Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži *)• Le en glas je, da poslednje leta v kmetijstvu ni nič znajdenega bilo, kar bi bilo take imenitno-sti, take vrednosti kakor je drenaža. Našibravci vedo, na kakošno visoko stopnjo se je povzdignilo kmetijstvo angleško zadnjih 10 let — in kaj je vzroktemu? Drenaža in tičjek guano. Že vidimo se muzati može starega kopita, češ: 5,vse ni za vse; kar je na Angleškem dobro, ni tudi za nas; naša zemlja je drugač od angleške". Tudi mi smo teh misel, da „vse ni za vse", in da wan-gleško podnebje" je razločno od našega. Al mi smo omenili tukaj le zato posobno Angleškega, kjer Angleži so posebno močno pospešili rodovitnost svojih zemljiš po drenaži, ktera pa tudi v druzih deželah , ki niso angleški v podnebju clo nič podobne, tako hitro napreduje, da v 50 letih bo drenaža povsod tako znana, kakor sta znana zdej deteija in krompir, za ktera tudi nekdaj pri nas noben človek ni vedil. V našem cesarstvu se je jela poslednji dve leti že tudi drenaža močno razširjevati, v nadvojvodini Austrianski, na Češkem itd. je že vpeljana, in na Štajarskem že tudi veselo napreduje, odko-dar se bo vpeljala tudi na Kraj n s ko, ker slavna Štajarska kmetijska družba je prijazno podala roko Krajnski družbi in ji bo za nekoliko časa prepustila tistega moža, ki je popolnoma izveden v tem delu. Kaj pa je drenaža? bo radovedno marsikdo vprašal, kteremu še ni znana, kaj pomeni ta ptuja beseda. Drenaža je angleška beseda in je napravljena iz besede dren (po angleško se piše drain), dren (drain) pa pomeni podzemeljski rov ali graben, v kterega so cevi (rorij položene, ki so iz glina napravljene in po kterih se podzemeljska voda odteka. Drenaža (po angleško draining) pomeni po tem to delo, to umetnost, pokladati take cevi pod zemljo, to je, zemljiše drenaži ti (drainen). Ker je v tacih rečeh, ki so občinstvo celega sveta, nar bolje, da ne kujemo svojih besed, ampak da ohranimo izvirno, ki je v vsih jezicih navadna, obderžimo tudi mi besedi drenaža in drenaži ti toliko raji, ker se slovenskemu jeziku dobro priležete. Če se vam pa, dragi kmetovavci, nova beseda poda, nikar ne mislite, da sevam z novo besedo tudi popolnoma nova stvar posiliti hoče. *) Slavno češko kmetijsko družbo zahvalimo tu očitno, da nam je prijazno prepustila podobe, ki lepo razjasnu-jejo pričujoči poduk, ker le tako smo v stanu to novo obdelovanje zemljiš po »Tydenniku'< tudi našim gospodarjem lahko umevno popisati. Vred. Kmalo bote vidili, da drenaža ni kaka čisto nova reč, ampak da je že stara, dobro znana, toda le drugač in bolj pametno izpeljana stvar. Da so si že od nekdaj naši umni kmetovavci prizadevali preobilo mokroto iz zemlje spravljati po odpertih ali zadelanih grabnih, je vsacemu znano. Ko so pervi umni možaki se prepričali, daje preobila močirnost zemljišu v škodo, so skušali vodo odpeljati po odpertih grabnih, ker pervi začetek ni nikodar popolnoma. Ai kmalo so se prepričali, da s takimi grabni se le vbrani zamok zemljiša, — škodljiva mokrota je pri vsem tem vstala v njem; kjer so se grabni rezali, se je veliko zemlje zgubilo, in obdelovanje zemljiša je bilo zavolj grabnov bolj zamudno, težavno in dražji. Modra glavica kakega kmeta, te napake vidši, sije djala sama pri sebi: kaj bi bilo, ko bi jez graben zadelal? — in lejte! s kamni ali šibjem in suhljado ga je začel zadelovati, z mahom ali slamo ga pokrivati, in cez vse to pa zemlje nasipati; naredil je več tacih grabnov, ki so že bolje odpelje-vali vodo, brez da bi bil zemlje kaj zgubil in da bi na ravnem zemljišu obdelovanje njegovo mudivno in težavno bilo. Bilo je tako ravnanje — zakrivanje grabnov — velika stopinja naprej. Al pokazalo seje, da tudi tako zadelani grabni še niso bili tako dobri in dostojni, kakor jih je umen kmetovavec želel, zakaj kmalo se je zapazilo: 1) da tako zadelani grabni so le malo časa terpeii, ker berž ko je šibje ali suhljad, mah in slama sognjila, se je zemlja med kamne vdirala, je zaderževala vodotok, in zemljiše je bilo iznovega močimo; 2) večkrat take grabne iznovega delati, je prizadevalo veliko stroškov, kterih se kmetovavec na zadnje naveliča; 3) tudi taki grabni za velike zemljiša niso bili pripravni; 4) globoko obdelovanje zemlje po ti napravi ni bilo mogoče. Vsim tim napakam tedaj v okom priti, je bilo treba še eno stopnjo naprej storiti, ker vsak kmetovavec ve, da