raziskave in razvoj
strokovni ~lanek
Lunarni les ali les posekan ob “pravem” ~asu
avtor prof. dr. dr.h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA
Nekaj je na luni. Prav gotovo. To si dopovedujem tudi sam, kadar mi polna luna zmoti spanec, da o mesečnikih ali somnabulistih sploh ne govorim. V Beflinijevi Mesečnici (La Sonnambula) je luna proti volji odnesla Amino v sobo grofa Rodolfa. Morda je tudi Beethovna vodila luna, ko je pisal svojo “Mondschein” sonato? Zasačeni tatovi se lahko izgovarjajo na luno. Plima in oseka premikata strahotne vodne mase. Ste že slišali za “mesečev” ali “lunarni les”? To naj bi bil les, posekan ob “pravem času”, tj., kot ga narekujejo lunine mene. K pisanju sestavka me je spodbudila Thomova knjiga “...und du begleitest mich. Wie Bäume und Hölzer dem Menschen nützen.” (“.. .in ti me spremljaš. Kako drevesa in lesovi koristijo človeku.”) (1999). Na strani 54 navaja rezultate (neci-tirane) študije freiburškega Inštituta za rabo gozda (Institut für Forstbenutzung), ki je raziskoval vpliv luninih men na kvaliteto lesa. V skladu z ljudskim izročilom so v času od novembra do januarja sekali po 10 dreves v terminih tri dni pred ščipom in tri dni pred mlajem. Rezultat je bil senzacionalen in ga “doštevil-sko”navajam (preglednica 1). Gostota absolutno suhega lesa (□.), po-sekana tri dni pred mlajem, je bila v
povpre~ju za 6,20 % vi{ja od lesa, posekanega pred {~ipom! Thoma sklepa:”V pravem ~asu posekan les je gostej{i.” Gostej{i les je “stati~no bolj{i” in bolj odporen. Komentar? Preden se mo~no za~udimo, je treba povedati, da so izmerjene gostote v mejah znane variabilnosti smreko-vine in da bi bilo morda bolje opraviti meritve na istem drevesu, npr. z izvrtki.
[e ve~. Thoma navaja tudi “dobre se~ne dne” za gradbeni les in pohi{tvo do l. 2007. Letos je bil dober termin 11. - 13.januarja (tega smo zamudili) in bo {e od 25. do 27. decembra. 2003 bodo dobri dnevi za posek 1. in 2. januarja, 30. in 31. januarja, vendar le v gorah in mrzlem vremenu (!) ter 22. in 23 decembra (Thoma 1999, str. 210). Znani profesor dunajske univerze, ki je verjel v luno, si je pridobil vzdevek “lunarni mizar”.
trd, glive in insekti se ga ne lotijo (prim. Teischinger in Fellner 2000). Pravi ~as za posek gradbenega lesa naj bi bil v ~asu, ko luna “crkava”, in lesa za kurjavo v ~asu, ko luna raste. Znan industrijalec prodaja gradbeni les, ki ga seka v ~asu pred mlajem ali ob mlaju, upo{tevaje {e zoodiakalno znamenje (strelec, Sagittarius: 22. nov. do 31. dec.). Ob “pravem” ~asu posekan les za skodle naj bi nekajkrat bolj trajen od lesa, posekanegea v “nepravem” ~asu. V muzeju na prostem v Freibur{kih Predalpah sta dve stari hi{i z lesenima kaminoma, ki se ne vnameta. Nekdo pore~e, seveda, ker je bil les posekan v “pravem” ~asu. Latinsko rodovno ime za macesen je Larix. Izvor imena je zelo zanimiv. Vitruvius poro~a, da Cezarju neko~ ni uspelo z ognjem uni~iti alpskega naselja Larignum, utrjenega
Sicer pa ljudsko izro~ilo pripisuje lunarnemu lesu izjemne lastnosti: se ne kr~i in ne na-breka, ne gori, je posebno
Preglednica 1. Gostota absolutno suhe smre-kovine posekane tri dneve pred {~ipom in tri dneve pred mlajem (Thoma 1999, str. 55)
Lunina faza
Parameter    Gostota D   (kg/m3)   Razlika v %
o
{~ip	min.	328	0,0
	sred. vred.	468	
	maks.	613	
mlaj	min.	363	+ 6,20
	sred. vred.	479	
	maks.	666	
			
