Mojca Purg, Silva Hajšek Izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na Osnovni šoli Prule Key words: Computer Science, school library, citation, authorship, sources Izvleček V prispevku bo predstavljeno medpredmetno sodelovanje učitel- jice izbirnega predmeta računalniška omrežja in knjižničarja, pri čemer je bilo povezanih več sorodnih vsebin in ciljev. Ustrezna vsebina predmeta je bila povezana z izdelovanjem projektne nalo- ge in delom v šolski knjižnici. Ključne besede: računalništvo, šolska knjižni- ca, navajanje, avtorstvo, viri Abstract The paper presents the cross-curricular cooperation between the teacher of the Computer Networks elective subject and the librarian, during which several similar contents and objectives were intercon- nected. The relevant subject contents were connected with preparing a project assignment and working in the school library. STROKA in PRAKSA computer n etworks elective s ubject in connection with library and i nformation knowledge at Prule Primary school Mojca Tisovic 81 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 81-86 81 UDK 027.8:004 UVOD Izbirni predmet računalniška omrežja spada v skupino treh izbirnih predmetov računal- ništva. Izberejo si ga lahko učenci v 9. razredu. Cilji v učnem načrtu predvidevajo, da učenci spoznajo zgradbo in možnosti svetovnega spleta ter se ga naučijo uporabljati. S ciljem na- učiti iskati gradiva za izdelavo pisne naloge in pravilno navajati literaturo, sem k sodelovanju povabila šolskega knjižničarja. Poleg spletnih virov sva učencem želela omogočiti skupinsko iskanje gradiva v šolski knjižnici. Pri izvedbi se 82 STROKA IN PRAKSA Mojca tisovic: izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na osnovni šoli Prule je knjižničar držal ciljev kurikula knjižničnega informacijskega znanja (dalje KIZ). Naloge so od učencev zahtevale, da so s pomočjo učnega lista iskali ter zapisovali vire. V sklopu ur ra- čunalništva so poleg izdelave projektne naloge tako ponovili in nadgradili tudi znanje o nava- janju literature ter urejanju seznama literature na koncu projektne naloge. Učenci in učenke so v okviru izbirnega pred- meta računalniška omrežja spoznavali vlogo in pomen računalnika v današnji družbi. Med drugim računalnik uporabljajo za iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstav- ljanje pridobljenih podatkov pri delu v šoli. Vsebine pouka ob računalnikih se navezujejo na teoretična spoznanja, pri čemer učenci in učenke z računalniki oblikujejo različne pisne izdelke. V šolskem letu 2015/2016 so oblikova- li in izdelovali projektno nalogo z vsebino po lastni izbiri (izbrane teme so bile med drugim izbrane s področij fizika, nogomet, Ljubljana, računalništvo, konji, glasba itd.). Izdelava projektne naloge vsebuje določe- ne faze oziroma procese, kot so zbiranje in izbiranje virov (gradiva), zapisovanje ključnih besed, oblikovanje vsebine, izdelovanje naloge, ustrezno navajanje virov, oblikovanje celotnega dokumenta in oddaja dokumenta ob sodelo- vanju z učiteljico in knjižničarjem. Pri pred- metu računalniška omrežja (dalje ROM) sem v sklopu ur, izpeljanih skupaj s šolskim knjižni- čarjem, poudarila pravilen odnos do varovanja intelektualne lastnine (avtorskih pravic) ter vpliv napačnih oziroma narobe razumljenih podatkov na kakovost informiranja. Pred izdelavo projektne naloge in iskanjem podat- kov so učenci že sami na spletu iskali primerno literaturo in presojali o njeni verodostojnosti. Izpisali so si ključne podatke o izbrani temi, ki so jih nato preverjali z literaturo v knjižnici. Pri izvedbi ure v knjižnici je bil poudarek na iskanju, ovrednotenju in izbiri ustreznih po- datkov za projektno nalogo. Po delu v knjižnici so učenci znali razložiti vpliv prevelikega oz. premajhnega števila virov na kakovost infor- macije in pridobljeno znanje uporabiti pri obli- kovanju projektne naloge. UVODNA URA IN PReDSTAVITeV DelA Za potrebe pouka ROM sva s šolskim knjižni- čarjem učencem v spletni učilnici predmeta pripravila osvežitev legende ter same postavit- ve gradiva. Šolski knjižničar je izdelal posebno navodilo za uporabo COBISS/OPAC-a naše šolske knjižnice in iskanje virov v katalogu. Pri uvodni uri so učenci izvedeli, da bo nekaj prihajajočih ur pouka ROM potekalo malo drugače. Predstavljena so bila navodila za delo, nato pa je knjižničar ponovil osnovne podat- Slika: Knjižničar Gregor Škrlj v računalniški učilnici učencem podaja napotke in razlaga potek dela. (Foto: M. Tisovic) 83 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 81-86 ke o knjižnici. Gradivo v šolski knjižnici je urejeno v prostem pristopu, tako da lahko vsak sam išče med policami. Leposlovno gradivo je urejeno po starostnih stopnjah in abecedi avtorjev, poučno gradivo pa je urejeno in raz- vrščeno z UDK-postavitvami, ki so prilagojene za našo šolo. Knjižničar je učencem pripravil podrobna navodila za iskanje gradiva v knjižnici (izroček za ponovitev z namigi za posamezno izbrano tematiko). Podrobneje so bila predstavljena navodila za navajanje virov ob koncu projektne naloge, pri čemer so morali upoštevati navodila za nava- janje virov v literaturi, za pomoč in podrob- nejša navodila pri posameznem primeru vira pa so lahko prosili knjižničarja (priloga 1). Po- membna zahteva (upoštevana pri vrednotenju projektne naloge) je bila tudi pravilno