rodovitnost mokre zemlje se ne da po nobeni drugi poti povzdigniti, kakor s tem, da se, kolikor je moč, na suho dene. Imeniten napredek je tedaj ti bil, da so začeli vodotoke delati iz žlebnatihceglov(korcov). Iz začetka so mislili, da se dajo taki korci na dosti terd-nem zemljišu naravnost na zemljo postaviti, — al kmalo so se prepričali, da zemlja vodo izpere in da korci po tem križem pridejo. To jih je primo- ralo, da so iz glina narejati dah plose, ktere so v graben položili in na-nje potem po versti korce. Al tudi to ni bilo dosto stanovitno — in pred nekimi 10 leti so prišli angleški kmetovavci na misel: namesto korcov raji cele rore ali cevi Iz glina napraviti, in tako je bila drenaža znajdena, ktera se z nepopisljivo naglostjo širi po svetu, in ktera tako močno povzdiguje rodovitnost zemljiš. Ker pa imamo o ti novi reči našim kmetovav-cem po Slovenskem veliko veliko povedati, da bojo zapopadli dobiček drenaže na več strani, bomo jim v ^Novicah" podali po polen nauk v nji in ga razjasnili po podobah, (Dalje sledi.) — 134 — Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje.) Velika dobrota drenaže je na Angleškem tako očitna in fako spoznana, da vsak najemnik pri zem-ljišu, ktero ima v najem vzeti, si to vselej izgovori, da mora drenaženo biti, scer ga ne vzame. Taka je tudi v Holsteinu, na Meklenburškem in Hanoveranškem. Če pa drenažo tako močno hvalimo, ne smejo bravci misliti, da jo vsacemu in celo za vsako zemljiše priporočamo. Tega ne! ker znano nam je, da drenaža ni ravno celo za vsako zemljo, in da kterikrat zamore celo v škodo biti. Al toliko je gotovo, da za večidel zemljiš je neizrečeno koristna; za tega voljo serčno želimo, da bi kmetje z Jastnimi očmi nje dobrote se kmalo prepričati za-mogli. Za male kmete posamno, bi res rekli, da drenaža ni, ker bi jim preveč stroškov prizadjala; al več i kmetije ali za več kmetov skupej ali za celo sosesko ali občino pa že zasluži živega priporočila. Le škoda, da redko kje je najti prave sose-sčinosti, prave prijaznosti med sosedi, da bi eden druzemu radi pomagali in se ž njim združili, kjer velja kaj občnokoristnega vpeljati. Če bi pa treba bilo, kaj dobrega spodriniti in sosedu vodo zapreti, da ne more na njegovo senožet teči, ali mu vsake sorte overe delati, da ne more preobilne mokrote iz svojega travnika odpeljavati, to se veli-krat vidi in sliši. Vendar upamo , da tako ne bo vedno ostalo. Pametni kmetje bojo spoznali, da v kmetijstvu se da veliko reči lože zboljšati, če se jih več skup združi, kakor če le kdo samotež tudi vse svoje žile napenja. Po tem predgovoru pojmo k drenaži. Pervo, kar nas bojo kmetovavci vprašali, je gotovo : Kako in zakaj je drena&a koristna ? Da na to vprašanje odgovor damo, je treba, da dokažemo poprej: zakaj je mokrota zem- I • . * v. JI«. ^ O ° J J jjisu škodljiva? Vsak kmetovavec ve, da je mokrota pridelkom škodljiva, — na kakošno vižo pa overa rast, tega ne ve vsak, in vendar je na tem spoznanju veliko ležeče. Prosimo za posluh! Ce mokro zemljiše bolj natanjko preišemo, bomo narpoprej zapazili, da je merzlejši ali hladnejši kakor suha zemlja. Mer zlo pa postane zemljiše iz dveh vzrokov: 1. Pervi vzrok je puhtenje mokrote. Vsaka reč, ktera se suši, se hladi in postaja merzlejši. Oblecimo mokro srajco, in čeravno smo na gorkem ali na soncu, nas bo vendar hladila ali celo mra-zila, dokler se na nas popolnoma ne posuši, — zakaj? Za to, ker je gor kote treba, da se tista voda, ki je v mokri srajci, zamore spremeniti v s o puh in v podobi sopuha izpuhteti ali izkaditi se iz nje. Od kod pa bo srajca tisto gor k o to vzela, ki je treba, da vodo sogreje in jo spremeni v sopar? Iz života našega, na kterem leži. Kolikor tedaj srajčina voda gorkote potrebuje, da se posuši, toliko je nam vzame, in za foliko nam je hladneje ali celo mraz. Ravno taka je z mokroto zemlje, ktera v podobi sopara vedno v zrak puhti, če ni zrak tako merzel, da voda v zemlji zmerzne. Kolikor pa gorkote h temu puhtenju zemljišna voda potrebuje, toliko je nar poprej zemlji sami vzame. Zatobodeš polje, kterega zemlja pod brazdo je mokra, vedno merzlejši zapazil, kot suho polje, in hladnejši bose celo poleti v veliki vročini, ker takrat nar več vode iz zemlje puhti, to je , takrat se nar hitreji suši. 2. Merzlejši je pa zemlja po mokroti tudi zavoljo tega, ker voda gorkoto nerada skozi se spuša. Napolnimo lonec z merzlo vodo, in skusimo jo od zgorej na pokrovu sogreti s tem, da na pokrov žerjavice denemo; lahko se prepričamo, da gorkota sila počasi skozi vodo gre, ker zgorej bo voda že zlo vroča, na dnu lonca pa še merzla. Tega se tudi lahko prepričamo, če med merzlo vodo vlijemo vrele; če ne bomo obojne vode dobro pomešali , se bo merzla le počasi sogrela. Iz te lastnosti vode vsak lahko zapopade , da na mokrih zemljiših v podbrazdino le malo sončne gorkote priti zamore. (Dalje sledi.) Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži (Dalje.) Mokrota zemlje izvira sosebno iz 3 vzrokov: V nekterih krajih iz stud ene o v. Dežnica in snežnica na gorah in gričih tako dolgo razpok in lukinj pod zemljo išete, da zadenete na tak svet, ki mokroto popiva, ktera po tem v nižjih krajih kot studenec na dan pride. Za to najdemo pod gorami povsod mnogov studeneov, mnogokrat pa tudi mokrih zemljiš. Če na tacih mestih svet ne visi, da bi voda ročno odtekati mogla, se napije ves svet krog in krog mokrote, in če je to veliko let ter-pelo, postane močirje v taki okolici. Drugikrat se napravi mokro zemljiše izde-žnice in sire ž niče, če je lega takošna, da voda odtekati ne more, in je spodnja zemlja taka, da mokrote ne spuša rada skozi, ktere se po tem toliko nabere, da je sončna gorkota nikakor posušiti ne more. Še drugikrat močimo zemljo napravijo potoki in reke, če iz svojega toka ob povodnjistopajo, in je lega kraja taka, da delj časa voda odteči ne more. V tacih okoljšinah je pervo, da se struga reke ali potoka popravi. Strugo reke popraviti je pa drago delo; kaj tacega se zamore le deržava (cesar} lotiti. Dosti potokov in hudournikov pa je, pri kterih bi se dalo brez velicih stroškov veliko storiti, ako bi se le soseske (občine) tacega potrebnega in koristnega dela marljivo lotiti hotle, s kterim bi se dale od ene strani povodnji zabraniti, od druge pa pomanjkanje vode odverniti. Ko bi soseske le to spoznati hotle, daje njih I astni dobiček, če bi vzajemno to popravile, bi jim dostikrat treba ne bilo zdihovati po vodi, da se jim je posušila, ali preklinjati povodinj, ki jim velike škode prizadevajo. Da je pa zemlja močirna, se spozna: i) iz nekterih želiš *), ktere se najdejo le na mokrih zemljiših. Take zeliša so malo prida ali celo škodljive; žito na tacih zemljiših je slabo; kislo seno ni veliko vredno, živ/na ga ne je rada, in če ga je, ji nič ne tekne; sadno drevje medli in se slabo sponaša; 2) močimo zemljiše se spozna dalje tudi iz barve zemlje; sosebno novo orana njiva je na mokrih krajih bolj tamne barve in se počasi suši; ob suši je tako poije polno kep in gruč, ki se ster-dijo na soncu kakor kamen, da jih brana in valjar komaj premagata; _____3) če na mokrem zemljišu le plitvo jamo *) Take zeliša so na priliko; zlatice (močirske in vodne), močirska preslica, terstje, bičje, ločje. skoplješ, kmalo jo bo voda zalila, ki ne odteka; 4) cela okolica že kaže, da je zemlja močirna; kolovozi na potih sovderti; zemlja jeraz-pokana; zrak je merzel in vlažen; zgodaj jeseni in pozno spomladi je slana (mraz), če je še nikjer ni, je tukaj; sneg pozno kopni; poleti je v tacih krajih muh, brenceljnov in druzega merčesa, daje joj za ljudi in živino; žabe ragljajo, da je kaj ; ovce hirajo, metljaji in vodenica jih morijo, in druzih bolezin je več kakor dosti. Iz tega je očitno, da je posebno ilovnata zemlja tista, ktera potrebuje, da se po drenaži na suho dene, pa tudi za peš eno zemljo je drenaža potrebna, ako je podbrazdina mokrotna. Tudi je dosto tacega polja, ki je poleti čisto suho in na kterem se ob prav vročih letinah še dokaj pridela; če je pa vreme navadno, ne pre-suho, stoji sad na takem polji vselej veliko sla-beje in ob deljčasnem deževju gre pod zlo. Marsikdo bo morebiti mislil, da takošna mokrota, ki preide poleti, ni škodljiva sadežem, in da na tacih zemljiših ni drenažbe treba, — al možaki, ki tako menite, niste na pravi poti, zakaj rastljinam škodje posebno zimska mokrota, kadar zastaja pod brazdo, da je sonce osušiti ne more, in škodje toliko huji, kolikor bolj merzla in mokrotna je spomlad bila. Al pa ne bojo take zemljiša po drenažbi pre-suhe? al se ne bo po nji vsa voda pregnala,ktera je rasti potrebna?