Les 54(2002) 1-2

raziskave in razvoj
anketa meseca
► ► ►          nadaljevanje s strani 14
MEBLO d.d.
Franko [TOKELJ, generalni
direktor
Leto 2002 bo v znamenju recesije, katere vpliv iz Amerike prek zahodne Evrope ‘e ~utimo tudi pri nas. V skupini MEBLO izva‘amo prek 55 % celotne realizacije v zahodno Evropo in prav tam je recesija ‘e v polnem zamahu. @e v preteklem letu smo zato pri~eli z ukrepi pospe{e-vanja izvoza na vzhod, predvsem v dr‘ave biv{e Jugoslavije in v Rusijo. Na to obmo~je selimo tudi dele na{e proizvodnje, predvsem zaradi cenej{e delovne sile in manj{ih vhodnih carin. Na ta na~in ‘elimo vsaj delno, ~e ‘e ne v celoti, omiliti izpad prodaje v zahodni Evropi in na doma~em trgu. Mislim, da se na dr‘avnem nivoju razse‘nosti recesije {e ne zavedajo v celoti, predvsem pa v tej smeri ni nikakr{nih ukrepov.
MURALES d.d.
Stanislav [KALI^, in`. les.,
direktor dru‘be
nadaljevanje na strani 32       ► ► ►
z macesnovim lesom. Veliki vojskovodja se je ~udil nad negorljivostjo macesnovine. Morda je {lo za “lunarni” les, kdo ve … V afri{kem Maliju velja, da bo les odporen proti termitom, ~e ga posekamo v ~asu “praznega” meseca. Enako so mi zatrjevali mehi{ki Maji. Tudi reso-nan~ni les naj bi se sekal upo{tevaje lunino meno in zodiakalno znamenje. “Son~ni” kralj Ludvik XIV je 1669 izdal odredbo, po kateri se je smel les sekati le v ~asu pojemajo~ega meseca in ko je bilo drevje brez listja.
Je kaj na stvari? Na kolokviju na ETH Zürich z naslovom “Lunina faza - ~as poseka - lesna kvaliteta: tradicija in dejstva”, ki ga je organiziral profesor Ku~era, se je zvrstilo ve~ uglednih znanstvenikov. Med drugim so ugotovili, da pri smreki ~as poseka ne vpliva na porazdelitev vlage, sorpcijo, skr~ek in gorljivost (Teischinger in Fellner). Tudi Baris-ka in Rösch nista mogla dokazati merljivega vpliva luninih faz na kr~enje smrekovine. Niemz in Ku~e-ra prav tako nista mogla pri smreko-vini dokazati nobene “lunarne” trditve.
Vse to pa nikakor nujno ne pomeni, da luna nima dolo~enega vpliva kvaliteto lesa. Lahko bi rekli, da ga {e nismo dokazali, saj so preizku{e-valne metode lesnih lastnosti zelo grobe. Povsem verjetno pa je, da luna in njene mene vplivajo na fiziolo{ke procesu v drevesu. Nesporno je tudi, da je zimska se~nja iz biolo{kih razlogov in zaradi la‘jega spravila v snegu varnej{a in primernej{a. Prav tako je les z vla‘nostjo, manj{o od U=20 % in vla‘nostjo, ki se pribli-‘uje napojitveni, ve~inoma varen pred glivami. To pa je odvisno od ravnanja z lesom in ne od lune. ^udovito bi bilo, ~e bi stara pravila res veljala in se les, posekan v dolo-
~enem ~asu, ki ga “diktira” luna, ne bi kr~il in nabrekal, ne bi gorel in bil odporen proti glivam in insektom. Prelepo … Tedaj bi bil les neprekos-ljiv material. Ali morda luna la‘e? Seveda, vendar le v latin{~ini. “Luna la‘njivka” lat. luna mendax je le besedna potegav{~ina. Lat. cresco pomeni “rastem”, vendar rasto~a luna nima oblike ~rke C - za~etnice besede cresco, temve~ obliko ~rko D - za~etnico decresco “manj{ati se”. V sloven{~ini pa luna ne la‘e. Ko se debeli ima obliko ~rke D in obliko ~rke C, ko “crkava”. Jaz ji ‘e verjamem.
literatura
1.    Niemz, P.; Ku~era, L.J. 2000. Zum Einfluss des Fällzeitpunktes auf wesentliche Eigenschaften von Fichtenholz - Eine Überprüfung publizierten Thesen. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen 151:444-450
2.    Bariska, M.; Rösch, P. 2000. Fällzeit und Schwindverhalten von Fichtenholz. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen 151:439-443
3.   Teischinger, A.; Fellner, J. Alte regeln neu interpretiert - Praxisversuche mit terminheschlägertem Holz. Schweizeriscje Zeizschrift für Forstwesen 151: 425-431.
4.   Thoma, E. (1999) …und du begleitest mich - Wie Bäume und Hölzer dem Menschen nützen. Verlag Thoma, St. Johann/Pongau.

ijaLes 54(2002) 1-2