navajan- je virov na koncu naloge (abecedni vrstni red, upoštevanje izročka za navajanje posamezne vrste vira itd.). POTeK POUKA Pri skupni uvodni uri v računalniški učilnici so se učenci in učenke seznanili z načinom dela, navodili učiteljice in knjižničarja ter začeli izbirati gradivo v zvezi s tematiko, ki jih je zanimala. Vsak je imel svoj računalnik in na- vodila. Vire so iskali na svetovnem spletu (s pomočjo brskalnika, 1 z vpisovanjem določenih besed oz. besednih zvez, ugibanjem in klikan- jem povezav, na katere so naleteli pri brskan- ju itd.) in v katalogu šolske knjižnice, kjer so iskali s pomočjo ključnih besed in avtorjev, ki jih poznajo. Na učni list so morali zapisati po- membne podatke o avtorjih, knjigah in drugih virih, ki jih bodo prihodnjič poiskali v šolski knjižnici. Nekateri so bili zelo samostojni in vešči iskanja, drugi pa so potrebovali pomoč. Učiteljica in knjižničar sta opazila, da so tisti, ki so bolj vešči iskanja, z nasveti in namigi pomagali tistim, ki niso bili tako iznajdljivi. Natančneje in veliko podatkov so si zapisala predvsem dekleta. 1 Ob tem so ponovili, da je brskalnik programsko orodje, ki omogoča pregledovanje spletnih strani (Internet Explorer, Safari, FireFox, Opera itd.). Naslednjo uro jih je čakalo delo v knjižnici. Reševali in dopolnjevali so učne liste, s pomočjo katerih so našli izbrano literaturo (nekateri si prejšnjo uro niso zapisali postavi- tve gradiv, zato so iskali dlje). Med brskanjem po policah so naleteli tudi na dodatno gradivo, ki ga v katalogu niso iskali. Pregledovali so literaturo, iskali vsebine po kazalih, poglavjih in geslih v priročni literaturi (slovarji, leksiko- ni, enciklopedije). Začeli so označevati strani v gradivu, ki so si ga lahko izposodili, in izpiso- vali podatke ter strani iz čitalniške literature. Dogovorili so se, da lahko čitalniško gradivo pustijo na izposojevalnem pultu ter delo v knjižnici nadaljujejo po pouku. Pri naslednji uri so imeli učenci že izdelano zamisel vsebine ter določena tudi osnovna poglavja oziroma posamezne elemente in pri- bližen obseg projektne naloge. Nato so se lotili zgradbe naloge glede na temo in zastavljena poglavja (vsebino v obliki besedila so smiselno oblikovali v programu Microsoft Word). Zadnja skupna ura je bila namenjena končni pripravi izdelka (projektne naloge na izbrano tematiko), ki ga je bilo treba oddati v spletni učilnici. V dnevih, ki so minili, so projektne naloge vsebinsko večinoma že izdelali (uredili strani, naslove, zapisali besedilo, vstavili slike, preglednice ipd.), vendar so potrebovali po- moč pri navajanju virov pri posameznih slikah, vzetih s spleta, in oznakah poglavij (oblikovan- je slogov, izbira pisave, urejanje odstavkov, poravnave itd.). Največ preglavic so imeli s poimenovanjem spletnih strani, s katerih so povzemali besedilo, saj pri vsaki niso natančno vedeli, kako se imenuje ter kje naj to preverijo. Po posvetovanju z učiteljico in knjižničarjem so uredili manjkajoče podatke, dokončno uredili obliko projektne naloge, preverili čr- kovanje in pravopis ter nalogo oddali oziroma naložili v spletno učilnico. SKleP V prispevku je bil predstavljen potek pouka, temelječega na sodelovanju učiteljice predme- ta ROM in šolskega knjižničarja. Pri tem sta sledila več skupnim ciljem. Zelo pomembno je bilo, da so učenci razvijali in krepili svoje sposobnosti in veščine za samostojno uporabo 84 STROKA IN PRAKSA Mojca tisovic: izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na osnovni šoli Prule informacijskih virov in knjižnice. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je vse bolj pomembna digitalna pis- menost, saj »učenec razvija informacijsko pismenost in uporablja informacijsko-komu- nikacijsko tehnologijo, pridobiva gradivo in informacije, uporablja informacije iz različnih elektronskih virov, usposablja se za delo z viri« (Kurikul, 2008, str. 6). Ob sodelovanju učite- ljice računalništva in šolskega knjižničarja so učenci postali samostojnejši pri pisanju besedil ter bolj suvereni pri iskanju literature na spletu in v knjižnicah. Učencem je tako postalo knjižnično okolje bolj domače. Pri uporabi najdene literature so postali kritični, hkrati pa ozaveščeni o pomembnosti spoštovanja avtor- skih pravic. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 6. 2015 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij- sko_znanje_os-sprejeto.pdf. Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovno- šolskega izobraževanja. Računalništvo: urejanje besedil, računalniška omrežja, multimedija. Pri- dobljeno 13. 5. 2015 s spletne strani: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Racu- nalnistvo_izbirni.pdf. Wechtersbach, R. Računalništvo. Učbenik za Ra- čunalniško opismenjevanje in izbirne predmete oblikovanje besedil, multimedija in računalniška omrežja v 7., 8. in 9. razredu devetletne osnovne šole. Sela pri Šmarju: Saji, 2008. Viri MoJC a TiSo Vi C, profesorica matematike in računalništva na OŠ Prule Naslov: Osnovna šola Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: mojca.tisovic@osprule.si 85 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 81-86 PRIl Og A: Izroček z navodili za iskanje gradiva (postavitev in nalepke) ter navajanje literature 86 STROKA IN PRAKSA Mojca tisovic: izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na osnovni šoli Prule