— bo morebiti marsikdo vprašal. O tacih zadevah mora kmetovavec le s k u š nj e pobarati: kaj one pravijo. Skušnja pa uči, da po podzemeljskih cevih, iz kterih drenaža obstoji, se le odpravi tista voda, ki je odveč, ki je tedaj škodljiva. Drenaža na pravem mestu in prav speljana dela čudeže na zemljišu! Na njivah, kjer poprej še ovsa ni bilo varno sejati, rase sedaj pšenica in repa, da je veselje vi-diti, in na senožetih, kjer je nekdaj le bičje in ločje raslo, se kosi sedaj po drenaži nar žlalmejši seno. Vse to niso le lepe besede, temuč so zlate skušnje! (Dalje sledi.) Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži* (Dalje.) Orodje rezati drena&ne grabne. Povedali smo že, da po stari šegi napravljeni podzemeljski grabni so se radi vdirali, in ker je njih naprava tudi draga bila, je strašilo to posebno posestnike velicih zemljiš tako, da so jih opustili. Če je treba bilo nekdaj vsak graben tako širok narediti, da je zamogel kopač v njem stati, se delajo sedaj grabni 4 do 7 čevljev globoki, pa tako ozki, da so zgorej k večem dvanajst, na dnu pa le troje pavcov široki, to je, ravno toliko široki, da le cevi v njih dosto prostora imajo, ktere se od zgor doli pokladajo, brez da bi treba bilo delavcu v graben stopit/. Take ozke grabne rezaii pa je le mogoče s posebnim orodjem, ktero so bistroumne glave znajdle in skušnje popolnoma poterdile. Je pa to orodje tole: *) štiri lopate, s kterimi se grabni režejo: Pod. 1. Pod. 2. Pod. 3. Pod. 4. *) Podobe tega orodja nam je, kakor smo že omenili, slavna češka kmetijska družba prijazno posodila; kdor pa želi Podoba i. nam kaže široko lopato, s ktero se začne nar poveršnji in nar širji del grabna rezati. Lopata sama je navadno 14 pavcov dolga in 9 pavcov široka; zato je tudi pervi izrezek zemlje 14 pavcov globok in 9 širok. Ko je pervo delo storjeno, pride druga lopata na versto, ki se ožji lopata (Stechschau-fel) imenuje in na 2. podobi vidi; je zgorej 8, spod 4 do 6 pavcovširokainl4dol6pavcovdolga. Ko je drugo delo storjeno, pride še ožji lopata na versto, ktero podoba 3. kaže; ta je zgor 5 do 6 pavcov, spod 3 do 4 pavce široka in 18 do 20 pavcov dolga, tako, da graben postane ž njo že 3 čevlje in 4 do 8 pavcov globok. S to lopato mora delavec nar bolj ročno v caker hoditi, ker ni dosto, da bi ž njo le zmiraj navzdol tišal, ampak mora zemljo tudi na straneh lepo gladko in čisto rezati. Lopata, ki jo podoba 4. kaže, se imenuje žlebata lopata (Hohlgrabscheite), s ktero se naj zadnje reže, ko je bil graben poprej s posebno zakrivljeno lopato počeden. Zraven lopat je treba še druzega orodja. Pod. 5. Pod. 6. Pod. 7. Na podobi 5. vidimo kramp ^PikelhaueJ, kteri se potrebuje, če je spodnja zemlja bolj kam-nitnav, da se ž njim terdina razruši. Če pašo v spodnji zemlji veliki kamni, ie posebno dobro tisto orodje, ki ga podob a 6. kaže in se s t opni cepin (Fusspikel) imenuje. P o d o b a 7. nam kaže žlebatomatik o(Rlnn-hacke), s ktero se izrezana zemlja iz dna meče. (Dalje sledi.) tako orodje viditi, naj ga gre na vert kmetijske družbe na Poljune v Ljubljani ogledovat; prišlo je po sporočilu prečastitega našega predsednika gosp. Terpin ca naravnost iz Londona; je tedaj izvirno angleško. Vred! Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje.) Kadar je graben izkopan, se mora zvediti: ali je p otočje dostojno, to je, ali toliko visi, da se voda iztekati zamore. To se pa zve na več viž: i) kjer zemlja ni ravna, se to prav lahko zve. Ko je namreč dno grabna čisto počedeno, naj se napravi v njem majhin jez, 3 ali 4 pavce visok, da se voda zagradi; zajezena voda bo kmalo naznanila: ali je potočje dostojno ali ne. Tako naj se poskuša na več krajih grabna. Je pa graben suh, naj se vlije več škafov vode va-nj za ravno tako skušnjo, ali 2) naj se vzame lvelj (nevel) (Schrottwage). Da pa lvelj zavolj majhnih neravnin na dnu grabna ne bo napčno kazal, je dobro, da se na dno Ijoloži letva (lašta), in na to še le lvelj. Če stopi kroglica iz svoje votline in se nagne navzdol, je to znamnje, da graben dosto visi. Če se da veliko zemljiše drenažiti, je treba, da izveden mož poprej osnovo celega zemljiša načerta, ki se ima nasuhodjati, — potem se moranatanjko preiskati, kje, kam in kako zemlja visi, in kako je spodnja zemlja vstvarjena in zložena. Ker ima skozi pokrite podzemeljske cevi voda iz zemljiša odtekati, je tolikanj bolji, kolikor bolj se zamorejo grabni nagniti, da je potočje veči, zato naj se cevi polože vselej po nar veči s ter mini, ki se najde na tistem zemljišu. Kadar se pa zemljiše na suho deva, je treba sledeče vediti. Da pa besedo razjasnimo s podobo, naj se ogleduje sledeči obris. i) En stok je občni stok (Haupt-Sam-melort des Wassers), kamor se steka vsa voda iz druzih manjših stokov. Tak velik stok zna biti, postavim, memotekoč potok, kakor je na ti podobi po sredi viditi, ali je kak bajer, kakor se vidi na prostoru D. Kjer ni ne unega ne tega, se morajo dostikrat napraviti dolgi odkriti grabni, kakor se to vidi na prostoru D, kjer se odpeljana voda po odpertem kanalu Z naprej pelje. 