žal, ni imel več časa, da bi stvar nadalje preiskavah Potolažil se je s tem, da bo rešil zagonetko potem, ko se vrne. V. Po oni nesrečni bitki, ko bi bil Bregar kot najemnik v boju zoper Turke kmalu izgubil življenje, so ostale najemniške čete še vedno na meji; avstrijski stanovi so nabrali celo novih čet in jim jih poslali v pomoč. Nekaj oddelkov je šlo še dalje proti jugu in vzhodu in so se utaborili tik ob levem bregu “O, pač — vodstvo lahko vsa-J Save, preden slednja dobiva od kega odveže od prisege. Kolikor desne pritok Drino. Tu so kro- ■15: Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najvp^elejši in najlepši dan Tvojega življenja Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, »o na j več je važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. i s I Sni §? I £ 1 £ •r I si 5T m m* •*? ? st s- s: I 1 £ st S (Elect this experienced, trained, qualified man to represent YOU in the 22nd DISTRICT SERVICE... IN THE BOLTON TRADITION GROPP for CONGRESS Committee Honorable Frances P. Bolton, Chairman 325 Maylee Bldg., Cleve. Hts., O. 44118 Naše cene so zmerne, postrežba s, uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA Ij 6117 St. Clair Ave. §1 Cleveland, Ohio 44103 f| žile čete hrabrih bojevnikov; prekoračil so tudi Savo in si postavili i na njenem desnem bregu malo taborišče v obližju mesteca Bjelina, — Bjelina je bilo takrat prijazno in snažno mestece, sredi širne ravnine, okro-ginokrog obdano z bogatim koruznim poljem. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovin"’ VAM POKAZALI LAHKOTO DOSTOPA S CTS Povejte nam kje živite, kdaj in kam se želite peljati, da Vam pošljemo osebni vozni red. address. ©Ity____ dssfiitsštl©!!. J' H ' A NA PATRULJI'. — Britanski kaplar Neil Durant s stražarskim psom na patrulji v Laar-bruchu v Zahodni Nemčiji, kjer je oporišče britanske Renske armade, del obrambnih sil NATO v Srednji Evropi. Stražar in pes j sta običajno na stražarski stezi peš. Na kolo sta se spravila le za — fotografa. arrival time- Mall £0 CfS; 1404 E. 9th St., Cleveland, ©. 44114 L J CTS udobnost m Vas v,