2~) Razun tega občnega stoka so poglavne cevi ali nabiravnice (Haupt- oder Sammel-drains), ktere sprejemajo stranske cevi, ktere su- šijo zemljiše. Take poglavne cevi se vidijo na podobi ob krajih pri čerkah ?/, ddy 6, in tako dalje. 3) Zraven teh so stranske ali sušivne cevi (Neben- oder Entvvasserungsdrains), ktere vodo iz zemlje same sprejemajo in v nabiravnice peljejo. (Dalje sledi.) Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje.) Poglavne cevi ali nabiravnice (Sainmeldrains) morajo, kakor vsak iz ravno rečenega lahko spozna, vselej na naj nižjem mestu potočja ležati, — če pa zemljišč ni ravno in ima globine, je treba več tacih nabiravnic, to je, v vsaki globini ene. Pri napravi nab i ravnic je treba na to paziti, da se te cevi polože za nekoliko sežnjev od drevja ali germovja proč, da korenine ne silijo v cevi in jih ne zabašejo. Tudi za stranske cevi je dobro, da niso blizo drevja. Ako bi tedaj imel graben blizo drevesa priti, naj se mu ogne v dostojnem ovinku. Drenažne cevi pa morajo biti napravljene po celem zemJjisu, čeravno zna biti, da so nekteri kraji poverh manj močirni viditi, — ali to je le na videz tako; na močirnem zemljišu je povsod mokro, čeravno na nekterih krajih je mokrota globokeje skrita. Kako globoko naj se pokladajo cevi? Gotova postava se o tem ne more dati, ker na lastnosti zemlje je nar več ležeče, in po ti se ravna bolj plitvo ali bolj globoko pokladanje podzemeljskih cevi. Sploh zamore vendar tole vodilo veljati: n e spod 4, pa tudi ne čez 7 čevljev gioboko. Navadno se pokladajo cevi 4 čevlje globoko. Preplitvo drenažo napraviti ni dobro; skušnje so učile, da preplitve cevi veliko manj mokrote od-PeUuJeJ° kakor globokeji. Če se voda bolj iz glo-bočine odpeljuje, bolje je za koreninice trav, žita itd.; saj skušnje pričajo, da korenine mnogih rast-ljin veliko globokeje v zemljo segajo, kakor se je dosihmal mislilo. Na senožetih in sploh tam, kjer se ne orje, ali na vertih, kjer se globoko orati ne more, je dosto, če se cevi položijo 3 čevlje pod zemljo. Kakošne so drena&ne cevi? Nar bolji so okrogle cevi, so tudi naj bolji kup, se dajo naj lože pokladati, so lahke in tedaj stroški transporta nižji; težo zemlje, ki nad njimi leži, nar bolje nosijo, potrebujejo le ozkih grabnov in se le redkokterikrat zabašejo, ker voda sama trebi vse ostanjke, ki zastajajo od peska ali persti v njih, kar pri cevih, drugač napravljenih, ni tako lahko. Sledeča podoba nam kaže dve take cevi, ki ste zaznamovane s čerkama ««, ki ste z oklepom, tterega kaže čerka 6, skup sklenjene: a a Vsaka cev je čevelj dolga, po potrebi en ali več pavcov v notrajni svetlobi široka. Glavne cevi, se ve, morajo širji biti. Ker se stranska cev v glavno cev izteka, se morajo cevi skleniti. To se zgodi na trojno vižo: al se v glavno cev tako velika luknja vreze, da se stranska cev va-njo vtakniti zamore, kakor kaže sledeča podoba: Cev zraven čerke a je glavna cev, cev zaznamovana s čerko b je stranska cev, vtaknjena v uno. Tudi se znajo take cevi izpervega že v takem sklepu narediti, in take so prav terdne in terpe dolgo. Za navadno je pa že dosti, ako se le pri po-glavnih ali velicih cevih na tistem mestu, kjer se ima stranska cev v poglavno istekati, med dvema velikima cevkama toliko praznega prostora pusti, kolikor ga je treba za vtok stranske cevi; to prazno mesto se s kamnjem, rušo, mahom ali ilovco tako oboka (ovelba) in zadela, da zemlja noter podati ne more. (Dalje sledi.) Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje.) Naj pervo se začno velike cevi (nabiravnice) pokladali in scer tiste nar poprej, ki imajo nar več notranje svetlobe in kjer je graben na dnu tako širok, da zamore delavec v njem stati in cevi z roko pokladati. So naj širji cevi nabiravnic položene, se začno pokladati ožji; in za temi pridejo na versto še le stranske. Preden se pa polože cevi, je treba da je dno grabna dosto terdno in lepo ravno pripravljeno , da se cevi dobro prilezejo. Ker pa tisti, ki graben reže, ne more ravno tako natanjko delati, da bi berž vse lepo ravno bilo, se graben s stop i čem terdno potlači, ki se drenažni stopič (Drainstampfer) imenuje. Je s stopičem, ki je iz železa, napravljen in tako širok, kakor je dno grabna široko, graben terdo in ravno potlačen, se pokladajo cevi pore-doma tako, da z eno cevjo vred se vselej en oklep položi. Ker pa stranski grabni niso tako široki, da bi delavec zamogel v njih stati, je za pokladanje tacih cevi pokladnika treba, s kterim se cevi zasačijo in v graben pokladajo; z položene cevi sname delavec pokladnik in seže po drugi in tako naprej. Vajen delavec zamore v eni uri 350 majhnih cevi položiti. Zadnja cev vsacega grabna se z plošuatimi kamni ali ceglatnimi zadela, da ne more perst va-njo. V tacih močirnih krajih , kjer zemlja ni dosto terdna, je tfeba, da se dno grabna z ilovco zatlači in na-njo cevi polože. Kakor hitro so po celem grabnu cevi položene, se začne graben spet z zemljo zadelovati. Če bi za to časa ne bilo, je dobro, ako se izpervega le za čevelj debelo zemlje nameče. Nikoli ni varno cevi ne zadelanih pušati, ker ne zadelane se lahko premaknejo ali razbijejo, če se kamnje na-nje vdere ali jih ljudje ali živina pohodijo. Preden se pa graben zadeluje, je treba ga še enkrat ogledati: ali leže cevi lepo ravno in terdno vkup staknjene, in ali so konci cevi, kjer se voda vteka, dobro zavarovani, da se ne zamašijo. Nar pervo pa se začno veliki grabni zadelovati in scer tam, kjer nar nižje leže. Če je drenaža v tako imenovani lahki zemlji narejena, je dobro, ako se cevi poprej z dobro ilovco pokrijejo, da drobna perst ne pada skozi špranje va-nje in se po nji ne zamaše. Kjer ni pripravne ilovce, naj se položirušnja z zeleno platjo, mah, listje in enakaso-derga čez cevi, potem se še le graben z zemljo zadela. Nekteri so mislili, da je še bolje grabne deloma s kamni zadelati in tako ž njimi drenažo še zboljšati, — al kamni so nevarni, ker se lahko cevi razbijejo; tudi podražijo drenažo, ker bi se jih veliko potrebovalo, in so brez prida. Zdaj tedaj nihče več s kamnjem ne zadeluje grabnov. Drugi pa mislijo, da je bolje živo perst ali brazdo spod, mertvico pa zgor v graben zametati. Ker pa mertvica, globoko iz dna izkopana, več let potrebuje, da rodovitna postane, je gotovo bolje, ako brazda ali živa perst na verhu ostane. Zadenejo delavci grabne kopaje na kamne, naj se izkopljejo, ako niso preveliki; so pa veliki, se morajo zdrobiti s smodnikom (pulvrom). rfDalje sledi). Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje.) Kako pa pride voda v cevi? Tako bo vprašal marsikteri bravec. Na dvojno v iz o — mu odgovorimo. Deloma po špranjah ali spehih, ki so med cevmi; če so cevi še tako dobro vkup staknjene., ostanejo vendarle špranje med njimi, in ravno skozi te priteka nar več vode v nje. Skušnje kažejo, da dalje od špranj, kjer so cevi sklenjene, je ilovnata zemljana vse strani razpokana,in po teh razpokah priteka deževnica berž v cevi. Iz tega se tudi lahko zapopade, kako da zamore v 48 urah vsa odvečna voda iz zemlje preiti, če je poprej še tako dolgo in zlo deževalo. Deloma pa tudi skoz cevi same voda rosi; Žgana in nepocinjena glina ni nikdar taka, da bi vode skozi ne spušala. To očitno vidimo na nepocinjenih posodah za cvetlice; če jih postavimo v vodo, bo zemlja v njih sčasoma vlažna. Kdor tega ne verjame, se lahko prepriča, če vzame kakošno novo, visoko in ozko lončeno posodo (nepocinjeno); da voda va-njo ne more, naj jo terdno zaveže z mokrim mehurjem, in če hoče to še bolj obraniti, naj mehur okolj robii zamaže s kakošnim votom (kitom). Po tem naj postavi posodo v vodo. Če jo čez več dni odpre, bo vidil, kako iz vsih krajev skozi posodo voda rosi, in na dnu je je že dokaj nabrane. Kako del jed narazen naj se pokladajo cevi? To se ravna po lastnosti zemlje, v ktero pridejo cevi. V peš eni ali scer rahli zemlji, kjer se voda ložje steka, zamorejocevi dalje saksebi biti,v ilovnati zemlji pa morajo veliko bliže skupej biti. Preden se pa določi: kako delječ narazen imajo cevi priti, se mora poprej vediti: kako globoko se zamorejo grabni narediti in s kolikšnim potočjem (Gefalle). \a Angleškem so cevi, če so grabni 4 do 6 čevljev globoki, po lastnosti zemlje na njivah za 24 do 60 čevljev, na senožetih pa tudi po 100 čevljev narazen. Sploh se zamore reči, da v močni ilovnati zemlji, če so grabni 4 čevlje globoki, je dosto, ako so cevi po 24 čevljev saksebi, v boljvrahli zemlji pa 30. Če se cevi predeJječ narazen pokladajo, se ne osuši zemlja tako, kakor bi treba bilo, rodovitnost močno povzdigniti. Da se tedaj pravo zadene, je treba včasih cevi za poskušnjo položiti (Probedrains). V ti namen se namreč položite dve cevi toliko narazen, kakor se misli, da bi utegnilo prav biti. V sredi med njima se po tem zverta navpik luknja v zemljo, tako globoka, da ne seže celo tako delječ, kakor cevi ležite. Če se v ti luknji nič vode ne prikaže, je to znamnje, da ste cevi v pravi širjavi narazen; se pa prikaže voda, se morete bliže skup položiti. Če se pa cevi preveč skupej pokladajo, prizadene to le veči stroške, brez da bi kaj več pomagalo. Kako dolgi naj bojo vodotoki? Dolgost ene rajde za drugo se ravna po širjavi cevi, po večem ali manjšem potočju, in po tem: ali so grabni bliže ali širje narazen. Kolikor ožji so cevi, kolikor manj zemljiše visi in kolikor bolj narazen so grabni, toliko krajši morajo vodotoki biti. Skušnja je učila, da enarajda ne sme čez 150 sežnjev doiga biti, če notranja svit-loba cevi le en pavec znese, ker scer voda ni v m popolnoma odtekati. Kolikšno naj bo potočje (Gefdlf)? Kar potočje vtiče, to je, za koliko naj je zemljiše nagnjeno, velja skušnja, da je zadosto, ako zemlja pri 100 čevljih zal pavec visi; vendar je bolje na 100 čevljev 2 pavca dati, ker voda po tem toliko hitreje odteka: 6 pavcov pri 100čevljih je pa že prav veliko potočje. Še nekaj. Na koncu, kjer se cevi iztekajo, je dobro , dvakrat tako dolgo cev, to je, 2 čevlja dolgo cev položiti, da terdno leže in jih voda ne spodpira. Če to ni zadosti, je treba konec (iz-fočje) cevi s cegli ali kamni podzidati, včasih celo zid napraviti, da vse terdno ostane. Pri cevih, ki niso pod vodo, se včasih primeri, da miši, žabe, krote itd. va-nje zlezejo in tako vodotok zajezijo. O tacih okoljšinah je dobro, med dve zadnje cevi drateno mrežo d jati, da žival ne more naprej. (Dalje sledi.) Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje.) Korist drena&e. Naši bravci razumejo zdaj napravo drenaže. Toliko lože se bomo po tem pogovorili o tem: kako pomaga drenaža in v čem obstoji nje korist ali hasen. 1. Ko je zemljiše po drenaži, to je, podzemeljskih cevih na suho djano , je deževnica prisiljena večidel v zemljo se stekati, in kar je je preveč, po cevih odtekati. Scer je po verhu odtekla in je gnojivne dele, ki jih v sebi ima, namest v zemlji pušati, saboj jemala; sedaj ostanejo v brazdi. 2. Drenaža brani, da se ne more zemljiše z a-močiti, ker podzemeljska voda po cevih odteka, tedaj ne more več kviško stopiti in zemljis zalivati. 3. Zemlja postaja po drenaži bolj suha in rahla, in se po tem takem lože obdeluje. Celo špehata ilovnata postane bolj perhljiva. 4. Eden nar večih dobičkov, ki se z drenažo doseže, je pa dalje ti: da je po podzemeljskih cevih zraku (ljuftu) vedno pot odperta pod zemljo in v zemljo. Saj vsak kmetovavec ve: koliko je zrak za vse rastline vreden in da iz zraka izvira velik del rodovitnosti zemlje. Ta dobrota , ktero druge polja vživajo le po verhu zem-ljiša, prešinva po drenaži zemljiša tudi od znotraj. Kolikšen dobiček! 5. Kakor gre zrak po cevih v zemljo , tako gre tudi gorkota; gorkota pa je, kakor vsak ve, tista moč, ktera obuja življenje v rastlinah. Če je bilo zemljiše poprej tudi o veliki vročini poleti spo-dej merzio ko led, je po drenaži gorko, ne veliko manj kakor v tistih gnojnih gredah, ki jih vertnarji na vertih imajo. 6. V taki zemlji kalijo semena hitreje, vse hitreje rase in zori. Skušnje so učile, da so žita za 8—10 dni poprej na drenaženih njivah dozorile kakor na druzih čeravno suhih. 7. Po drenaži postane gnoj še le prav rodoviten. V mokri zemlji je hlevski gnoj slabo strohnel in kar ga je v bolj tanjkih drobcah strohnelo, je poplavila mokrota; ravno tako so tudi ko-šena moka, pepel, apno, guano itd. poprej v taki zemlji komaj za pol toliko zdali, kakor zdajajo v drenaženi zemlji. Kolikšen dobiček je spet to! 8. Drenaža, če je razširjena po veliko zemljis, je tudi za človeško zdravje koristna; terdo-vratiie merzlice, ki so v močirnih krajih doma, so v Škocii po drenaži že skor popolnoma zginile. 9. Drenaža ne povrača le z dobrimi činži stro- ške, ki jih je prizadjala, temuč tudi kapital, to je, vrednost zemljiša za tretjino, večkrat celo za polovico, povikša. (Dalje sledi.) Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži. (Dalje in konec.) „To je pač vse lepo in dobro, kar ste nam v hvalo drenaže tako na tanjko razlagali, povejte nam pa sa-daj tudi: koliko pa velja ta reč? bojo naši bravci prašali. To je zares važno vprašanje, ker dobra reč tudi ne sme predraga biti, da se je lotijo gospodarji. Tudi o tem bomo resnico govorili, se ve, da po skušnjah druzih dežel, ker domačih še nimamo. Res je, da stroški drenaže niso ravno majhni, al kapital, ki se na tako zboljšano zemljiše naloži, tako dobre činže donaša, da o malo letih je ves poplačan, — le enkrat se za to denar izda, s tem pa se zemljiše tako zboljša, da je še enkrat več vredn o, kakor je popred bilo. Na take činže kapitale nakladati ni nadloga, ampak je sreča kmetijstva. Po različnosti zemlje pa so stroški enkrat manjši, drugikrat višji. Na Štajarskem znesd stroški za en oral (joh) zemlje v vsem skupej okoli 27 fl. Na Češkem — pravi „tednik češke kmet. družbe" — pride drenaža enega sežnja (klaftre) z vsem okoli 7 kraje., enega orala na ^2, tudi 24fl., tii in tam tudi nižji. Na njivah Wittingauskih kneza Sehwarzenberg-a so se stroški drenaže že pervo leto poplačali. Kaj pa enkrat položene cevi ne prizadevaj o več stroškov? Na to vprašanje za-moremo odgovoriti: da skoraj nič več. Ce je drenaža dobro in terdno napravljena bila, ni več druzega dela potreba, kakor da se včasih pogleda: ali vtoki in iztoki niso zamašeni, in da se trebyo, če je potreba. To pa vsak ve, da se tudi hiša podere, če je nemarno zidana bila; taka se zna tudi drenaži primeriti po nemarnosti ali nečimernosti; takrat se ve da bojo stroški poprave veliki. Kdaj pa je nar boljši časdrenažosi narediti? To se ravna pri vsakem gospodarstvu po okoljšinah njegovih. Na Angleškem jo delajo nar raji pozno poleti. Vselej je pozno poletje za tega voljo nar pripravniši čas za napravo drenaže, ker je zemlja tisti čas nar bolj suha in ter-dna. Ker pa imajo kmetje takrat nar več dela, so prisiljeni že poprej jo narejati. Njive je nar bolj prav takrat drenažiti, kadar so z deteljo ali kakošno drugo živinsko pičo obsejane bile, tudi na praho ali sterniše je dobro. Iz tega se vidi, da se ne da vse na enkrat drenažiti, ampak poredoma vsako leto nekaj. Naši bravci bojo poslednjič še prašali: kako pa se delajo okrogle drenažne cevi? Za to izdelovanje cevi je potreba mašine ''^¦^. Delajo se pa iz navadne gline, iz ktere se opeka (cegel) dela, ki pa ne sme zmešana biti s kamnjem, sicer se mora prav skerbno za to rabo pripraviti. Na Angleškem imajo posebne mline in zmleto glino skozi rešeto čistijo. Ena mašina naredi na dan 8000 do 10.000 cevi po čevlju dolzih. Cevi se žgd kakor opeka v navadnih opečnicah, ali pa v pečeh, ki so nalaš za-nje narejene bile po podobi lončarskih peči. 2 do 4 dni ostanejo cevi v peči. 1000 cevi velja od 10 do 13. gold., kakor je dnina delavcev in pa cena kurjave nižji ali višji. — In tako smo končali to razlago. Naj bi naši umni kmetovavci, ki imajo veči posestva, in cele soseske združene, ki imajo za drenažo pripravne z-emljiša, po vrednosti cenili ti z bolj še k zemljiš, kteri je tako važen, da je angleška vlada prostovoljno svojim deželanom trideset milionov goldinarjev ponudila, iz kterega zaklada tisti kmetovavci, ki nimajo dosto premoženja, posojila proti temu dobivajo, da jih v izgovorjenih obrokih (brištih) poplačujejo. Če nam je taka ve-ličanska pripomoč, ktero angleška vlada kmetijstvu ponuja, od ene strani živa priča koristnosti drenaže, zamoremo v poterjenje tega še od druge strani povedati, da kmetovavci na Angleškem, kteri v najem (štant) jemljejo zemljiša, vselej o tem pervo vprašanje zastavijo: „je li zemljiše drena-ženo?" Če ni, ga ne vzamejo ali le za veliko nižji najemšino. „Novice" pa so vesele, da jim je bila priložnost dana, pervim v ti važni prekucii zemljiš, ktero bojo še le naši sinovi in vnuki prav po vrednosi čislali, spodbadljivo besedo kmetovavcem slovenskim govoriti. *) Na Š tajarskem je takumasina v Lanahu; za Krajn-sko jo je naročil, kakor smo že povedali, gosp. Janez Baumgartner, ki ima velike opečnice (cegovnice), kjer se bojo omenjene cevi naprodaj deJale. List 43.